SI9010548A - Sredstva za zatiranje škodljivcev - Google Patents

Sredstva za zatiranje škodljivcev Download PDF

Info

Publication number
SI9010548A
SI9010548A SI9010548A SI9010548A SI9010548A SI 9010548 A SI9010548 A SI 9010548A SI 9010548 A SI9010548 A SI 9010548A SI 9010548 A SI9010548 A SI 9010548A SI 9010548 A SI9010548 A SI 9010548A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
halogen
substituted
alkyl
unsubstituted
formula
Prior art date
Application number
SI9010548A
Other languages
English (en)
Inventor
Adolf Dr Hubele
Original Assignee
Ciba Geigy Ag
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Ciba Geigy Ag filed Critical Ciba Geigy Ag
Priority claimed from YU00548/90A external-priority patent/YU54890A/xx
Publication of SI9010548A publication Critical patent/SI9010548A/sl

Links

Landscapes

  • Agricultural Chemicals And Associated Chemicals (AREA)
  • Plural Heterocyclic Compounds (AREA)

Abstract

Nove spojine s formulo kjer pomenijo: Fh in R2 neodvisno drug od drugega vodik, halogen, Ci-C3-alkil, Ci- C2-halogenalkil, CiC3-alkoksi ali Ci-C3-halogenalkoksi; R3 C3-C6-cikloalkil ali z metilom ali halogenom do trikrat enako ali različno substituiran C3-C6-cikloalkil; R4 halogen, tiociano, -OR5, -SR5, -NR5R6, pri čemer imata R5 in R6 v opisu navedeni pomen, predstavljajo nove učinkovine za zatiranje mikroorganizmov na rastlinah. Spojine se dajo uporabiti kot take ali v obliki primernih sredstev kot mikrobicidi.

Description

Predloženi izum se nanaša na derivate 2-anilino-pirimidina z naslednjo formulo I, na pripravo teh spojin, kot tudi na agrokemična sredstva, ki vsebujejo kot učinkovino najmanj eno spojino. Izum se prav tako nanaša na pripravo imenovanih sredstev, kot tudi na uporabo učinovine ali sredstev za zatiranje škodljivcev, predvsem za rastline škodljivih mikroorganizmov, prednostno gliv.
Spojine v smislu izuma ustrezajo splošni formuli I
kjer pomenijo: Rj in R2 neodvisno drug od drugega vodik, halogen, Cj-C^alkil, C}-C2halogenalkil, Cj-C^-alkoksi ali C1-C3-halogenalkoksi;
R3 C3-C6-cikloalkil ali z metilom ali halogenom do trikrat enako ali različno substituiran C3-C6-cikloalkil;
R4 halogen, tiociano(-SCN), -OR5, -SR5, -NR5R6, pri čemer je R5
21110PR0.G1N
a) vodik, nesubstituiran C^Cg-alkil, ali predstavlja Cj-C^-alkilno skupino, ki je substituirana s halogenom, hidroksi, ciano, C^C^alkoksi, C^C^-alkilamino, bis(C1-C4alkil)amino, C3-C6-cikloalkilom, ali s substituiranim ali nesubstituiranim fenilom ali s -CO-OCj-Cj-alkilom ali predstavlja
b) nesubstituiran ali z metilom substituiran C3-C6-cikloalkil; ali
c) nesubstituiran ali s halogenom substituiran C3-C6-alkenil; ali
d) nesubstituiran ali s halogenom substituiran C3-C6-alkinil; ali e) nesubstituiran ali s halogenom, C^-Cj-alkilom, C^-C^-alkoksi, nitro substituiran fenil; ali
f) nesubstituiran ali s halogenom, C^-Cj-alkilom, C^-Cg-alkoksi, nitro substituiran 5-členski ali 6-členski v danem primeru preko
-CH2-vezan heterocikličen ostanek z enim do tremi heteroatomi N, O ali S; ali
g) predstavlja acilni ostanek -CO-R’, pri čemer pomeni R’ nesubstituiran ali s halogenom, Cj-C^alkoksi substituiran Cj-C^-alkil; nesubstituiran ali s halogenom substituiran C3-C6-alkenil; nesubstituiran ali s halogenom, C^-C^-alkilom, C^-Cg-alkoksi, nitro substituiran fenil; ali
h) karbamoilni ostanek -CO-NHR” ali oksikarbonilni ostanek -CO-OR”, v katerem pomeni R” alifatski ali cikloalifatski ostanek z maksimalno 6 C-atomi, ki je nesubstituiran ali substituiran s halogenom, ali kjer pomeni R” fenilni- ali benzilni ostanek, ki je lahko nesubstituiran ali substituiran v aromatskem obroču s halogenom, C^-C^-alkilom, Cj-C^alkoksi, nitro; in kjer R6 predstavlja vodik, nesubstituiran C^Cgalkil ali Cj-C4-alkil, kije lahko substituiran s halogenom, hidroksi, ciano, C^-C^-alkoksi; ali kjer predstavlja R6 nesubstituiran ali z metilom substituiran C3-C6-cikloalkil; vsakokrat nesubstituiran ali s halogenom substituiran C3-C6-alkenil ali C3-C6-alkinil; ali nesubstituiran ali s halogenom, Cj-Cj-alkilom, C^-Cj-alkoksi, nitro substituiran fenil; pri čemer lahko v primeru R4 = NR5R6 substituenta Rs in R6 skupaj tvorita z N atomom aziridinski obroč ali 5- ali 6-členski heterociklični ostanek, ki lahko dodatno k N-atomu vsebuje še enega ali dva hetero atoma N, O ali S in je lahko substituiran z alkilom.
21110PR0.G1N
Pod alkilom samim ali pod alkilom kot sestavnim delom drugih substituentov kot halogenalkila, alkoksi ali halogenalkoksi razumemo vsakokrat po številu imenovanih ogljikovih atomov npr. metil, etil, propil, butil, pentil, heksil, heptil, oktil, kot tudi njihove izomere, kot npr. izopropil, izobutil, izoamil, terc.butil ali sek.butil.
Pod alifatskim ostankom razumemo po izbiri alkilno, alkenilno ali alkinilno skupino. Ustrezno razumemo pod cikloalifatskim ostankom nasičen ali nenasičen ciklični ogljikovodični ostanek.
C3-C6-alkenil predstavlja alifatski ostanek z dvojno vezjo, npr. alil, metalil, krotil, butenil, pentenil itd.
C3-C6-alkinilni ostanek vsebuje trojno vez, kot npr. propargil, propin-l-il, butinil itd.
Halogen stoji za fluor, klor, brom ali jod.
Halogenalkil in halogenalkoksi označujeta enostavne do perhalogenirane ostanke, kot npr. CHC12, CH2F, CC13, CH2C1, CHF2, CF3, CH2CH2Br, C2C15, CHBr, CHBrCl itd., prednostno CF3inCHF2.
Cikloalkil stoji glede na število imenovanih ogljikovih atomov npr. za ciklopropil, ciklobutil, ciklopentil ali cikloheksil.
V substituiranem fenilnem obroču lahko nastopijo 1 do 5, prednostno 1 do 3, enaki ali različni substituenti, izbrani iz halogena, C^Cj-alkila, C^C^alkoksi in nitro, pri čemer je vsakemu strokovnjaku razumljivo, da se v primeru k razpadu nagnjenih substituentov kot nitro in prostorsko oviranih substituentov izopropila ali joda, lahko pojavijo največ trikrat.
Primeri za heterociklično skupino -NR5R6 so imidazol, oksazol, tiazol, 1,2,4-triazol, pirol, pirolidin, piperidin, morfolin, tiomorfolin, 2,6-dimetilmorfolin in drugi.
21110PR0.G1N
Nadaljnji primeri po definiciji za sam Rs so prej imenovani tudi preko ogljika vezani heterocikli kot nadalje tudi furan, tetrahidrofuran (= THF), tiofen, piridin, pikolin, pirazin, triazin, oksazin, dioksan in drugi.
N-pirimidinilanilinske spojine so že znane. Tako so opisane v EP-A-0 224 339 in patentnem spisu DD 151 404 spojine, ki imajo Ν-2-pirimidinilno strukturo kot učinkovine proti rastlinsko škodljivim glivam. Vendar pa imenovane spojine dosedaj v niso mogle zadovoljevati v praksi postavljenih zahtev. Spojine v smislu izuma s formulo I se razlikujejo na karakterističen način od znanih spojin z uvedbo specifičnih subsmo dosegli pri novih spojinah nepričakovano visoko mikrobiocidno učinkovitost.
Spojine s formulo I so pri sobni temperaturi stabilna olja, smole ali trdne snovi. Dajo se uporabiti na agrarnem sektorju ali sorodnih področjih preventivno in kurativno za zatiranje rastlinam škodljivih mikroorganizmov. Učinkovine v smislu izuma s formulo I kažejo pri nizkih uporabljenih koncentracijah ne samo odlični fungicidni učinek, ampak tudi posebno dobro prenesljivost za rastline.
Pomembna skupina je tista s formulo I v kateri Rj in R2 neodvisno pomenita vodik ali fluor.
Posebno skupino predstavljajo naslednje spojine s formulo I, v katerih Rj in R2 neodvisno drug od drugega pomenita vodik, halogen, Cj-C3-alkil, Cj-C^halogenalkil, Cj-C^-alkoksi ali Cj-Cj-halogenalkoksi;
R3 C3-C4-cickloalkil nesubstituiran ali monosubstituiran z metilom ali s halogenom;
R4 pomeni halogen, -OR5, NR5R6, pri čemer ima R5 pomene a), b), c), d) ali g), in predstavlja
R6 vodik ah alkilni, alkenilni, ali alkinilni ostanek, ki je po izbiri nesubstituiran ali substituiran s halogenom; ali kjer
R5 in R6 s skupnim N-atomom predstavljata aziridinski obroč ali po želji nesubstituiran ali metilsubstituiran piperidinski ali morfolinski obroč (= skupina spojin Ib).
21110PR0.G1N
Pod zgoraj imenovanimi spojinami so prednostne tiste, pri katerih Rj in R2 neodvisno pomenita vodik ali fluor (= skupina spojin Ibb).
Nadalje so pomembne tiste skupine spojin s formulo I, kjer pomenijo:
R1 in R2 neodvisno drug od drugega vodik, fluor, klor, brom, metil, etil, trifluormetil, metoksi, etoksi ali difluormetoksi;
R3 ciklopropil ah z metilom ali halogenom enkrat ali dvakrat enako ali različno substituiran ciklopropil;
R4 halogen, SR5, OR5, -NR5R6; in
R5 predstavlja vodik ali Cj-C^-alkilno skupino, ki je nesubstituirana ali substituirana s halogenom, hidroksi, Cj-C^alkoksi, C^-Cj-alkilamino, bis(C1-C4-alkil)amino, ciklopropilom ali s -COOCj-Cj-alkilom; ali kjer predstavlja R5 C3-C4-alkenil ali C3-C4alkinil ali nesubstituiran ali s halogenom, metilom ali metoksi substituirano fenilno skupino ali acilni ostanek s pomenom g); in R6 predstavlja vodik ali Cj-C4-alkilno skupino, ki je nesubstituirana ali substituirana s halogenom, hidroksi, Cj-C^alkoksi, Cj-C^alkilamino ali bis(C1-C4-alkil)amino ali kjer R6 predstavlja C3-C4-alkenil ali C3-C4-alkinil (= skupina spojin Ic).
Med temi spojinami s formulo Ic so prednostne tiste, pri katerih pomenijo;
R1 in R? vodik, fluor ali difluormetoksi,
R3 predstavlja ciklopropil,
R4 pomeni halogen, -OR5 ali -NR5R6 in R5 pomeni vodik ali R6 in
R6 predstavlja C^-C^-alkil, ki je nesubstituiran ali substituiran s Cj-C4-alkoksi ali ciklopropilom monosubstituiran ali s halogenom do petkrat substituiran; ali pomeni C3-C4-alkenil ali alkinil (= skupina spojina Id).
Med zadnje navedenimi so prednostne tiste spojine, pri katerih pomenita Rj in R2 neodvisno vodik, 3-fluor, 4-fluor, 5-fluor (= skupine spojin Idd).
21110PR0.G1N
Nadaljnjo prednostno skupino spojin predstavljajo naslednje spojine s formulo I, pri katerih Rx in neodvisno drug od drugega pomenita vodik, halogen, C^-C^-alkil, CjC2-halogenalkil, C^-C^-alkoksi ali C^C^halogenalkoksi;
R3 je C3-C4-cickloalkil, ki je nesubstituiran ali monosubstituiran z metilom ali s halogenom; R4 pomeni halogen (skupina spojin le).
Med prej navedenimi spojinami so prednostne tiste, pri katerih R, in R2 neodvisno drug od drugega pomenita vodik ali fluor (= skupina spojin Iee). Posebno prednostne so tiste, pri katerih Rj in R2 neodvisno drug od drugega pomenita vodik, 3-fluor, 4-fluor, 5-fluor.
<
Spojine s formulo I pripravimo s tem, da la) fenilgvanidinsko sol s formulo Ila
z /3-ketoestrom s formulo III,
O O
R3-CCH2COR7 (ΠΙ)
21110PR0.G1N kjer imajo Rp R2, R3 pri formuli I navedeni pomeni in pomeni R? C3-C6-alkenil, C3-C6-alkinil, nesubstituiran ali substituiran s halogenom in/ali Cj-Cj-alkilom substituiran benzil ali Cj-Cg-alkil, brez topila ali s topilom, prednostno v protičnem topilu pri temperaturi od 60 do 160°C, prednostno 60 do 110°C v spojino la:
in nadalje po želji OH-skupine izmenjamo s halogenom in pridemo do spojin s formulo Ib
(Ib) in nadalje po želji izmenjamo halogenove atome z eno od preostalih skupin navedenih za R4, kot je pojasnjeno nadalje spodaj.
Ib) Do spojin la pridemo po nadaljnji varianti postopka tudi v večstopenjskem postopku, s tem, da izotiuronijevo sol s formulo IV
.Θ (IV) pri čemer pomeni A' poljuben anion kot klorid, sulfat, fosfat in podobno in Rg pomeni C^Cg-alkil ali nesubstituiran ali s halogenom in/ali Cj-C^alkilom substituiran benzil, z /3-ketoestrom s formulo III, prednostno v topilu, pri temperaturah od 40 do 140°C, prednostno od 60 do 100°C, pri čemer se tvori tiopirimidin V.
RgS·
N f/
OH (V)
21110PR0.G1N
Tako dobljeno spojino s formulo V oksidiramo z oksidacijskim sredstvom, npr. s perkislino do pirimidinske spojine s formulo VI
in to pretvorimo s formilanilinom s formulo VII »i.
NHCHCO (VH) r2' v inertnem topilu v prisotnosti baze kot akceptoija protonov pri temperaturah od -30°C do +120°C do spojine s formulo VIII
(vm)
Dobljeno spojino VIII hidroliziramo v prisotnosti baze, npr. alkalijskega hidroksida ali kisline npr. halogenvodikove ali žveplove kisline v vodi ali zmesi vodnega topila, kot vodnega alkohola ali dimetilformamida pri temperaturah od 10 do 110°C, prednostno 30 do 60°C da dobimo nato spojino s formulo la.
Do spojin Ib pridemo tudi, če v spojini la hidroksil nadomestimo s halogenom:
Ri r£
(Ib)
21110PR0.G1N
To se zgodi s spojinami halogena s tri- ali petvalentnim fosforjem v prisotnosti ali odsotnosti akceptoija protonov kot npr. dietilanilina, pri čemer uporabimo prednostno fosforoksihalogenide. Pretvorbo izvedemo v inertnem topilu ali brez topila pri temperaturah od 60 do 140°C, prednostno 70 do 120°.
Do drugih spojin s formulo I, v katerih ima R4 drug pomen -kot -OH ali halogen, pridemo s tem, da pretvorimo spojino s formulo Ib s spojino
hor5 (IX)
hsr5 (X)
Η,Ν^ (XI)
hnr5r6 (XII)·
Te pretvorbe lahko izvedemo v inertnem topilu. Če so reaktanti alkoholi, lahko le-te uporabimo kot topilo. Pri spojinah IX ali X so potrebni akceptorji protonov, za kar služijo npr. alkalijski ali zemeljskoalkalijski hidroksidi, alkalijske ali zemeljskoalkalijske soli IX ali X ali kovinski hidridi.
Razen tega lahko pri uporabi XI ali XII kot proton akceptorja uporabimo prebitek ustreznega amina.
Reakcijo izvedemo pri -30 do +140°C, prednostno pri -10° do +110°C.
Če je v formuli I
R5=-C—R’, uporabimo prednostno za pretvorbo kislinski halogenid XIII
O
II
Hal-C—R' (ΧΠΙ)
21110PR0.G1N ali kislinski anhidrid XIV O
(XIV)
O
Če je v formuli I
O
II
R5= -C-NH-R jali —COR t
uporabimo za reakcijo izocianat XV
R”NCO (XV), halogenid mravljinčne kisline XVI ali anhidrid mravljinčne kisline XVII:
O
Hal- COR (XVI)
21110PR0.G1N
Opisani postopki priprave, ki vključujejo vse delne stopnje, so sestavni del predloženega izuma.
Presenetljivo smo ugotovili, da kažejo spojine s formulo I za praktične potrebe zelo ugoden biocidni spekter za zatiranje insektov in fitopatogenih mikroorganizmov, zlasti gliv. Imajo zelo koristne, kurativne, preventivne in zlasti sistemske lastnosti in jih uporabimo za zaščito številnih kulturnih rastlin. Z učinkovinami s formulo I lahko na rastlinah ali rastlinskih delih (sadežih, cvetovih, listih, steblih, gomoljih, koreninah) različnih koristnih kultur nastop škodljivcev zajezimo ali jih uničimo, pri čemer so pred fitopatogenimi mikroorganizmi zavarovani tudi kasneje zrastli rastlinski deli.
Spojine s formulo I so npr. učinkovite proti naslednjim razredom fitopatogenih gliv: Fungi imperfecti (zlasti Botrytis, nadalje Pyricularia, Helminthosporium, Fusarium, Septoria, Cercospora in Alternaria); Basidiomycetam (npr. Rhizoctonia, Hemileia, Puccinia). Prav tako so učinkovite napram razredu Ascomycet (npr. Venturia in Erysiphe, Podosphaera, Monilinia, Uncinula) in Oomycet (npr. Phytophthora, Pythium, Plasmopara). Spojine s formulo I lahko nadalje uporabimo kot lužilno sredstvo za obdelavo semena (sadežev, gomoljev, zrn) in podtaknjencev za zaščito pred infekcijami z glivami, kot tudi proti fitopatogenim glivam, ki nastopajo v tleh.
Izum se nanaša tudi na sredstva, ki vsebujejo kot učinkovito komponento spojine s formulo I, zlasti na rastlinska zaščitna sredstva, kot tudi na njihovo uporabo v agrarnem sektorju ali sorodnih področjih.
Predloženi izum obsega tudi pripravo tega sredstva, ki je označena s tem, da temeljito pomešamo aktivno substanco z eno ali več tukaj opisanimi substancami oz. skupinami substanc. Vključen je tudi postopek za obdelavo rastlin, ki se odlikuje z uporabo novih spojin s formulo I oz. novih sredstev.
21110PR0.G1N
Kot ciljne kulture za tukaj prikazane uporabljene pri zaščiti rastlin, štejejo v okviru tega izuma npr. naslednje rastlinske vrste: žitarice (pšenica, ječmen, rž, oves, riž, koruza, sorghum in sorodne vrste); pesa (sladkorna in krmilna); pečkato sadje, koščičasto sadje in jagodičevje (jabolka, hruške, slive, breskve, mandeljni, črešnje, rdeče jagode, maline in robidnice); stročnice (fižol, leča, grah, soja); oljne kulture (oljna repica, gorčica, mak, oljka, sončnice, kokos, ricinus, kakao, zemeljski orešček); kumare (buče, kumare, melone); vlaknate rastline (bombaž, lan, konoplja, juta); južno sadje (pomaranče, limone, grenivke, mandarine); zelenjavne sorte (špinača, glavnata solata, beluši, zeljnate sorte, korenje, čebula, paradižnik, krompir, paprika); lovorovci (avokado, cimet, kafra) ali rastline kot tobak, orehi, kavovec, sladkorni trs, čajevec, ( poprovec, vinska trta, hmelj, bananovec in naravni kavčukovci kot tudi okrasne rastline.
Učinkovine s formulo I uporabimo običajno v obliki sestavkov in jih dajemo istočasno ali zaporedoma z drugimi učinkovitimi snovmi na površino ali rastlino, ki jo je treba obdelati. Te nadaljnje učinkovite snovi lahko obsegajo tudi gnojila, posredovalce elementov-v sledovih ali druge preparate za pospeševanje rasti. Pri tem lahko vključujejo tudi selektivne herbicide kot tudi insekticide, fungicide, bakteriocide, nematicide, moluskicidi ali zmesi več teh preparatov skupaj v danem primeru z nadaljnjimi, v formulimi tehniki običajnimi nosilci, tenzidi ali drugimi dodatki, ki pospešujejo aplikacijo.
i Primerni nosilci in dodatki so lahko trdni ali tekoči in ustrezajo v formuliral tehniki koristnim snovem, kot so npr. naravne ali regenerirane mineralne snovi, topila, dispergirna sredstva, omočila, oprijemna sredstva, zgostila, veziva ali gnojila.
Prednosten postopek za nanos učinkovite snovi s formulo I oz. agrokemičnega sredstva, ki vsebuje najmanj eno učinkovino, je nanos na liste (aplikacija na listu). Aplikacijska frekvenca in uporabljena množina se ravna pri tem glede na intenzivnost napada rastlinskih škodljivcev določenega povzročitelja. Učinkovine s formulo I lahko dospejo tudi skozi tla do korenine v rastlino (sistemski učinek) tako, da stojišče rastline namočimo s tekočim pripravkom ali nanesemo substance v trdni obliki v tla, npr. v obliki granulata (aplikacija v tleh).
21110PR0.G1N
Pri vodnih riževih kulturah lahko takšne granulate doziramo na poplavljeno riževo polju. Spojine s formulo I lahko nanesemo tudi na semenska zrna (prevlečenje), s tem, da zrna bodisi potopimo v tekoč pripravek učinkovine ali jih poškopimo s trdnim pripravkom.
Spojine s formulo I pri tem uporabimo v nespremenjeni obliki ali prednostno skupaj s pomožnimi snovmi, običajnimi v formulirni tehniki. Na znan način jih predelamo npr. v emulzijske koncentrate, premazne paste, raztopine, ki se dajo direktno razprševati ali razredčevati, razredčene emulzije, razpršilne praške, topne praške, oprašila, granulate, z zakapsuliranjem v npr. polimernih snoveh. Postopke uporabe, kot naprševanje, opraševanje, posipanje ali zalivanje, izberemo enako kot vrsto sredstev ustrezno želenim ciljem in danim pogojem. Ugodno uporabljene količine so na splošno 50 g do 5 kg aktivne snovi (AS) na ha; prednostno 100 g do 2 kg AS/ha, zlasti od 200 do 600 g AS/ha..
Formulacije, t.j. sredstva, pripravke ali sestavke, ki vsebujejo učinkovito snov s formulo I in v danem primeru trden ali tekoč dodatek, pripravimo na znan način, npr. s temeljitim pomešanjem in/ali pomletjem učinkovitih snovi z razredčili, kot npr. s topili, trdnimi nosilci in v danem primeru površinsko aktivnimi spojinami (tenzidi).
Kot topila lahko pridejo v poštev aromatski ogljikovodiki, prednostno frakcije Cg do C12, kot npr. zmesi ksilenov ali substituirani naftaleni, estri ftalne kisline, kot dibutil- ali dioktilftalat, alifatski ogljikovodiki, kot cikloheksan ali parafini, alkoholi in glikoli kot tudi njihovi etri in estri, kot etanol, etilenglikol, etilenglikolmonometil- ali etileter, ketoni, kot cikloheksanon, močno polama topila, kot N-metil-2-pirolidon, dimetilsufoksid ali dimetilformamid, kot tudi v danem primeru epoksidirana rastlinska olja, kot epoksidirano olje kokosovih orehov ali sojino olje ali voda.
21110PR0.G1N
Kot trdne nosilce, npr. za oprašila in disperzibilne praške, praviloma uporabimo naravne kameninske moke, kot kalcit, smukec, kaolin, montmorilonit ali atapulgit. Za izboljšanje fizikalnih lastnosti jim lahko dodamo tudi visoko disperzno kremenico ali visokodisperzne vpojne polimerizate. Kot zrnavi adsorptivni nosilci granulatov pridejo v poštev porozni tipi, kot npr. plovec, opečni drobir, sepiolit ali bentonit, kot nesorptivni nosilni materiali npr. kalcit ali pesek. Poleg tega, lahko uporabimo mnoge predhodno granulirane materiale anorganske ali, kot zlasti dolomit ali zdrobljene rastlinske ostanke.
Kot površinsko aktivne spojine pridejo v poštev glede na vrsto učinkovite snovi s for( mulo I, ki jo formuliramo, neionogeni, kation- in/ali anionaktivni tenzidi z dobrimi emulgirnimi, dispergirnimi in omočilnimi lastnostmi. S tenzidi so mišljene tudi zmesi tenzidov.
Kot primere neionskih tenzidov naj omenimo nonilfenolpolietoksietanole, poliglikoletre ricinovega olja, adukte polipropilen-polietilenoksida, tributilfenoksipolietilenetanol, polietilenglikol in oktilfenoksipolietoksietanol.
Nadalje pridejo v poštev tudi estri maščobnih kislin polioksietilensorbitana, kot polioksietilensorbitan-trioleat.
Pri kationskih tenzidih gre predvsem za kvarterne amonijeve soli, ki vsebujejo kot l N-substituent vsaj en alkilni ostanek z 8 do 22 atomi ogljika, in imajo kot nadaljnje substituente nižje, v danem primeru halogenirane alkilne, benzilne ali nižje hidroksialkilne ostanke.
Nadaljni v tehniki formuliranja uporabni tenzidi so strokovnjaku znani ali jih je mogoče najti v dotični strokovni literaturi
Agrokemični pripravki vsebujejo praviloma 0,1 do 99 mas.%, zlasti 0,1 do 95 mas., učinkovite snovi s formulo I, 99,9 do 1 mas.%, zlasti 99,8 do 5 mas.%, trdnega ali tekočega dodatka in 0 do 25 mas.%, zlasti 0,1 do 25 mas.% tenzida.
21110PR0.G1N
Medtem ko so kot tržno blago bolj prednostna koncentrirana sredstva, uporablja konči porabnik praviloma razredčena sredstva.
Sredstva lahko vsebujejo tudi nadaljnje dodatke, kot stabilizatorje, odstranjevalce pene, regulatorje viskoznosti, veziva, oprijemna sredstva kot tudi gnojila ali druge učinkovite snovi za dosego specialnih učinkov.
Naslednji primeri služijo za bližnjo pojasnitev izuma, ne da bi ga s tem omejevali.
21110PR0.G1N
PRIMERI PRIPRAVE
Primer 1: Priprava 2-fenilamino-4-hidroksi-6-ciklopropil-pirimidina s formulo
19,7 g (0,1 mol) fenilgvanidinijevega-hidrogenkarbonata in 15,6 g (0,1 mola) etilnega estra 3-ciklopropil-3-oksopropanojske kisline segrevamo v 100 ml etanola med mešanjem 16 ur do refluksa, pri čemer se pri razvijanju ogljikovega dioksida tvori rdečkasto obarvana raztopina. Po ohladitvi na sobno temperaturo obdelamo z aktivnim ogljem, filtriramo in filtratu dodamo 400 ml vode. Izločeni sivi prašek čistimo s kolonsko kromatografijo na silikagelu (metanol/kloroform 1:1). Po uparitvi zmesi topila preostane bel kristalni prašek; tal. 234-235°C. Dobitek 16,6 g (73 mmola; 73 % teor.).
Primer 2: Priprava 2-fenilamino-4-klor-6-ciklopropilpirimidina s formulo
K 50 ml (0,55 mola) fosforoksiklorida dodajamo med mešanjem pri 75°C 19,6 g (86,3 mmola) 2-fenilamino-4-hidroksi-6-ciklopropil-pirimidina pol ure in zatem segrevamo 1 uro do refluksa. Po končanem razvijanju klorovodika ohladimo reakcijsko zmes na sobno temperaturo in zlijemo med močnim mešanjem v 200 ml vode, pri čemer vzdržujemo temperaturo z dodatkom ledu na približno 50°C.
21110PR0.G1N
S počasnim dokapavanjem 220 ml 30%-nega vodnega natrijevega luga uravnamo pH približno 400 ml svetlorjave suspenzije na 7 in nato ekstrahiramo vsakokrat trikrat s po 150 ml etilacetata. Združene ekstrakte speremo dvakrat s po 100 ml vode, sušimo preko natrijevega sulfata, filtriramo in uparimo topilo. 20,7 g svetloijavega praška obdelamo s 400 ml dietiletra in netopne snovi odfiltriramo. Po odparitvi dietiletra preostanek prekristaliziramo iz diizopropiletra. Rumenkasti kristali se tale pri 127-128°C. Dobitek 17,7 g (72,1 mmola; 83,5 % teor.).
Primer 3: Priprava 2-fenilamino-4-metoksi-6-ciklopropilpirimidina s formulo och3
[Spoj.št.2.3]
K 5,8 g (32,2 mmola) natrijevega metilata v 10 ml abs. metanola dokapavamo pol ure med mešanjem pri sobni temperaturi 6,87 g (28 mmola) 2-fenilamino-4-klor-6ciklopropil-pirimidina v 25 ml dioksana in zatem segrevamo 6 ur na 50°C. Za dokončanje reakcije dodamo še 0,76 g (4,2 mmola) natrijevega metilata in segrevamo nadaljnjih 20 ur na 50°C. Po odparitvi topila preostanku dodamo 300 ml dietiletra, suspenzijo dvakrat speremo vsakokrat s 100 ml vode, nato posušimo preko natrijevega sulfata, filtriramo in odparimo dietileter. 6,7 g preostalega rumenega olja čistimo s kolonsko kromatografijo preko silikagela s toluenom kot topilom. Po uparitvi toluena preostane svetlorumeno olje z lomnim indeksom ηθ: 1,6225. Dobitek: 5,8 g (24 mmola; 86% teor.).
21110PR0.G1N
Primer 4: Priprava 2-fenilamino-4-dimetilamino-6-ciklopropilpirimidina s formulo
K 9,8 g (40 mmola) 2-fenilamino-4-klor-6-ciklopropil-pirimidina v 20 ml abs. etanola < dokapavamo pri sobni temperaturi med mešanjem 10 minut 17,9 ml 33%-ne (100 mmola) abs. etanolne raztopine dimetilamina in nastalo rumeno suspenzijo segrevamo uro pri 50°C in nato nadaljnjo uro do refluksa. Po odparitvi topila preostanek prevzamemo v 200 ml metilenklorida, speremo dvakrat z vsakokrat 100 ml vode, posušimo preko natrijevega sulfata, filtriramo in z uparitvijo odstranimo metilenklorid. 10,2 g preostalega rumenega olja čistimo s kolonsko kromatografijo na silikagelu z metilenkloridom kot topilom. Po uparitvi metilenklorida ostane rumeno olje, ki po nekaj urah kristalizira. Svetlorumeni kristali se tale pri 90-91°C. Dobitek 8,9 g (35 mmola; 87,5 % teor.).
Na ta način ali po eni od nadalje zgoraj navedenih metod smo dobili še naslednje spojine:
(,
- 18«,-
Tabela 1: Spojine s formulo
—NH
*2 ' H r4
Spoj. :št. Ri r2 r3 Fizikalna konstanta -
1.1 H H Cl tal.: * 127-128’C
1.2 4-F H Cl tal.: 142-144’C
1.3 3-F H Cl tal.: 133-134’C
1.4 H H -sch3 tal.: 99-100°C
1.5 H H Br tal.: 132-133’C
1.6 H H -SCN tal.: 104-105’C
1.7 H H -sc2h5
1.8 H H F tal.: 123-124’C
1.9 3-F 5-F Cl
1.10 3-F H F tal.: 144,5-147’C
1.11 3-F H Br tal.: 137-139’C
1.12 4-F H F tal.: 151-153’C
1.13 H H J tal.: 141-144'C
1.14 4-F H Br tal.: 142-145’C
-19Tabela 2: Spojine s formulo
K2 r4
Spojina št. Rl r2 r4
2.1 H H -OH
2.2 4-F H -OCH3
2.3 H H -OCH3
2.4 H H -ochf2
2.5 3-F H -och3
2.6 H H -OCH2-OCH
2.7 H H -OCH2CH3
2.8 H H -0-CCH3 II 0
2.9 H H -OCH2CH2N (CH3) 2
2.10 H H -OCH2CH=CH-CH3
2.11 4-CH3 H -0CH3
2.12 H H -OCNHCH3 II 0
2.13 H H -OCF2CHF2
2.14 4-F H -OH
2.15 4-OCHF2 H -OCH3
2.16 H H -OCH2CH2OCH3
2.17 4-CF3 H -OCH3
2.18 H H _0_AA_
Fizikalna konstanta
Tal·. 234-235’C Tal. 91,5-93’C olje nD 25: 1, 6225 Tal. 55-57’C
Tal. 84-85’C Tal. 62,5-63°C olje nD 20: 1,5977 olje no20: 1,6079
Tal. 233-236
Tal. 72-74’C Tal. >250’C
Tal. 91-92’C ch3 olje nD 20: 1, 6278
-20Tabela 2: (nadaljevanje)
2.19 H H
2.20 4-F H
2.21 _ H H
2.22 H H
2.23 H H
2.24 4-OCH3 H
2.25 H H
2.26 H H
2.27 H H
2.28 H H
2.29 H H
2.30 3-OCHF2 H
2.31 3-F 5-F
2.32 H H
2.33 3-F H
-OCF2CC1FCF2CHC1F
O
II
-ochch2ch3 ch3
-ochch2och3
I ch3
-och3
-OCOCH3
II o
-OCH2CF3 o
II
-OCCH2C1
-OC3H7-i o
II
-OCČH2OCH3
-och3
-och3
-ocf2chcif
-OH
Tal. 40-41’C
Tal. 140-141’C oljenD 20: 1,5902 olje np20: 1,5908 olje nD 20: 1, 6005
Tal. 89-90°C olje nD 30:1,5971
Tal.. 37-39’C Tal. 179-185’C
-21 Tabela 3: Spojine s formulo
Spojina št. Ri r2 r4 Fizikalna konstanta
3.1 H H -N(CH3)2 Tal. 90-91‘C
3.2 H H -nh2 Tal. 114-115’C
3.3 H H -nhc2h5 0 II. olje ηθ30: 1, 6 3 6 0
3.4 H H -NHCCH2C1
3.5 H H r~ — N \ \ 0 / Tal. 142-143’C
3.6 H H -NHCH2CH2OH žilava masa
3.7 H H -nhch3 olje nD 20: 1, 6478
3.8 3-F H -N(CH3)2
3.9 H H — NH—/ Tal. 100,5-101,5’C
3.10 H H -N (CH2CH2OH)2 ° f/—λ II // \ Tal. 94-95’C
3.11 H H -HN— C- \_/ -Cl
3.12 H H —nhch2- o olje nD 50: 1, 6437
14 H H -nhch2ch2ch3 Olje nD 20: 1, 6294
15 H H -NH (CH2) 7CH3 olje nD 20: 1,5881
16 4-F H -N(CH3)2
0
II
17 H H -nhch2coc2h5 Tal. 113-115°C
18 H H -nhch2ch2och3 Tal. 109,5-111’C
19 H H -nhchch2oh olje nD 50: 1,6173
ch3
20 3-F H -N(CH2CH=CH2)2
21 H H -n-ch2ch2cn I Tal. 143-147’C
1 ch3
22 H H -NH(CH2)3N(CH3)2 n—\ olje nD 20: 1,6160
23 H H — N — CH2-ς Tal. 120-121‘C
ch3 \=/
24 H H -NH (CH2-CH=CH2) žilava masa
25 H H -nh-ch2ch-c2h5
ch3
3.26 H
3.27 H
OH OH
Tal. 151-153’C Tal.
185-186’C
Tabela 3: (nadaljevanje)
3.28 H — NH-23-
29 H H M F
30 H H -NH (CH2) 2N (C4H9-n) 2 - NHCHoV ?
31 H H \/ 0
32 H H -NHCH2~C=CH
33 H H -NH—( H )
3.34 H
3.35 H
3.36 H
3.37 H
olje nD 50: 1, 6255
Tal. T14-116°C žilava masa olje nD 20: 1, 647 6
Tal. 104-105’C olje nD 50: 1,6103
Tal. 119-120’C
Tal. 202-203’C
Tal. 209-210'C
3.38 H
Tal. 117-118’C
-24Tabela 3: (nadaljevanje)
3.39 H H -NHCH2CH2N (C2H5) 2 žilava masa
3.40 H H -NH(CH2)3OCH3 Tal. 80-83’C
3.41 H H _z Tal. 92-95’C
3.42 3-F H N
3.43 4-F H _Z! N
3.44 3-F 4-F _z
3.45 3-F 5-F _Z
3.46 H H -nh-co-nh-ch3 Tal. 164-166’C
3.47 H H -nh-cooch3 Tal. 216-217’C
-25Tabela 4: Spojine s formulo
Spojina št.
4.1
4.2
4.3
4.4
Ri
Ro
Fizikalna konstanta
4.5
4.6
4.7
4.8
4.9
4.10
4.11
4.12
4.13
H
3- F
H
H
4- F
H
H
H
4-F
4-F
4-F
H
3-F
H
H
H
H
H
H
H
H
H
H
H
H
H
•CH3
-ch3 ciklobutil
Cl
Cl
Tal. 124-127’C
ciklobutil ch3
Cl
ch3 ciklobutil cikloheksil ch3
Cl
Cl
Cl
Cl
-och3
-och3
-och3
-och3
-och3
-och3
-och3
Tal. 146-149’C olje np25: 1, 6232
Tal. 85-88'C
-26Tabela (nadaljevanje)
4.14 H H
4.15 3-F H
4.16 H H
4.17 3-F H
-OCH3
4.18 H H
4.19 4-F H
4.20 H H
4.21 H H
ciklobutil cikloheksil
-N(CH3)2
-N(CH3)2
-N(CH3)2
-N(CH3)2
21110PR0.G1N
2. Primeri formuliranja za tekoče učinkovine s formulo 1 (% — mas.%
2.1. Emulziiski koncentrat učinkovina iz tabele Ca-dodecilbenzensulfonat polietilenglikoleter ricinusovega olja (36 molov etilenoksida) tributilfenoil-polietilenglikoleter (30 molov etilenoksida) cikloheksanon zmes ksilenov
a) b) c)
25% 40% 50%
5% 8% 6%
5% 12% 4%
15% 20% 65% 25% 20%
Iz takšnih koncentratov lahko pripravimo z razredčenjem z vodo emulzije vsake želene koncentracije.
2.2 Raztopine
Učinkovina iz tabele etilenglikol-monometil-eter polietilenglikol MG 400 N-metil-2-pirolidon epoksidirano kokosovo olje bencin (območje vrelišča 160-190°C) (MG = molekulska masa)
a) b) C) d)
80% 10% 5% 95%
20% - - -
- 70% - -
- 20% - -
- 1% 5%
- - 94%
Raztopine so primerne za uporabo v obliki najmanjših kapljic.
21110PR0.G1N
2.3. Granulat a) učinkovina iz tabele 5% kaolin 94% visokodisperzna silicijeva kislina 1% atapulgit
b)
10%
Učinkovino raztopimo v metilenkloridu, uparimo v vakuumu.
90% naškropimo na nosilec in topilo zatem
2.4. Zaprašilno sredstvo a) učinkovina iz tabele 2% visokodisperzna silicijeva 1% kislina smukec 97% kaolin
b)
5%
5%
90%
Z dobrim premešanjem nosilca z učinkovino dobimo zaprašilna sredstva, pripravljena za uporabo.
Formulimi primeri za trdno učinkovino s formulo I (% = mas.%)
21110PR0.G1N
2.5. Škropilni prašek a) b) c)
učinkovina iz tabele 25% 50% 75%
Na-ligninsulfonat 5% 5% -
Na-lavrilsulfat 3% - 5%
Na-diizobutilnaftalensulfonat - 6% 10%
oktilfenolpolietilenglikoleter - 2% -
(7-8 molov etilenoksida)
visokodisperzna silicijeva kislina 5% 10% 10%
kaolin 62% 27% -
Učinkovino dobro zmešamo z dodatki in pomeljemo na primernem mlinu. Dobimo škropilne praške, ki se dajo z vodo razredčiti do suspenzij vsake želene koncentracije.
2.6. Emulziiski koncentrat učinkovina iz tabele 10% oktilfenolpolietilenglikoleter 3% (4-5 molov etilenoksida)
Ca-dodecilbenzensulfonat 3% poliglikoleter ricinusovega olja 4% (35 molov etilenoksida) cikloheksanon 34% zmes ksilenov 50%
Iz tega koncentrata lahko z razredčenjem z vodo pripravimo emulzije vsake želene koncentracije.
2.7. Zaprašilno sredstvo učinkovina iz tabele smukec kaolin
a) b) 5% 8%
95% 92%
21U0PR0.G1N
Za uporabo pripravljeno zaprašilno sredstvo dobimo tako, da učinkovino zmešamo z nosilcem na primernem mlinu.
2.8 Ekstrudiran granulat učinkovina iz tabele 10%
N-ligninsulfonat 2% karboksimetilceluloza 1% kaolin 87%
Učinkovino zmešamo z dodatki, pomeljemo in navlažimo z vodo. To zmes ekstrudiramo in zatem sušimo v zračnem toku.
2.9 Prevlečen granulat učinkovina iz tabele 3% polietilenglikol (MG 200) 3% kaolin 94% (MG = molekulska masa)
Fino zmleto učinkovino enakomerno nanesemo v mešalniku na s polietilenglikolom navlažen kaolin. Na ta način dobimo prevlečene granulate, ki se ne prašijo.
2.10 Suspenzijski koncentrat učinkovina iz tabele 40% etilenglikol 10% nonilfenolpolietilenglikoleter 6% (15 molov etilenoksida)
N-ligninsulfonat 10% karboksimetilceluloza 1%
37%-na vodna formaldehidna 0,2% raztopina silikonsko olje v obliki 75 %-ne 0,8% vodne emulzije voda 32%
21110PR0.G1N
Fino zmleto učinkovino dobro zmešamo z dodatki. Tako dobimo suspenzijski koncentrat, iz katerega se da z razredčenjem z vodo, pripraviti suspenzije vsake želene koncentracije.
3. Biološki primeri
Primer 3.1. Učinek proti Venturia inaegualis na jabolčnih poganjkih. Rezidualnozaščitni učinek
Sadike jablan z 10 do 20 cm dolgimi svežimi poganjki poškropimo s škropilnim pripravkom pripravljenim iz škropilnega praška učinkovine (0,006% aktivne substance). Po 24 urah obdelane rastline inficiramo s suspenzijo konidijev glive. Rastline nato inkubiramo 5 dni pri 90 do 100%-ni relativni zračni vlagi in naslednjih 10 dni namestimo v rastlinjak pri 20 do 24°C. Poškodbe v obliki krast smo ovrednotili 15 dni po infekciji.
Spojine iz tabel 1 do 4 so pokazale dobro učinkovitost proti Venturii (okužba: manj kot 20%). Tako zmanjšajo npr. spojine št. 1.1, 1.13 in 2.2 okužba z Venturio na 0 do 5%. Neobdelane toda inficirane kontrolne rastline so pri tem pokazale okužbo z Ventirio 100%.
( Primer 3.2: Učinek proti Botrvtis cinerea na sadežih jabolk. Rezidualno-zaščitni učinek
Umetno poškodovana jabolka smo obdelali s tem, da smo namesto okužba vkapali škropilni pripravek, pripravljen iz škropilnega praška aktivne substance (0,002% aktivne substance). Obdelani sadeži so bili zatem inokulirani s suspenzijo spor glive in zatem en teden inkubirani pri visoki zračni vlagi in približno 20°C. Pri ovrednotenju smo prešteli nagnita poškodovana mesta in iz tega ovrednotili fungicidni učinek testne substance.
21110PR0.G1N
Spojine iz tabel kažejo dober učinek proti Botrytisu (okužba: manj kot 20%). Tako so reducirale npr. spojine št. 1.1,1.2,1.3,1.5,1.10,1.11,1.12,1.13,1.14, 2.2, 2.3, 2.4, 2.13, 2.28, 3.1, 3.9, 3.21, 3.41, 4.1, 4.5, 4.8, 4.10, 4.16, in druge zmanjšale okužbo z
Bortrytisom na 0 do 10%. Neobdelane, toda inficirane kontrolne rastline pa so nasprotno kazale pri tem 100%-no okužbo z Bortrytisom.
Primer 3.3: Učinek proti Ervsiphae graminis na ječmenu
a) Rezidualno-zaščitni učinek
Približno 8 cm visoke rastline ječmena poškropimo s škropilnim pripravkom, pripravljenim iz škropilnega praška učinkovine (0,006% aktivne substance). Po 3-4 urah obdelane rastline oprašimo s konidiji glive. Inficirane rastline ječmena namestimo v rastlinjak pri približno 22°C in ovrednotimo okužbo z glivo po 10 dneh.
Spojine iz tabel kažejo dober učinek proti Erysiphae (okužba: manj kot 20%). Neobdelane, toda inficirane kontrolne rastline so nasprotno pokazale 100%-no okužbo na Erysiphae.
Primer 3.4: Učinek proti Helminthosporium gramineum
Zrna pšenice smo kontaminirali s suspenzijo por glive in ponovno posušili. Kontaminirana zrna smo nato lužili v suspenziji testne substance, pripravljene iz škropilnega praška (600 ppm učinkovine glede na maso semen). Po dveh dneh smo zrna položili na primerno ploščo agarja in po nadaljnjih štirih dneh ovrednotili razvoj kolonij glive na zrnih. Število in velikost kolonij gliv je služila za vrednotenje testne substance. Spojine iz tabel 1 do 4 močno zavirajo okužbo z glivo (od 0 do 10% okužba).
21110PR0.G1N
Primer 3.5: Učinek proti Colletotrichum lagenarium na kumarah
Sadike kumar, gojene 2 tedna, poškropimo s škropilnim pripravkom iz škropilnega praška učinkovine (koncentracija 0,002%). Po 2 dneh inficiramo rastline s suspenzijo spor (1,5x1ο5 spor/ml) glive in 36 ur inkubiramo pri 23°C in visoki zračni vlagi. Inkubacijo nadaljujemo pri normalni zračni vlagi in približno 22-23°C. Nastale okužbe z glivo smo ovrednotili 8 dni po infekciji. Neobdelane, toda inficirane kontrolne rastline so pri tem pokazale 100%-no okužbo z glivo.
Spojine s formulo I iz tabel kažejo dober učinek in zmanjšanje razširjanja okužbe bolezni. Okužbe z glivo so bile zmanjšane na 20% ali manj.

Claims (15)

  1. PATENTNI ZAHTEVKI kjer pomenijo: Rx in R2 neodvisno drug od drugega vodik, halogen, Cj-C3-alkil, Cj-C2halogenalkil, Cx-C3-alkoksi ali Cj-C^halogenalkoksi;
    R3 C3-C6-cikloalkil ali z metilom ali halogenom do trikrat enako ali različno substituiran C3-C6-cikloalkil;
    R4 halogen, tiociano(-SCN), -ORS, -SR5, -NR5R6, pri čemer je Rs
    a) vodik, nesubstituiran Cj-Cg-alkil, ali predstavlja C]-C4-alkilno skupino, ki je substituirana s halogenom, hidroksi, ciano, Cx-C4-alkoksi, C1-C4-alkilamino, bis(Cj-C4alkil)amino, C3-C6-cikloalkilom, ali s substituiranim ali nesubstituiranim fenilom ali s -CO-OCj-Cj-alkilom ali predstavlja
    b) nesubstituiran ali z metilom substituiran C3-C6-cikloalkil; ali
    c) nesubstituiran ali s halogenom substituiran C3-C6-alkenil; ali
    d) nesubstituiran ali s halogenom substituiran C3-C6-alkinil; ali
    e) nesubstituiran ali s halogenom, C1-C3-alkilom, CfC^-alkoksi, nitro substituiran fenil; ali
    f) nesubstituiran ali s halogenom, Cj-C^-alkilom, C1-C3-alkoksi, nitro substituiran 5-členski ali 6-členski v danem primeru preko
    -CH^-vezan heterocikličen ostanek z enim do tremi heteroatomi N, O ali S; ali
    g) predstavlja acilni ostanek -CO-R’, pri čemer pomeni R’ nesubstituiran ali s halogenom, C^Cj-alkoksi substituiran Cj-C^-alkil; nesubstituiran ali s halogenom substituiran C3-C6-alkenil; nesubstituiran ali s halogenom, Cj-C^-alkilom, Cj-Cg-alkoksi, nitro substituiran fenil; ali
    21110PR0.G1N
    h) karbamoilni ostanek -CO-NHR” ali oksikarbonilni ostanek -CO-OR”, v katerem pomeni R” alifatski ali cikloalifatski ostanek z maksimalno 6 C-atomi, ki je nesubstituiran ali substituiran s halogenom, ali kjer pomeni R” fenilni- ali benzilni ostanek, ki je lahko nesubstituiran ali substituiran v aromatskem obroču s halogenom, Cj-Cj-alkilom, Cj-Cg-alkoksi, nitro; in kjer R6 predstavlja vodik, nesubstituiran Cj-C8alkil ali Cj-C4-alkil, ki je lahko substituiran s halogenom, hidroksi, ciano, Cj-C^alkoksi; ali kjer predstavlja R6 nesubstituiran ali z metilom substituiran C3-C6-cikloalkil; vsakokrat nesubstituiran ali s halogenom substituiran C3-C6-alkenil ali C3-C6-alkinil; ali nesubstituiran ali s halogenom, C^C^alkilom, Cj-C3-alkoksi, nitro substituiran fenil; pri čemer lahko v primeru R4 = NR5R6 substituenta R5 in R6 skupaj tvorita z N atomom aziridinski obroč ali 5- ali 6-členski heterociklični ostanek, ki lahko dodatno k N-atomu vsebuje še enega ali dva hetero atoma N, O ali S in je lahko substituiran z alkilom.
  2. 2. Spojine po zahtevku 1, kjer pomenita Rj in R2 neodvisno vodik ali fluor.
  3. 3. Spojine po zahtevku 1, kjer pomenita R1 in R2 neodvisno drug od drugega vodik, halogen, Cj-C3-alkil, Cj-C2-halogenalkil, Cj-C^-alkoksi ali Cj-C^-halogenalkoksi;
    R3 C3-C4-cickloalkil nesubstituiran ali monosubstituiran z metilom ali s halogenom;
    R4 pomeni halogen, -OR5, -NR5R6,pri čemer ima R5 pomene a), b), c), d) ali g), in predstavlja
    R6 vodik ali alkilni, alkenilni, ali alkinilni ostanek, ki je po izbiri nesubstituiran ali substituiran s halogenom; ali kjer
    R5 in R6 s skupnim N-atomom predstavljata aziridinski obroč ali po želji nesubstituiran ali metilsubstituiran piperidinski ali morfolinski obroč.
  4. 4. Spojine po zahtevku 3, kjer pomenita Rj in R2 neodvisno vodik ali fluor.
    21110PR0.Gl N
  5. 5. Spojine po zahtevku 1, kjer pomenijo :
    Rj in R2 neodvisno drug od drugega vodik, fluor, klor, brom, metil, etil, trifluormetil, metoksi, etoksi ali difluormetoksi;
    R3 ciklopropil ali z metilom ali halogenom enkrat ali dvakrat enako ali različno substituiran ciklopropil;
    R4 halogen, SRs, OR5, -NR5R6; in
    R5 predstavlja vodik ali C^-Cj-alkilno skupino, ki je nesubstituirana ali substituirana s halogenom, hidroksi, Cj-C4-alkoksi, C^C^alkilamino, bis(C1-C4-alkil)amino, ciklopropilom ali s -COOCj-C^-alkilom; ali kjer predstavlja R5 C3-C4-alkenil ali C3-C4alkinil ali nesubstituiran ali s halogenom, metilom ali metoksi substituirano fenilno skupino ali acilni ostanek s pomenom g); in R6 predstavlja vodik ali Cj-C^alkilno skupino, ki je nesubstituirana ali substituirana s halogenom, hidroksi, C^-Cj-alkoksi, Cj-C^-alkilamino ali bis(C1-C4-alkil)amino ali kjer R6 predstavlja C3-C4-alkenil ali C3-C4-alkinil.
  6. 6. Spojine po zahtevku 5, kjer pomenijo
    R1 in R2 vodik, fluor ali difluormetoksi,
    R3 predstavlja ciklopropil,
    R4 pomeni halogen, -OR5 ali -NR5R6 in
    R5 pomeni vodik ali R6 in
    R6 predstavlja C^-G^-alkil, ki je nesubstituiran ali substituiran s Cj-C4-alkoksi ali ciklopropilom monosubstituiran ali s halogenom do petkrat substituiran; ali pomeni C3-C4-alkenil ali alkinil.
  7. 7. Spojine po zahtevku 6, pri katerih pomenita R1 in R2 neodvisno vodik, 3-fluor, 4-fluor, 5-fluor.
  8. 8. Spojine po zahtevku 1, pri katerih Rj in R2 neodvisno drug od drugega pomenita vodik, halogen, Cj-Cj-alkil, C^C^halogenalkil, Cj-C^alkoksi ali C^-Cj-halogenalkoksi; R3 je C3-C4-cickloalkil, ki je nesubstituiran ali monosubstituiran z metilom ali s halogenom; R4 pomeni halogen.
    21110PR0.G1N
  9. 9. Spojine po zahtevku 8, kjer pomenita R3 in R2 neodvisno vodik ali fluor.
  10. 10. Spojine po zahtevku 9, pri katerih R} in R2 pomenita neodvisno drug od drugega vodik, 3-fluor, 4-fluor, 5-fluor.
  11. 11. Postopek za pripravo spojin s formulo I, označen s tem, da pretvorimo a) fenilgvanidinsko sol s formulo Ha z /3-ketoestrom s formulo III,
    O O
    R3-CCH2COR7 (ΠΙ) kjer imajo Rp R2, R3 pri formuli I navedeni pomeni in pomeni R, C3-C6-alkenil, C3-C6-alkinil, nesubstituiran ali s halogenom in/ali Cj-Cg-alkilom substituiran benzil ali Cj-Cg-alkil, brez topila ali s topilom, pri temperaturi od 60 do 160°C, v spojino la,
    OH da)
    21110PR0.G1N in nadalje po želji OH-skupine aciliramo, karbamoiliramo ali karboniliramo ali izmenjamo s halogenom, da pridemo do spojin s formulo Ib in nadalje po želji izmenjamo halogenove atome z eno od preostalih skupin navedenih zaR.
    ali da
    b) izotiuronijevo sol s formulo IV h2n h2n
    Φ (IV)
    21110PR0.G1N pri čemer pomeni A' poljuben anion, in Rg pomeni Cj-Cg-alkil ali nesubstituiran ali s halogenom in/ali Cj-C^alkilom substituiran benzil, pretvorimo z /3-ketoestrom s formulo III, prednostno v topilu, pri temperaturah od 40 do 140°C, pri čemer se tvori tiopirimidin V, (V) ki ga oksidiramo z oksidacijskim sredstvom do pirimidinske spojine s formulo VI in pretvorimo s formilanilinom s formulo VII Ri
    NHCHCO (VH)
    Rj v inertnem topilu v prisotnos.i baze, pri temperaturah od -30°C do +120°C do spojine s formulo VIII (VIII)
    21110PR0.G1N in dobljeno spojino VIII hidroliziramo v prisotnosti baze ali kisline pri temperaturah od 10 do 110°C, da dobimo nato spojino s formulo la in v kolikor želimo OH-skupine izmenjamo s halogenom, da pridemo do spojin s formulo Ib, in v kolikor želimo izmenjamo halogenove atome z eno od preostalih skupin navedenih za R4.
  12. 12. Mikrobicidno sredstvo, ki vsebuje poleg običajnega nosilnega materiala kot aktivno komponento spojino s formulo I, po enem od zahtevkov 1 do 7.
  13. 13. Sredstvo po zahtevku 12, označeno s tem, da je aktivna komponenta spojina s formulo I, po enem od zahtevkov 8 do 10.
  14. 14. Postopek za zatiranje ali preprečevanje okužb na kulturnih rastlinah s fitopatogenimi mikroorganizmi, označen s tem, da uporabimo kot učinkovino spojino s formulo I, po enem od zahtevkov 1 do 7 na rastlinah, na delih rastlin ali njihovemu rastišču.
  15. 15. Postopek po zahtevku 14, označen s tem, da uporabimo spojino s formulo I po enem od zahtevkov 8 do 10.
SI9010548A 1989-03-22 1990-03-20 Sredstva za zatiranje škodljivcev SI9010548A (sl)

Applications Claiming Priority (3)

Application Number Priority Date Filing Date Title
CH107389 1989-03-22
CH377189 1989-10-17
YU00548/90A YU54890A (en) 1989-03-22 1990-03-20 Agents used as pesticides

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI9010548A true SI9010548A (sl) 1997-10-31

Family

ID=27172674

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI9010548A SI9010548A (sl) 1989-03-22 1990-03-20 Sredstva za zatiranje škodljivcev

Country Status (1)

Country Link
SI (1) SI9010548A (sl)

Similar Documents

Publication Publication Date Title
JP3002786B2 (ja) 有害生物防除組成物
EP0135472B1 (de) N-(2-Nitrophenyl)-2-aminopyrimidin-Derivate, deren Herstellung und Verwendung
EP0172786B1 (de) Pyrimidinderivate wirksam als Schädlingsbekämpfungsmittel
EP0332579B1 (de) Mittel zum Schutz von Pflanzen gegen Krankheiten
KR100482919B1 (ko) 살충제로서의피리미딘-4-온유도체
JP2632187B2 (ja) アニリノピリミジン誘導体、その組成物、それらの製造方法及び有害生物防除方法
EP0139613A1 (de) N-(2-Nitrophenyl)-4-aminopyrimidin-Derivate, deren Herstellung und Verwendung
EP0276432A2 (de) Schädlingsbekämpfungsmittel
CZ279334B6 (cs) Prostředek k potlačování škůdců
EP0457726B1 (de) 2-Anilino-pyrimidin Derivate als Schädlingsbekämpfungsmittel
CA1075926A (en) Imidazole plant growth regulators
EP0132826B1 (de) N-(2-Nitrophenyl)-5-aminopyrimidin-Derivate, deren Herstellung und Verwendung
SK94795A3 (en) Pyrazolyl acrylic acid derivatives, intermediates in this method and their use as microbicides
EP0288976A2 (de) Mittel zum Schutz gegen Pflanzenkrankheiten
SI9010548A (sl) Sredstva za zatiranje škodljivcev
EP0462931B1 (de) Benzotriazol-1-sulfonylderivate mit mikrobiziden Eigenschaften
EP0358609B1 (de) Schädlingsbekämpfungsmittel
EP0457727A1 (de) Schädlingsbekämpfungsmittel
EP0362135A2 (de) Schädlingsbekämpfungsmittel
JPH04211069A (ja) 殺微生物剤
DD293115A5 (de) Neue 2-anilino-pyrimidin-derivate
JPH04211668A (ja) 殺微生物剤
EP0109925A1 (de) Mikrobizide Imidazolidin-2,4-dion-Derivate
JPH069626A (ja) 殺微生物剤
SK2795A3 (en) Benzimidazolesulfone acid derivatives, method of their preparation and agents containing these derivatives