SI9111840A - Security articles - Google Patents

Description

Ta izum se ubada z varnostnim papirjem za bankovce, čeke in podobne dokumente in tudi z drugimi varnostnimi izdelki, vključno kreditnimi karticami ali podobnimi plastičnimi izdelki, katerim nalagamo visoko stopnjo varnosti proti ponarejanju.

Znano je, da se v bankovcih in drugih varnostnih dokumentih uporabljajo varnostne naprave, kot so varnostni elementi, npr. varnostne nitke ali varnostni trakovi, ki so narejeni iz prozornega filma, opremljenega z neprekinjeno plastjo odbojne kovine, kot je aluminij, ki je vakuumsko nanesen na npr. poliestrski film. Bankovci, narejeni iz takega papirja, so bili dolga leta v obtoku v številnih državah. Če so varnostne naprave zalite v varnostni papir in se papir zatem tiska za izdelavo varnostnih dokumentov, se nitka v odbojni svetlobi ne zazna takoj, temveč jo, če dokument presvetljujemo, v prosojnosti vidimo kot temno zadevo.

V našem predhodnem spisu GB 1.095.286 je opisana in izražena zahteva po zaščiti za varnostno napravo za uporabo v varnostnem papirju, pri čemer naprava obsega neprekinjen drobcen varnostni trak širine v glavnem 0,75 mm in ima na njem natisnjen vzorec, črkovje ali sliko, ki vsebuje tiskane znake višine v glavnem 0,4 mm. Varnostni trakec, kakršen je opisan v GB 1.095.286, je lahko iz kovinske folije, ki je lahko aluminijasta, razen tega pa gre lahko za laminat; tiskani vzorec, črkovje ali slika, kot je razkrita v navedenem spisu, je zelo majhna, t.j. 0,4 mm, in brez pripomočka za gledanje, kot je povečevalno steklo, ni naravnost vidna.

Da bi varnost varnostnih dokumentov, zlasti bankovcev, povečali proti sodobnim tehnikam ponarejanja, pri katerih gre za uporabo tehnologije zamotanega ločevanja barv, tiskanja in barvnega fotokopiranja, je nedavno prišlo v navado, da se uporabi varnostna nitka, ki vsebuje tanko plast aluminija na plastični nosilni podlagi, ki je razgaljena na eni strani pole na intervalih po dolžini nitke, pri čemer območje razgaljenja spominja na okno. GB 1.552.853 in GB 1.604.463 razkrivata bankovce, ki vsebujejo taka okna. Papir za uporabo pri proizvodnji takih bankovcev se lahko naredi s pomočjo postopka, razkritega v našem EP 0.059.056. Rezultat široke uporabe bankovcev, opremljenih z varnostno nitko, ki je razgaljena v oknih po dolžini nitke, je povečana varnost. Bankovec te vrste nudi dodatno varnost proti ponarejanju s tem, da - če ga gledamo s pomočjo presvetljevanja - trakec vidimo kot temno črto, in da - če ga gledamo z odbojnim osvetljevanjem zadevne strani - postanejo vidni široki svetlikajoči se odseki aluminija, ki so razgaljeni v oknih.

Obstaja pa potreba po še večji varnosti za bankovce in podobne dokumente ne glede na to, ali je varnostna naprava razgaljena v oknih ali ne.

Pričujoči izum je zato osnovan na problemu, kako zasnovati nov varnostni element, ki bi bil v obliki trakca ali nitke, za povečanje varnosti za izdelavo varnostnega papirja za bankovce, čeke ipd., katerega bo še teže ponarediti kot obstoječe bankovce.

Izum se ubada tudi z varnostnimi izdelki, vključno kreditnimi karticami, identifikcijskimi priponkami in potovalnimi kartami (vozovnicami), ki vsebujejo novi varnostni element tega izuma.

Po predloženem izumu gre za varnostni izdelek, vključno varnostni papir, ki vsebuje vsaj en podolgovat varnostni element, pri čemer je omenjeni varnostni element vidno zaznaven v svetlobi presvetljevanja za prikazovanje delov, ki prepuščajo svetlobo, in delov, ki so neprozorni, pri čemer omenjeni varnostni element obsega več plasti, vključno svetlobno prepustno nosilno plast in dva ali več nizov neprozornih območij, ki so ločena s pomočjo vsaj omenjenga nosilnega sloja, pri čemer gre za tako ureditev neprozornih območij, da se pri določenih delih varnostnega elementa omenjena območja prekrivajo za preprečevanje prehoda svetlobe, in kjer koli po dolžini varnostnega elementa se neprozorna območja ne prekrivajo ali se prekrivajo samo delno, tako da lahko pride do presvetljevanja varnostnega elementa. Pod oznako neprozorna območja razumemo območja, ki v varnostnem elementu prepuščajo bistveno manj svetlobe, če opazujemo z golim očesom, v primerjavi s prepustnimi območji varnostnega elementa med takimi neprepustnimi območji, in v primerjavi z območji varnostnega papirja (itd.), ki so blizu varnostnega elementa.

Varnostni izdelek je prednostno varnostni papir, in varnostni element je bodisi povsem zalit v papirju ali je delno zalit v omenjenem papirju, pri čemer so njegovi deli razgaljeni na površini papirja na razmaknjenih intervalih po dolžini varnostnega elementa v oknih ali odprtinah v papirju.

Med nizi neprozornih območij je prednostno prisotna vsaj ena, prednostno dve, tanki plasti kovine, pri čemer ima plast ali plasti kombinirano optično gostoto 0,1 do 0,2, prednostno od 0,3 do 0,9. Tak tanek sloj kovine, če je narejen iz aluminija, ki mu dajemo prednost, služi za to, da je varnostni element manj viden, če ga gledamo v odbojni svetlobi. Pri eni od izvedb ima v papirju varnostni element tega izuma, če ga gledamo v odbojni svetlobi, značilnosti, ki se bistveno ne razlikujejo od varnostnega elementa iz stanja tehnike, narejenega z vakuumskim nanosom aluminija na poliestrsko osnovo, čeprav je seveda izgled varnostnega elementa po tem izumu izrazito drugačen, če ga gledamo v presvetljevanju.

V prednostni izvedbi izuma varnostni papir vsebuje varnostni element, ki je narejen iz dveh delov, od katerih eden na eni strani svetlobno prepustne nosilne plasti nosi neprosojna, razmaknjena območja aluminija, druga stran nosilne plasti pa tanek film aluminija, pri čemer je ta del prilepljen k drugemu delu, ki vsebuje svetlobno prepustno plast, ki ima na eni strani tanek film aluminija, pri čemer imata obe plasti tankega aluminija kombinirano optično gostoto 0,15 do 1,0, in na drugi strani nosilne plasti neprozorna razmaknjena območja aluminija, pri čemer sta omenjena dva dela združena s pomočjo plasti lepila, razporejenega med tankima plastema aluminija.

Pri eni od izvedb je širina neprozornih območij na eni strani varnostnega elementa enaka vrzeli med omenjenimi neprozornimi območji, druga neprozorna območja pa imajo enako širino in vrzel, kije 5 do 15% večja od širine prvih neprozornih območij. Nosilna plast, kije prednostno čist polimer, kot je polietilen-teraftalat, lahko vsebuje svetlobo prepuščajočo obarvano in/ali svetlikajočo se substanco.

V drugi izvedbi izuma varnosni papir vsebuje varnostni element, ki vsebuje nosilno plast, ki ima na eni strani prvi niz neprozornih območij, ki so opremljena s svetlobno prepustno prevleko za oplaščenje omenjenih neprozornih območij, pri čemer je omenjeni plašč vezan na drugi plašč, ki obdaja drugi niz neprozornih območij, pri čemer ima drugi niz neprozornih območij drugo nosilno plast v stiku z omenjenimi neprozornimi območji.

Da je zagotovljena boljša adhezija med varnostnim elementom in papirjem, s katerim je on v stiku, je varnostni element lahko opremljen s svetlobno prepustno plastjo lepila na eni ali obeh straneh varnostnega elementa, pri čemer plast lepila lahko služi za oplaščenje neprozornih območij. Plast lepila lahko vsebuje obarvano in/ali svetlikajočo se substanco.

Varnostni papir pri eni od oblik predloženega izuma vsebuje varnostni element, pri katerem je nekaj ali so vse kovinske sestavine omenjenega elementa magnetna kovina. Magnetna kovina je lahko nikelj ali zlitina kobalta in niklja ali kaka druga magnetna kovina.

Razume se, da izum vsebuje tudi bankovec ali drugo varnostno napravo, če se jo tiska iz papirja v skladu z izumom. Prednostno je, da bankovec po izumu vsebuje varnostni element, ki ima vsaj deset svetlobno neprepustnih območij, od katerih vsako je ločeno v vzdolžni smeri vzdolž varnostnega elementa s svetlobno prepustnim območjem.

Razume se, da se papir po izumu lahko naredi iz naravnih ali sintetičnih vlaken ali njihovih mešanic. Nadalje se razume, da se da bankovec izdelati z združevanjem ali povezovanjem dveh pol, od katerih ena ali obe lahko vsebujeta okna. V primeru, če so na voljo okna, je varnostni element razgaljen pri oknu; če se dve okni popolnoma ali delno pokrivata, bo varnostni element razgaljen v eni odprtini. Nadalje velja omeniti, da je ena ali da sta obe plasti narejeni iz plastičnega filma, tako da bi dobljeni substrat, ki je potiskan za dosego bankovca ali drugega varnostnega dokumenta, lahko imeli za umetni papir; taki bankovci, ki so narejeni iz plastičnega filma, so trenutno v rabi v nekaterih državah.

V obliki izuma, ki se nanaša na varnostne izdelke, kot so kreditne kartice in drugi proizvodi, ki so v splošnem iz plastike in terjajo dobro varnost proti ponarejanju, se lahko novi varnostni element, ki je tu opisan, prilepi na plastično površino takega izdelka ali razporedi v površino, ko se izdelek formira. V vsakem primeru se varnostni element lahko prekrije s čisto ali prosojno plastično plastjo.

V prednostni obliki izuma so neprozorna območja na varnostnem elementu narejena iz vakuumsko naloženega aluminija ali drugih primernih kovin. Lahko pa se s pomočjo tehnik tiskanja za formiranje takih območij naložijo tiskarska črnila visoke odbojnosti (npr. Metasheen firme Johnson & Bloy Ltd., Crawley, Anglija) ali nekovinska neprozorna tiskarska črnila.

Izum v nadaljnjem ilustriramo sklicujoč se na sledeče primere. Omenimo naj, da skice niso v merilu in da so določeni deli, kot so kovinske plasti, narisani pretirano za potrebe obrazložitve.

PRIMER 1

Primer 1 se nanaša na priloženo skico sl. 1, ki kaže vzdolžni prerez varnostnega elementa 22 po tem izumu. Varnostni element 22 je narejen iz dveh delov, ki sta združena s pomočjo lepila. Oba dela vsebujeta svetlobno prepustno nosilno plast IA in IB, vsaka debeline 12 μ,ιη in vsebujoča zeleno barvo. Obe nosilni plasti imata neprozorna območja 2A in 2B iz aluminija, ki imajo optično gostoto od 2,0 do 2,5. To ustreza nekako debelini 0,03 μηι. Neprozorna območja 2A in 2B smo naredili s selektivnim demetaliziranjem poliestrskega filma (npr. EMBLET 1200), metaliziranega z aluminijem, ob uporabi dobro znane tehnike, ki temelji na območjih dveh vrst - na takih, ki so na jedkanje odporna, in takih, ki se jedkajo (angl.: resist and etch technique), in ki uporablja sredstvo, kot je raztopina natrijevega hidroksida, za odstranitev aluminija s filma na območjih, kjer je aluminij izpostavljen sredstvu. Dela 3A in 3B sta plasti, ki sta na jedkanje odporni, razporejeni na območjih 2A in 2B, ki ščitijo aluminij pred jedkalnim fluidom.

V tem primeru so na zgornji strani varnostnega elementa 22 proge 2A široke

1,0 mm in so 1,0 mm narazen. Neprozorna območja 2B na spodnji strani varnostnega elementa 22 so široka 1,1 mm in so 1,1 mm narazen. Te dimenzije veljajo v vzdolžni smeri vzdolž dolžine elementa.

Odseki 3A in 3B, odporni na jedkanje, so lahko bistri (čisti) ali so poljubno obarvani in/ali opremljeni s sredstvom za svetlikanje (t.j. fluoresciranje ali fosforesciranje).

Območji 4A in 4B sta plasti aluminija, ki sta zadosti tanki, da svetloba lahko prehaja skozi varnostni element 22, in zanju je primerno, da imata kombinirano optično gostoto v območju 0,15 do 0,2, prednostno 0,3 do 0,9, npr. 0,6.

Med zgornjim in spodnjim delom, ki tvorita varnostni element 22 po sl. 1, je razporejen transparenten laminatni adheziv 5; adheziv je lahko poljubno obarvan in/ali vsebuje svetlikajoče se sredstvo.

Prozorni prevleki 6A in 6B, ki sta tudi lahko poljubno obarvani in/ali vsebujeta svetlikajoče se sredstvo, tvorita mehansko in kemično zaščito s tem, ko obdajata aluminijeva območja 2. Prevleki 6A in 6B lahko dodatno izkazujeta lepilne lastnosti za vezavo varnostnega elementa 22 v papirju.

Pri modifikaciji varnostnega elementa 22, predstavljenega na sl. 1, lahko eno od tankih plasti aluminija 4A in 4B opustimo, preostala plast pa naj bi izkazovala optično gostoto v območju, ki je bilo pravkar navedeno zgoraj.

Pri drugi modifikaciji elementa, predstavljenega na sl. 1, prozorna prevleka 6A in 6B obdaja območji 2A in 2B, zato pa se predvideva ločena plast lepila, da se doseže optimalna vez s papirjem.

Varnostni element, kot je predstavljen na sl. 1, lahko izdelamo z izhodiščem s filmom polietilen-tereftalata, ki izkazuje zeleno barvo, zatem pa vakuumsko nanesemo plast aluminija na eni strani filma z optično gostoto aluminijeve plasti 2,0 do 2,5. Aluminij zatem tiskamo s sredstvom, odpornim na jedkanje, v želenem vzorcu, nakar to sredstvo sušimo s toploto in/ali UV svetlobo. Da se nosilec demetalizira, dobljeni film prelijemo z vročo raztopino natrijevega hidroksida koncentracije 5 ut.% pri 60°C, uporabljajoč niz pršilnih šob. Pri tej obdelavi se območja aluminija, ki niso zaščitena s posušenim sredstvom proti jedkanju, raztopijo. Film zatem splaknemo z mrzlo vodo in ga osušimo, pri čemer na eni strani ostane selektivno metaliziran vzorec, ki ustreza natisnjenemu vzorcu sredstva proti jedkanju. Zatem vakuumsko nanesemo na drugo stran poliestrskega filma neprekinjeno plast aluminija, ki je nanesen tako, da se doseže optična gostota 0,3. Dobljeni film zatem laminiramo z uporabo svetlobno prepustnega lepila na ekvivalentnem filmu, ki pa ima drugačen vzorec, tako da na določenih delih dobljenega varnostnega elementa 22 neprozorna območja prekrivajo neprozorna ali svetlobno prepustna področja za preprečevanje prehoda svetlobe, in kjerkoli po dolžini varnostnih elementov 22 so razporejena neprozorna območja, tako da se dobijo območja, kjer lahko pride do presvetljevanja. Film zatem razrežemo na ozke nitke ali trakove širine prednostno vsaj 0,8 mm, najbolje od 1 do 3 mm ali celo nad 5 ali 8 mm.

Metalizirana območja 2A in 2B potekajo počez čez varnostni element 22 in lahko tvorijo zebrast vzorec, kot ga v priloženih listih skic kažeta sl. 2-3; skica sl. 4 kaže alternativni vzorec, ki tudi pride v poštev za praktično rabo izuma. V skicah sl. 2, 3 in 4 je v tlorisni projekciji predstavljena zgornja polovica varnostnega elementa 22, da se vidijo predlagani vzorci aluminijevih območij 2A, ki sovpadajo z na jedkanje odpornimi elementi 3A, ležečimi na aluminiju. Svetlobno prepustna polja vrhnje polovice elementa so nakazana s sklicevalno številko 7.

Če je varnostni element 22 po sl. 1 vgrajen v papir kot zalita varnostna nitka, imajo metalizirana območja 2A in 2B rahlo obarvan izgled v odbojni svetlobi in se dobro zlivajo z okolišnim papirjem na enak način kot že uveljavljena povsem metalizirana nitka. Vrzeli med območji 2A in 2B izgledajo zelene v odbojni svetlobi. Na prost pogled ima nitka, če jo gledamo v odbojni svetlobi, na obeh straneh enak izgled. Pripomniti velja, da za malenkost različne dimenzije zebrastega vzorca niso naravnost očitne in nitka je videti kot niz razmaknjenih temnozelenih pravokotnih območij, prekinjenih z območji, ki se na pogled močno ujemajo s sosednim papirjem ali so malenkostno svetlejša od njega. Če pa varnostni element 22 opazujemo v prehajajoči svetlobi, naletimo na območja, kjer so metalizirana polja v fazi (se bistveno ne prekrivajo), kot je nakazano s puščico X na sl. 1; presvetljevalna svetloba gre v tej točki skozi varnostni element 22 in se zazna kot svetlozelen pravokotnik (slabše intenzivnosti od zelenega pravokotnika, kakršnega zaznamo pri odbojni svetlobi) s temnimi neprozornimi območji na katerikoli strani v vzdolžni smeri. V drugih točkah, primer take je nakazan s puščico Y na sl. 1, selektivno metalizirane proge niso v fazi (se prekrivajo), tako da ne pride do prehoda svetlobe, zaradi česar se to pri presvetljevanju vidi kot temno področje. Med puščicama X in Y so območja, ki prepuščajo svetlobo, pri čemer ta območja naraščajo v vzdolžni smeri. Ugotovimo lahko, da je ločevanje ekstremov faze X in faze Y funkcija velikosti in razmika selektivno metaliziranih območij 2A in 2B na vsakokratni strani vsaj ene nosilne plasti. Varnostni element naj bi bil prednostno zasnovan za obstoj več, vsaj dveh, območij v bankovcu, ki prepuščajo svetlobo (položaj X), tako da je razmik med X in Y vsaj 5-kratnik, tipično 10-kratnik, vzdolžne dimenzije aluminijevih območij 2.

V primerjavi z enakomerno metalizirano nitko ponarejevalec s pomočjo npr. laminiranja traku razpoložljive folije, metaliziranega filma ali traku, dobljenega s preoblikovanjem v vročem folije, med dvema tankima polama papirja ali s tiskanjem črte na eni strani enojne pole ne bo v stanju simulirati celotni učinek. Skrajno nemogoče je, da bi ponarejevalec mogel dobiti že pripravljen film ali štancano folijo, ki bi vsebovala pristno nitko, kakršna je vgrajena v bankovce, narejene v skladu s tem izumom, zlasti še take, kot jih ponazarja sl. 1. Ponarejevalec bi se moral zateči k množici operacij. Denimo, da bi ponarejevalec hotel simulirati kombinirani učinek s tiskanjem zelene črte na vsaki strani pole papirja in zatem s pretiskom ustvariti niz pravokotnih blokov iz neprozornega belega tiskarskega premaza ali premaza v barvi papirja na obeh straneh, pri čemer bi bila velikost bloka in razmik izbrana tako, da bi šlo za dimenzije pristne nitke. Ta tehnika bi potemtakem zajemala štiri ločene operacije tiskanja, ki do skrajnosti zamotajo ponarejevalčev cilj. Razen tega je neizogibno računati na določeno neskladnost v prečni smeri, rezultat česar bi bil pri presvetlitvi neraven rob nitke.

Prehajamo na opis skice sl. 5, ki kaže varnostni dokument 20, narejen iz varnostnega papirja po izumu, v tlorisu. Varnostni dokument 20, kot je bankovec, vsebuje varnostni papir 21 z varnostnim elementom 22 (varnostno nitko). Varnostni papir 21 ima dve površini, ki sta uporabljeni za tiskanje za izdelavo varnostnega dokumenta 20. Varnostna nitka 22 je v nekaj območjih razporejena med varnostnim papirjem 21, v drugih območjih - v oknih 23 - pa je razgaljena. Varnostna nitka 22 poteka tudi skozi vodni znak 24. Površini dokumenta sta opremljeni s tiskom 25 za identifikacijo dokumenta.

Nitka 22 s sl. 1 v z okenci 23 opremljenem papirju s sl. 5 poudarja optični učinek. Če varnostni element 22 ogledujemo v odbojni svetlobi na strani z okenci 23, se nitka pojavi v okencih kot refleksijski zeleni pravokotniki, med katerimi so refleksijski srebrni pravokotniki. V vlaknatih mostovih, kjer je varnostni element 22 zalit v papirju, je učinek seveda podoben že opisanemu s povsem zalito nitko. Pri presvetljevanju pridejo v poštev efekti, ki smo jih opisali zgoraj za zalito nitko, z izjemo, da zmanjšano vlakninsko pokritje v območju okenc 23 naredi zeleno polje na področju, kot je X, slabše obarvano. Ponarejevalec ima torej celo bolj težko nalogo simulirati dve kovinski barvi kot tudi spremenljiv izgled prehajajoče svetlobe. Okenc 23 potemtakem ni mogoče simulirati po postopku štancanja folije; ponarejevalčev cilj nadalje otežuje variacija, ki jo uvajajo proge vodnega znaka, ki so združene z izdelavo z okenci 23 opremljenega vrvičnega papirja po postopku, opisanem v našem EP 0.059.056.

V modifikaciji, ko deli proti jedkanju odporne prevleke 3A in 3B vsebujejo UV fluorescirajoče sredstvo, ki proizvaja modro barvo, če ga izpostavimo UV osvetlitvi, varnostni element 22 s sl. ί ustvarja modre proge, kar nadalje zamota ponarejevalčev namen.

PRIMER 2

V modifikaciji varnostnega elementa 22 s sl. 1 sta nosilni plasti 1 brezbarvni. Nitka 22, če jo opazujemo v odbojni svetlobi, ima v papirju v zaliti in v z okenci opremljeni obliki izgled preproste enotno metalizirane nitke (dasiravno je v območjih X lahko malo zatemnitve), medtem ko so pri presvetljevanju območja Y temna in neprozorna, območja X pa svetla, kot v slučaju primera 1, vendar brez zelene barve.

PRIMER 3

V drugi modifikaciji varnostnega elementa 22 s sl. 1 so deli 1, 3, 5 in 6 isti kot v primeru 1. Območja 2A in 2B pa so selektivno metalizirana in gre pri njih za neprozoren baker z optično gostoto 2,0 do 2,5 v obliki palice ali kake druge oblike. Tudi tanki plasti 4A in 4B sta za svetlobo prepustni in gre pri njiju za aluminij, pri čemer imata obe plasti kombinirano optično gostoto 0,7.

Ta varnostni element 22 se lahko uporablja v zaliti ali v z okenci zasnovani obliki. Nitka ima v odbojni svetlobi izgled bakrenih palic, posutih z aluminijevimi območji. Pri presvetljevanju so območja Y temna in neprozorna, območja X pa prepuščajo svetlobo kot v slučaju primera 1. V modifikaciji varnostnega elementa 22 tega primera območja 2A in 2B obsegajo neprozoren aluminij, območja 4A in 4B pa delno prepuščajo kontinuirni baker s kombinirano optično gostoto 0,7.

PRIMER 4

V tem primeru je uporabljena zgradba iz primera 1 s to razliko, da območji 4A in 4B obsegata enotni dvobarvni plasti, narejeni po tehniki vakuumskega naprševanja. Zlasti je smotrno, da je vključeno eno samo tako območje 4. Nitka je lahko uporabljena v zaliti ali v z okenci 23 zasnovani obliki. Aluminijevi območji 2A in 2B imata izgled, kot je opisan v primeru 1. Vmesna območja izgledajo zeleno v odbojni svetlobi in škrlatno v presvetlitvi; prisotni so drugi efekti, ki izvirajo iz različnih velikosti/razmikov palic iz primera 1.

PRIMER 5

Nadaljnji izvedbeni primer nitke za uporabo v skladu s papirjem po izumu je predstavljen na sl. 6. Nosilni plasti 11A in 11B sta v tej skici na svojih zunanjih straneh opremljeni z območjema 16A in 16B, ki sta prozorni prevleki, ki sta lahko poljubno obarvani in/ali vsebujeta svetlikajoče se sredstvo in ki predstavljata zaščito za zgradbo in/ali lepilne lastnosti za vezavo varnostne nitke na papir. Na notranji strani nosilnih plasti 11A in 11B sta območji 12A in 12B, ki sta selektivno metalizirani, npr. vsebujeta neprozoren baker z optično gostoto 2,0 do 2,5 v obliki palice ali črkovnega vzorca, kot je že bilo opisano. Območji 13A in 13B sta dela proti jedkanju odpornega sredstva, preostalega po opravljenem jedkanju, ko je bila odstranjena kovina, prilepljena na nosilni plasti; proti jedkanju odporno sredstvo je lahko bistro (čisto) ali obarvano. Območji 14A in 14B sta prozorni prevleki, ki sta poljubno obarvani in/ali vsebujeta svetlikajoče se sredstvo in ki predstavljata zaščito zgradbe območij 12A in 12B. Osrednja plast 15 je lepilo, kije bilo uporabljeno za formiranje varnostnega elementa, kot je predstavljeno, z združitvijo zgornje in spodnje plasti.

Zgornja območja 12A so široka 1 mm in razmaknjena za 1 mm, pripadajoča spodnja območja 12B pa so široka 1,1 mm in razmaknjena za 1,1 mm. Koje varnostni element razporejen v papirju in ga opazujemo s presvetljevanjem na mestu Y, ne prehaja nikakršna svetloba, medtem ko pri opazovanju na mestu X svetloba lahko prehaja skozi varnostni element in daje svetlo območje.

PRIMER 6

V nadaljnjem primeru, ki je modifikacija primera 5, sklicujoč se na skico sl. 6, sta plasti 11A in 11B čist poliester, npr. Melinex 840 od firme ICI debeline 12 μτη. Območji 12A in 12B sta neprozoren aluminij z optično gostoto 2,0 do 2,5. Območja 13A in 13B, 15 in 16A in 16B so brezbarvna. Območji 14A in 14B sta kontinuirni plasti vakuumsko naloženega aluminija do kombinirane optične gostote 0,7.

Ko je zalita v papir, ima nitka skupni optični učinek tak, kot je opisan v primeru 2. Prednost zgradbe tega primera je v tem, da so selektivno metalizirana območja 12A in 12B znotraj laminata in s tem pridobijo na odpornosti na mehanske in kemične vplive.

PRIMER 7

V drugem primeru, sklicujoč se na sl. 6, območji 11A in 11B vsebujeta 12 μ,πι debel poliester, npr. Melinex 800 od firme ICI, zeleno obarvan. Druga območja so taka, kot so opisana za primer 6. Film je razrezan in vgrajen v papir, kot je že bilo opisano.

V odbojni svetlobi ima nitka izgled bolj ali manj enotno odsevnega zelenega trakca; lahko se pojavi nekoliko temnejši v območjih X, kjer intervali med selektivnimi neprozornimi metaliziranimi območji 2A in 2B sovpadajo. V presvetlitvi se območja pri X pojavijo kot jasna zelena polja, medtem ko so območja pri Y neprozorna; vmesna območja imajo nekaj jasnih zelenih polj v skladu s stopnjo prekritja območij 12A in 12B.

Ugodnosti glede mehanske/kemične trajnosti primera 6 se izkažejo tudi v tem primeru.

PRIMER 8

Sklicujoč se na sl. 7 je trak brezbarvnega, 12 /im debelega poliestra 31A (npr. EMBLET 1200j vakuumsko prevlečen z neprozorno enotno plastjo aluminija na optični gostoti 2,0 do 2,5. Trak je zatem delno demetaliziran za dosego progastega vzorca, kot je opisan v primeru 1. V primerni zasnovi so proge široke 1,0 mm in razmaknjene 1,0 mm, kot je to nakazano z območji 32 na sl. 7. Po demetalizaciji ostane na površini prog ostanek proti jedkanju odpornega sredstva kot plašč 33A. V nadaljnji operaciji vakuumskega nalaganja je zatem čez trak na selektivno demetalizirani strani nanesena delno presvetljiva plast aluminija 34A optične gostote 0,6, tako da je ta, druga kovinska plast navzoča nad proti jedkanju odpornimi plastmi 33A in vmes med neprozornimi kovinskimi plastmi 32A; ta, delno presvetljiva plast je označena s številko 34A.

Drugi trak 12 /im debelega poliestra 3IB je obdelan na podoben način; v tem primeru pa so območja neprozornega aluminija široka 1,1 mm in razmaknjena po 1,1 mm.

Oba trakova sta laminirana skupaj z uporabo primernega lepila 35, tako da so metalizirana območja 32 in 34 na zunanji strani laminata, kot kaže sl. 7. Zaščitna in/ali lepilna plašča se lahko dodasta po opisu v predhodnih primerih.

Zgradba po tem primeru ustvarja učinke, podobne tistim v primeru 2, ali v primeru 1, če plasti 31A ali 31B ali obe vključujeta zeleno barvo, delno presvetljive aluminijeve plasti 34 pa so tedaj na isti strani poliestrske nosilne plasti 31 kot selektivno metalizirana območja 32.

Zgradba, opisana kot primer 8 in narisana na sl. 7, se lahko naredi po različnih poteh. Tako je npr. poliestrska nosilna plast 31A enakomerno metalizirana, selektevno demetalizirana za dosego območij 32A in nato laminirana do druge plasti, ki je bila pred tem prav tako metalizirana in selektivno demetalizirana za ustvaritev območij 32B, predno so območja 34 nizke optične gostote drugo za drugim vakuumsko obložena na vsaki strani. Alternativno je nosilna plast 31A laminirana k drugi nosilni plasti 3 IB, predno je vsaka zunanja površina laminata enotno metalizirana in selektivno demetalizirana za dosego območij 32A in 32B, in nato se izdelajo plasti 34A in 34B.

PRIMER 9

Sklicujoč se na sl. 6 je varnostni element zasnovan v skladu s primerom 6; v tem primeru pa območja 16 vsebujejo lepilo. Trak prozorne gibke plastike je prekrit s primernim lepilom s pomočjo kotalnega premazovalnika, varnostni element pa je potegnjen v vhodno ustje med valjem in trakom. Drug trak iz enake ali drugačne prozorne gibke plastike se zatem laminira pod pritiskom s pomočjo akcije segretega valja k prvemu traku, tako daje varnostni element vgrajen med trakova.

Po nadaljnji obdelavi, v katero so lahko vključeni tisk, nadaljnje laminiranje in pritrjevanje fotografij, se laminirani trak, ki vključuje varnostni element, deli za oblikovanje varnostnih identifikacijskih priponk.

V variantni izvedbi je z lepilom 16 prekrita samo ena stran varnostnega elementa. Element je tedaj položen na površino traku prozorne gibke plastike z olepljeno stranjo proti traku in vložen v vstopno ustje segretega valja za vezavo elementa k traku. Pri uporabi element ostane na površini varnostnih identifikacijskih priponk, narejenih iz traku.

Za vse primere, opisane zgoraj, se barve/pigmenti lahko dodajo v območja 1, 3, 5, 6,11,13,14, 15,16, 31 in 35, da se modificirajo dejanske barve, kijih opazujemo. Za vse primere se v ta območja lahko dodajo svetlikajoči se materiali, da se še bolj poudari težavnost simuliranja nitke, pri čemer gre za luminiscenco, ki vsebuje fluorescenco in fosforescenco in vzbuditev na osnovi UV, IR, vidne svetlobe ali drugega sevanja, ki pride v poštev.

Pripomniti velja, da se da plast aluminija v katerem koli od primerov zamenjati z nikljem ali drugo magnetno kovino za izdelavo varnostnega elementa z magnetnimi lastnostmi.

Claims (19)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Varnostni izdelek (20), vsebujoč varnostni papir (21), ki vsebuje vsaj en podolgovat varnostni element (22), pri čemer je varnostni element (22) vizualno zaznaven v presvetljevalni luči za prikazovanje delov, ki prepuščajo svetlobo, in delov, ki so neprozorni, pri čemer varnostni element (22) vsebuje več plasti (ΙΑ, 2A; IB, 2B), ki vključujejo svetlobo prepuščajočo nosilno plast (ΙΑ; IB), značilen po tem, da obsega dva ali več nizov neprozornih območij (2A; 2B), ki so razmaknjena z vsaj eno svetlobno prepuščajočo plastjo (ΙΑ; IB), ki je lahko nosilna plast (ΙΑ; IB), pri čemer je ureditev neprozornih območij (2A; 2B) taka, da se pri določenih delih varnostnega elementa (22) neprozorna območja (2A; 2B) prekrivajo za preprečevanje prehoda svetlobe in kjerkoli vzdolž dolžine varnostnega elementa (22) se neprozorna območja (ΙΑ; IB) ne prekrivajo ali se delno prekrivajo, tako lahko pride do prehoda svetlobe skozi varnostni element (22).
2. 2. Izdelek (20) po zahtevku 1, značilen po tem, da je izdelek (20) papir (21) in je varnostni element (22) bodisi povsem zalit v papirju (21) ali pa je v papirju (21) delno zalit, pri čemer so njegovi deli razgaljeni na površini papirja na razmaknjenih intervalih po dolžini varnostnega elementa v oknih (23) ali odprtinah (23) v papirju.
3. 3. Izdelek (20) po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da je med nizi neprozornih območij (2A; 2B) tudi razporejena vsaj ena tanka plast kovine (4A; 4B), ki ima optično gostoto 0,1 do 1,2, pri čemer gre za kombinirano gostoto tankih plasti, če gre za več kot eno samo tovrstno plast.
4. 4. Izdelek (20) po zahtevku 3, značilen po tem, da je optična gostota plasti kovine (4A; 4B) 0,3 do 0,9.
5. 5. Izdelek (20) po katerem koli predhodnem zahtevku, značilen po tem, da so neprozorna območja (4A; 4B) ustvarjena s kovino in imajo optično gostoto 2,0 do 2,5.
6. 6. Izdelek (20) po katerem koli predhodnem zahtevku, značilen po tem, da so neprozorna območja (4A; 4B) aluminijeva.
7. 7.

   Izdelek (20) po katerem koli predhodnem zahtevku, značilen po tem, da je varnostni element (22) narejen iz dveh delov, pri čemer en del nosi na eni strani svetlobno prepustne nosilne plasti neprozorna (IA), razmaknjena območja aluminija (2A) in na drugi strani nosilne plasti (IA) tanek film aluminija (4A), pri čemer je ta odsek prilepljen k drugemu delu, ki obsega svetlobno prepustno nosilno plast (IB), ki ima na eni strani tanek film aluminija (4B), pri čemer imata obe plasti tankega aluminija (4A, 4B) kombinirano optično gostoto 0,15 do 1,0, in na drugi strani druge nosilne plasti (IB) neprozorna razmaknjena območja aluminija (2B), pri čemer sta omenjena dva dela združena s plastjo (5) lepila, razporejeno med dvema tankima plastema aluminija (4A, 4B).
8. 8. Izdelek (20) po zahtevku 7, značilen po tem, da imajo neprozorna območja (2A) na eni strani varnostnega elementa (22) širino enako presledku med neprozornimi območji (2A) in druga neprozorna območja (2B) imajo enako širino in presledek, kije za 5 do 15% večji od širine prvih neprozornih območij (2A).
9. 9. Izdelek (20) po katerem koli predhodnem zahtevku, značilen po tem, da varnostni element (22) vsebuje nosilno plast (11 A), ki ima na eni strani prvi niz neprozornih območij (12A), ki so opremljena s svetlobno prepustno prevleko (14A) za oplaščenje neprozornih območij (12A).
10. 10. Izdelek (20) po zahtevku 9, značilen po tem, da je plašč (14A) vezan na drugi plašč (14B), ki prekriva drugi niz neprozornih območij (12B), pri čemer ima drugi niz neprozornih območij (12B) drugo nosilno plast (11B) v stiku z neprozornimi območji (12B).
11. 11. Izdelek (20) po katerem koli predhodnem zahtevku, značilen po tem, daje varnostni element (22) opremljen z lepilno plastjo ali plastjo laka (6A; 6B; 16A; 16B) na vsaki strani varnostnega elementa (22), pri čemer lepilna plast lahko obdaja neprozorna območja (2A, 2B; 12A, 12B), ki so prisotna v varnostnem elementu (22).
12. 12. Izdelek (20) po katerem koli predhodnem zahtevku, značilen po tem, da je nosilna plast (IA; IB; 11A; 1 IB) čist polimer in vsebuje svetlobo prepuščajočo luminiscentno in/ali obarvano substanco.
13. 13. Izdelek (20) po katerem koli predhodnem zahtevku, značilen po tem, da obsega svetlobo prepuščajočo plast (3A; 3B; 13A; 13B) na vsakem od neprozornih območij (2A; 2B; 12A; 12B).
14. 14. Izdelek (20) po zahtevku 13, značilen po tem, da je svetlobno prepustna plast (3A; 3B; 13A; 13B) na neprozornih območjih (2A; 2B; 12A; 12B) plast iz proti jedkanju odpornega sredstva (3A; 3B; 13A; 13B), ki je lahko bistro ali obarvano in/ali luminiscentno.
15. 15. Izdelek (20) po katerem koli zahtevku 7 do 14, značilen po tem, da je plast lepila ali laka (6A; 6B; 16A; 16B) čista ali obarvana in/ali luminiscentna.
16. 16. Izdelek (20) po katerem koli zahtevku 9 do 15, značilen po tem, da je svetlobo prepuščajoč plašč (14A; 14B) bister ali obarvan in/ali luminiscenten in/ali ima lepilne lastnosti.
17. 17. Izdelek (20) po katerem koli predhodnem zahtevku, značilen po tem, daje nekaj ali so vse kovinske sestavine magnetno gradivo.
18. 18. Varnostni dokument (20), obsegajoč varnostni element (22), značilen po tem, da je varnostni dokument (20) narejen v celoti ali delno iz sintetičnih vlaken ali z laminacijo dveh ali več pol ali tkiv gradiva.
19. 19. Bankovec, značilen po tem, da je v varnostnem elementu (22) prisotnih vsaj deset svetlobno neprepustnih območij, od katerih je vsako ločeno s pomočjo svetlobno prepustnega območja.