SI7510893A8 - Postopek za pripravo novih anilinov - Google Patents

Description

Predloženi izum se nanaša na .postopek za pripravo novih anilidov s formulo I

v kateri pomeinijo

Ri alkfil z 1 do 4 atomi ogljika, alkoksi z 1 do 4 atomi ogljika ali halogen,

R2 vodik, alkil z 1 do 3 atomi ogljika, alkoksi z 1 do 4 atomi ogljika ali halogen,

R7 vodik, alkil z 1 do 3 atomi ogljika, alkoksi z 1 do 4 atomi ogljika ali halogen,

R« vodik ali metil, pri čemer celotno število atomov ogljika substiituentov Ri, R2, R7 in Rs v fenilnem obroču ne prekaša števila 8, predstavljata

X skupino -CH2- ali -CH- in

I

CHj /^R”

Rj skupino -COOR’ ali -CON.

\_R”.

pri čemer R', R” in R’” neodvisno drug od drugega pomenijo vodik, metil ali etil, stoji

Y za eno od skupin

a) -S-C-NH2.H-Hal, v kateri je Hal atom haNH logena,

b) -O-R4,

c) -S-R«, v katerih Rs pomeni v danem primeru z atomom halogena substituirani alkil z 1 do 6 atomi ogljika, alkenil s 3 do 6 atomi ogljika, alkinil s 3 do 6 atomi ogljika ali v danem primeru s halogenom ali alkilom z 1 do 4 atomi ogljika substituirani benzil ali fenil, ali

Rs

d) -S-C-N II

R₆ kateri Rs in R, neodvisno

S drug od drugega pomenita alkil z 1 do 4 atomi ogljika, postopek za pripravo teh spojin kakor tudi sredstva, ki te spojine vsebujejo kot učinkovite snovi, jn uporabo teh učinkovitih snovi kot mikrobicidov.

Pod alkilom ali kot alikiiini del alkoksilne skupine je z ozirom na število atomov ogljika treba razumeti skupine metil, etil, propil, izopropil, butil, izobutil, sek.butil, teirc.butil kakor tudi pentil in heksil z njunimi izomeri. Kot alkenil e 3 do 6 aitomi ogljika je treba navesti zlasti alil, metilalfil in pentil. Kot alkinil s .3 do 6 atomi ogljika naj omenimo zlasti prop-2-inil :(ipropargil) in but-2-inil. .. ί

Pod halogenom, ki se tudi lahko pojavi kot substituent v ogljikovodičmh ostankih R-t, je treba razumeti fluor, klor, brom ali jod.

Sedaj smo presenetljivo ugotovili, da imajo spojine s formulo I, za praktične namene zelo ugoden mikrobicidni spekter za začito kulturnih rastlin. Kot kulturne rastline naj v okviru predloženega izuma navedemo npr. žitarice, koruzo, riž, zelenjavo, sladkorno repo, sojo, zemeljske oreške, sadno drevje, okrasne rastline, predvsem pa trto, hmelj, bučaste rastline (kumare, buče, melone, lubenice), solanaceje, kot krompir, tobak lin paradižnike kakor tudi banane, kakav in rastline naravnega kavčuka.

Z učinkovitimi snovmi s formulo I lahko na rastlinah ali delih rastlin (sadežih, cetovih, listju, steblih, gomoljih, korenlinah) teh in sorodnih koristnih kultur nastopajoče glivice zavremo ali uničimo, pri čemer tovrstne glivice prizanesejo tudi rastlinskim delom, iki prirastejo kasneje. Učinkovite snovi so učinkovite .proti fitopatogenim glivicam razredov Ascomycetes, npr. Erysiphaceae, Basidiomvcotes, kot predvsem rjam, Fungi imperfecti, npr. Moniliales, tedaj pa posebno proti razredu Phycomycetes pripadajočim Oomycetes, kot Phytophthora, Peronospora, Pseudoperonospora, Pythium ali Plasmopara,- Poleg tega spojine s formulo I učinkujejo sistemsko. Nadalje jih lahko uporabimo za obdelavo semena (sadežev, gomoljev, zrn) in rastlinskih sadik za zaščito pred glivičnimi infekcijami kakor tudi proti fitopalogenim glivicam, ki nastopajo v zemlji.

Kot mikrobicidi so prednostne spojine s formulo I, v kateri Ri pomeni metil, stoji R? v legi orto proti aminski skupini in pomeni metil, etil ali klor, predstavlja -Χ-R, grupacijo -CH-COOR’

I

CH, ali -CH-CON(R)(R'”), medtem ko imajo

I ch₃

Y, R7, R«, R’, R” in R’” navedeni pomen.

Te naj navedemo kot skupino la spojin.

Od teh spojin skupine la je zaradi njihovega učinka treba poudariti take, pri katerih ,p|Omenijo R7 vodik, meril, klor ali brom, Ra vodik ali metil, R’ metil, R” vodik ali metil in R'” metil ali etil in v kalcrih stoji Y za eno od skupin — 37 311 •-3 a’) -S-C-NH2.HOI II

NH b’) -0R₄ ali c’) -SR4, v katerih R4 pomeni alikil z 1 do 4 atomi ogljika, alil, kloralil, 3-metilalil, propargil, fenil, 4-metilfenil, 4-'klorfenil, 2,4-diklorfeniil, 4-terc.butilfenil, benzil ali 4-klorbenzil, d') -S-G-N(Rs)(Ri), v kateri predstavlja Rs voli S dik ali metil in R« metil.

Te naj navedemo kot skupino Ib spojin.

Mikrobicidno važna skupina pod to skupino Ib so take, pri katerih pomenijo R7 in R« neodvisno drug od drugega vodik, ali metil, R’ metil, R” vodik, R'” metil ali etil in v kateri stoji Y za skupino -OR4 ali. -SIL, v katerih R4 pomeni metil, etil, propil, izopropil, butil, sek. butil ali terc .butil.

Te naj (navedemo kot skupino Ic spojin.

Mikrob iaidno važna podskupina znotraj formule I je tista s formulo Id

(Id) v kateri predstavljajo

Ri alkil z 1 do 4 atomi odljika, alkoksi z 1 do 4 atomi ogljika ali halogen,

R2 vodik, alkil z 1 do 3 atomi ogljika ali halogen,

X skupino -CH2- ali -CH- in I

CHi

-S’C-NH2;H-Hal, v (kateri je Hal anion halo

NH gena,

-S-R4, v kateri R« pomeni alkil z 1 do 6 atomi ogljika ali v danem primeru s halogenom . ali z alkilom z 1 do 4 atomli ogljika substituirani fenil,

S

II

-S-C-N(Rs)(ID, v kateri Rs in R« neodvisno drug od drugega pomenita alkilni. ostanek z 1 do 4 atomi ogljika.

Nadaljnja skupina poj in, ki je prednostna za regulacijo rastlinske rasti, so spojine s formulo I, v kateri Ri pomeni metil ali etil, stoji R2 v legi orto proti aminski skupini in pomeni metil, etil ali klor, -Χ-Rj predstavlja grupacijo -CH2-CON(R)(R’’’), medtem ko Y stoji za -S-R« ter imajo Ri, R7, Ra, R” in R”’ navedeni pomen.

Pod regulacijo rastlinske rasti je treba razumeti v prvi vrsti retardimo krmiljenje naravnega rastlinskega razvoja, predvsem zaželeno zmanjšanje rastlinske velikosti, zlasti višine rasti. To zmanjšanje rasti opazimo pri mono- in dikotilnih rastlinah, zlasti pri travah, kulturah žitaric, soji in okrasnih rastlinah.

Spojline s formulo I pripravimo bodisi tako, da spojino s formulo II

R7xJ ΝΗ-Χ-Ft, /r R2	(II)
aciliramo s spojino s formulo III
Hal’-CO-CHrY	(III)

pri čemer imajo v formulah II in III ostanki Ri do R», R7 in R« ter X pri formuli I navedeni pomen, medtem ko Hal’ pomeni halogen, prednostno klor ali brom.

Rj skupino -COOR’ ali -CON

R”

R' v katerih R’,

R” in R”’ neodvisno drug od drugega pomenijo vodik, metil ali etil, in stoji

Y za eno od skupin

Presnove lahko izvedemo v prisotnosti ali odsotnosti pnoti udeležencem reakcije inertnih topil ali razredčil. V poštev pridejo npr. alifatski ali aromatski ogljikovodliki, kot benzol, toluol, ksilol, petroleter, halogenirahi ogljikovodiki, kot klorbenzol, metilenklorid, etilenklorid, kloroform, — 37 311 — a

etri in 'etraste spojliine, kot dialkilehri, dioksan, tetrahidrofuran, nitrili, kot acetonitril, N,N-dialkilirani amidi, kot dimetSiformamid, brezvodna ocetna kislina, dimetilsulfoksid, ketoni, kot metiletiiketon, in mešanice takih topil med seboj.

Reakcijske temperature znašajo med 0 in 180, prednostno med 20 in 120°C. V mnogih primerih je ugodna uporaba sredstev za vezanje kisline oz. kondenzacijskih siredstev. Kot taka pridejo v poštev terciranli amini, kot triaikilamini, n,pr. trietilamin, piridin in piridinove baze, ali anorganske baze, kot oksidi in hidroksidi, hidrogenkarbonati in karbonati alkalijskih in zemeljskoalkalijskih kovin kakor tudi natrijev acetat. Kot sredstva za vezanje (kisline lahko pri prvem načinu dela poleg tega služi prebitek vsakokratnega derivata anilina s formulo II.

Postopek v smislu izuma lahko izvedemo tudi brez sredstev za vezanje kisline, pri čemer je v nekaterih primerih primemo prevajanje dušika, da izženemo st varjeni halogenovodik. V drugih primerih je zelo ugoden dodatek dimetilformamida kot reakcijskega katalizatorja.

Posameznosti o pripravi vmesnih proizvodov s formulo II lahko povzamemo iz metod, ki so za pripravo estrov anilinoalkanojevih kislin splošno navedene v J. Org. Chem. 30, 4101 (1965), Tetrahedron 1967, 487 in Tetrahedron 1967, 493.

Spojine s formulo I, v kateri X pomeni skuCH₃ pino -*CH-, vsebujejo asimetrični atom ogljika (*) in jih lahko na običajen način cepimo v optične antipode. Pri tem ima enantiomerna oblika D močnejši mikrobicidni učinek.

V okviru izuma so potemtakem prednostne tiste spojine, njihova sredstva in njihova uporaba, ki se nanašajo na konfiguracijo D s formulo I. Te oblike D imajo pri merjenju v etanolu ali acetonu po pravilu negativni kot sukanja.

Za pripravo čistih optičnih antipodov pripravimo npr. racemno spojino s formulo VI

v kateri imajo Ri, R2, R7 in Rs pri formuli I navedeni pomen, in nato na sam po sebi znan način z optično aktivno bazo, tki vsebuje dušik, presnovimo v uisitrezno sol. S frakcionirno kristalizacijo soli, sledečo sprostitvijo z optičnim antipodom D obogatene kisline s formulo VI, v danem primeru ponovitvijo, tudi večkratno ponovitvijo, tvorbe soli, kristalizacijo in sprostitvijo a-anillinopropionove kisline s formulo VI. dobimo po stopnjah čisto obliko D. Iz te lahko po želji na običajen način, npr. v prisotnosti solne ali žveplove kisline, z metanolom ali etanolom pripravimo optično konfiguracijo D estra, ki je osnova za formulo II, ali z ustreznim aminom s formulo HN(R”)(R”’) formuli III ustrezni amid, prednostno čez kislinski halogenid. Kot optično aktivna organska baza prihaja v poštev npr. a-feniletilamin.

Namesto s frakcionirno kristalizacijo lahko pripravimo enantiomerno obliko D s formulo VII

tudi tako, da aminsko skupino v naravnem L-alanitnu v prisotnosti npr. klorovodlika ali bromovodika diazotiramo in s tem ob odcepu dušika ter retcnciji konfiguracijee zamenjamo proti halogenu, nato v danem primeru zaestrimo z metanolom ali etanolom in potom presnovimo z anilini nom s formulo VIII

pri čemer pride pretežno do inverzije v konfiguracije D s formulo VII (J. Am. Chem. Soc. 76, 6056). Smisleno lahko na ta način pripravimo tuj di amide s formulo R3-CON(R”)(R’”). Neodvisno cd navedene optične izomerije lahko .po pravilu opazujemo atropizometrijo okoli osi fenil-N < v primerih, ko je fenilni obroč substituiran najmanj v legi 2,6 in istočasno nesimetrično proti lej osi, v danem .primeru torej tudi s prisotnostjo drugih substituentov. Ta pojav je pogojen s steričnim oviranjem dodatno na atomu dušika uvedenih ostankov -X-Rj in -CO-CFhV.

Neodvisno od navedene optične izomerije lahko nadalje v primeru, da je R4 alkenil, na dvojni vezi nastopi izomorija cis/trans.

— 37 311 —

V kolikor ne izvedemo usmerjene sinteze za izolacijo čistili ihzomerov, dobimo normalno proizvod kot zmes dveh optičnih izomerov, dveh atroPioizomerov, dveh izomerov cis/trans ali kot zmes teh možnih izomerov, Prindipialno ugodnejši fungicidni učinek enantiomerne oblike D (v primerjavi z obliko D,L ali obliko L) ,pa ostane ohranjen in nanj ajtrapotizomerija ali izomeri j a cis/ /trans ne učinkuje omembe vredno.

Sledeči primeri služijo za bližje pojasnilo izuma, ne da hi ga omejevali. Temperaturni podatki se nanašajo na stopinje Celzija. V kolikor ni navedeno drugače, je pri navedbi učinkovite snovi s formulo I, ki lahko nastopi v optično aktivnih oblikah, vedno mišljena racemna zmes.

Primer 1

Priprava

CH-COOCH(spojina št. 65)

C-CH_-O-CH_q ii z 3

N-( 1 ’-metoksikarbonil-etil)-N-metoksiacetil-23-dimctil-6-etilanilin

a) 100 g 2,3-dimetil-6-etilanlilina, 223 g metilestra 2-brom_ip_lropionove kisline in 84 g natrijevega hidrogenkarbonata 17 ur mešamo pri 140°, nato ohladimo, razredčimo s 300 m'1 vode in ekstrahiramo z dietiiletrom. Ekstrakt izperemo z malo vode, posušimo nad natrijevim sulfatom, filtriramo in eter uparimo. Po oddestiliranju prebitnega metilestra 2-bromproplionove kisline produkt destiliramo v visokem vakuumu, vrel. 88 do

9075,3 Pa

b) 11 g v smislu a) dobljenega estra, 6,5 g metoksiacetilklorida, 2 ml dimetilformamida in 250 ml absolutnega toluola 3 ure mešamo pri sobni temperaturi ter 1 uro segrevamo pod refluksom. Po uparenju topila, surovi destiliramo v vakuumu, vrel. 126 do 132710,7 Pa če čisto obliko D metilestra a-(2,3-dimetil-6-etilanilino)-prap(ianove kisline aciliramo z metoksiocetno kislino ali enim od njenih reakcije sposobnih derivatov, dobimo obliki D obeh otropoiziomerov (spojini 65a in 65b).

Na način, ki je analogen primeru la), pripravimo tudi ostale vmesne proizvode, med njimi npr. take s formulo Ha, z Ri v legi 2, ki so navedeni v nadaljevanju.

R.	r2	Rs	-X-Rj	Fizikalna konstanta
ch3	CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	vrel. 987107 Pa
CHj	C;H5	H	-CH(CHj)-COOCHj	vrel 88 do 9071.3 Pa
CHj	c2h5	5-CHj	-CH(CHj)-COOCH}	vrel. 96 do 9974 Pa
CH CHj	CHj	3-CHj	-CH(CHj)-COOCHj	vrel. 8374 Pa 1457120 Pa
CHj	CHj	4-CHj	-CH(CHj)-COOCHj	vrel. 88 do 9075,3 Pa
CHj	c2h5	3-CHj	-CH(CHj)-COOCHj	vrel. 88 do 90°/5A Pa
CHj	H	4-CHj	-CH(CHj)-COOCHj	vrel. 95 do 10072,7 Pa '
CHj	H	5-CHj	-CH(CHj)-COOCH3	vrel. 106 do 108713,3 Pa
CHj	H	3-CH,	-CH(CHj)-COOCH3	vrel. 1467667 Pa
4Z0C3H7	H	H	-CH(CH3)-COOCHj	vrel. 110726,7 Pa
IZ0C3H7	1Z0C3H7	H	-CH(CHj)-COOCH3	vrel. 105767 Pa
terc.CjH?	H	H	-CH(CHj)-COOCHj	vrel. 9379,3 Pa

— 37 311 —

Ri	r2	Rs	-X-Rj	Fizikalna konstanta
CHj	H	4-C1	-CH(CHj)-C00CHj	vrel. 125 do 12779,3 Pa
CHj	Cl	H	-CH(CHj)-C00CHj	vrel. 88 do 8974 Pa
CHj . -	CHj	4-Br	-CH(CHj)-C00CHj '	tal. 31,5 do 32,5°
CHj	CHj	3-Br	-CH(CHj)-C00CHj	tal. 46 do 47,5°
F	H	H	-CH(CHj)-C00CHj	vrel. 98720 Pa
•Cl	H	H	-CH(CHj)-C00CHj	vrel. 90 do 100712 Pa
Br	H	H	-CH(CHj)-C00CHj	vrel. 110°l,3 Pa
CH3	CHj	4-J	-CH(CHj)-C00CHj	tal. 81 do 83°
J	H	H	-CH(CHj)-C00CHj	vrel. 105720 Pa
11C4H9O-	H		-CH(CHj)-C00CHj	vrel. 132767 Pa
CHj	H	4-CHjO	-CH(CHj)-C00CHj	vrel. 131767 Pa
ch3	H	4sek.C4HiO	-CH(CHj)-C00CHj	vrel. 138720 Pa
Cl	H •	5-CI	-CH(CHj)-C00CHj	tal. 51,5 do 54°
CHj	c2h5	H	-CH{CHj)-C0NH2	vrel. 155 do 157713,3 Pa
CjH5	c2h5	H	-CH(CHj)-C0NH2	tal. 71 do 73°
C2Hs	c2h5	H	-ch2-conh2	tal. 103 do 106°
C2Hs	C2Hs	H	-ch2-cooc2hs	vrel. 100 do 10375,3 Pa
C2H5	c2h5	H	-CH2-C0N(CHj)2	voskast
ch3	CHj	H	-CHrC0NH2	tal. 89 do 91°
ch3	CHj	H	-CH(CHj)-CONH2	tal. 102 do 103°
CHj	CHj	H	-CH(CHj)-C0NHCHj	tal. 75 do 76°
CHj	CHj	H	-CH(CHj)-CON(CHj)2	vrel. 104 do 10872,7 Pa
CjHs	c2h5	H	-CHrCONHCHj	tal. 59 do 61,5°
c2h5	c2h5	H	-CH2-C0NHC2Hs	tal. 79 do 80°
CHj	CHj	H	-CHrCOOCHj	vrel. 155 do 160°2666 Pa
CHj	Cl	H	-CH(CHj)-C00C2H5	vrel. 110 do 120740 Pa
CHj	c2h5	H	-CHrCOOCHj	vrel. 168 do 17174000 Pa
CHj	Cl	H	-CH(CHj)-CONHCHj	tal. 51 do 53’
CHj	Cl	4-J	-CH(CHj)-COOCHj	tal. 118 do 122°
CHj	CHj	4-C1	-CH(CHj)-C00CHj	tal. 135 do 13772,7 Pa
CHj	c2h5	4-J	-CH(CHj)-COOCHj	tal. 65 do 69°
CHj	c2h5	4-C1	-CH(CHj)-COOCHj	vrel. 142 do 14575,3 Pa
CHj	Cl	4-01	-CH(CHj)-C00CHj	vrel. 151 do 15374 Pa
CHj	Cl	4-Br	-CH(CHj)-C00CH,	tal. 82 do 85°
CHj	c2h5	4-Br	-CH(CHj)-COOCHj	tal. 52 do 54°

— 37 311 —

Primer 2

Priprava optičnih izomerov N-(l'metoksi-karboniletil)-N-metoksiacetil-2,6-dimeitilanilina s formulo

32,9 g (159 mmolov) metilestra (d)-a-(2,6-dimetilanilino)-propionove kisline pomešamo z 19,35 g (182,5 mmoli) sode v 350 ml toluola. K temu dokapavamo ob dobrem mešanju pri 10 do 15°C

raztopino 16,7 ml (182,5 mmolov) metoksiacetil.klorida v 50 ml toluola.

Zatem reakcijsko zmes mešamo 2 uri pri 45’C. Po ohlajjenju na sobno temperaturo filtriramo, filtrait razredčimo z oeetestrom in predelemo na nevtralno. Olje, ki preostane po uparenju, frakcionirano destiliramo v visokem vakuumu. Dobimo 26,7 g (D)-N-(l'-metoksikarbonil-etil)-N-met’ oksiacetil)-2,6-dimeitilainilina, kot olje [¢1¾ — - —57° ± Γ; c = 1,807% g/V v acetonu.

Na analogen način dobimo iz 29,8 g L-estra

17,2 g (L)-N-(r-met»ksi-karboniletil)-N-(metoksiacetil)-2,6-dimetilahilina kot olje, [¢3¾ = +57° -± ± Γ; c = 2,883% g/V v acetonu.

Vsakokratno optično aktivno obliko uporabljenega metilestra a-(2,6-dimetilanilino)-propionove kisline dobimo s presnovo diastereomeme a-fenetilaminom, frakcionimo kristalizacijo soli, sproščanjem odločenih (D)- in (L)-soli in zaestrenjem z metanolom.

?^H3- ·

I /CH-COOCH₃ \o-ch₂-o-z₁

Spojina št.	Ri	Rj	R7	Z,	Fizikalna konstanta
1	CHj	6-CHj	H	-CHj	tal. 67 do 68°C
2	CHj	6-CHj	H	-C2H5	vrel. 130 do 13272,7 Pa
3	CHj	6-CHj	H	-n-CjHr	vrel. 133 do 140°/4 Pa
4	CHj	6-CHj	H	-izoCjHi	vrel. 137 do 140/75,3 Pa
5	CHj	6-CHj	H	-sek.CjH?	vtrel. 141 do 14375,3 Pa
6	CHj	6-CHj	H	-n-CiH)	vrel. 145 do 14774 Pa
7	CHj	6-C2H5	H	CHj	vrel. 138 do 13979,3 Pa
8	CHj	6-C2H5	H	-C2H5	vrel. 140 do 14275,3 Pa
9	CHj	6-C2H5	H	-izoCjH?	vrel. 14870,4 Torr
10	CHj	6-C2H5	H	-sek.CJH	vrel. 141 do 14476,7 Pa
11	CHj	6-C1	H	-CHj	tal. 47 do 56°
12	CHj	6-C1	H	-C2H5	vrel. 148 do 15075,3 Pa
13	CHj	6-C1	H	-izoCjH?	vrel. 147720 Pa
14	CHj	6-C1	H	-terc.C«H»
15	CHj	6-C1	H	-sek.C4H9	vrel. 153 do 15579,3 Pa
16	CHj	5-CHj	H	-izoCjH?	vrel. 147740 Pa

— 37 311 —

Spojina št.	R,	R2	R7 ·	Z,	Fizikalna konstanta
L 17	c2h5	6-C2H5	H	-ch3	vrel. 142 do 14578 Pa
:J8	c2h5	6-C2H5	H	-izoC3H7	vrel. 152713,3 Pa
•19	ch3	3-CH3	6-CH3	-ch3	tal. 58 do 68°
* 20	ch3	3-CHj	6-CH3	-c2h5	' vrel. 140 do 14275,3 Pa
21	ch3	3-CH3	6-CH3	-n-C3H7	vrel. 138 do 14078 Pa
22	ch3	3-CHj	6-CH3	-izoC3H7	vdel. 140 do 142710,7 Pa
• 23	ch3	3-CH3	6-CH3	-n-C4H9	vrel. 147 do 14878 Pa
24	ch3	3-CH3	6-CH3	-sek.C^	vrel. 150 do 15278 Pa
25	ch3	3-CH3	6-CH3	-sek.CsHn	vrel. 159 do 16175,3 Pa
.26	ch3	4-CH3	6-CH3	-ch3	tal. 50 do 53*
’ 27	ch3	4-CH3	6-CH3	-CjHs	vrel. 148 do 151710,7 Pa
28	ch3	4-CH3	6-CH3	-izoC3H7	vrel. 149 do 15279,3 Pa
29	ch3	4-CH3	6-CHj	-sek.C<H9	vrel. 157 do 15975,3 Pa
30	ch3	3-Br	6-CHj	-CHj	vrel. 20075,3 Pa
31	Gl	6-C1	H	-CHj	vrel. 180 do 18271,3 Pa
32	F	H	H	-izoC3H7	vrel. 13071,3 Pa
33	F	H	H	- -sek.CJH	vrel. 130 do 137*75,3 Pa
34	Cl	H	H	-izoC3H7	vrel. 13076,7 Pa
35	J	H	H	-i7.0C.jH7	vrel. 168740 Pa
- 36	CH3	3-CHj	H	-ch3	vrel. 14075,3 Pa
37	ch3	3-CH3	6-C2H5	-CHj	vrel. 126 do 132710,6 Pa
38	ch3	4-sek.C4H9O	H	-izoC3H7	vrel. 175740 Pa
39	CHj	6-CH3	H	-CH2-CH-CH2	vrel. 151 do 15375,3 Pa
40	ch3	6-CI	U	-CHrCH = CH2	vrel. 162 do 16475,3 Pa
41	ch3	6-C2H5	H	-CH2-CH=CH2	vrel. 150 do 15278 Pa
42	F	H	H	-CHrCH = CH2	vrel. 12976,7 Pa
43	ch3	6-CH3	H	-CHrC(CH3) = CH2	vrel. 158 do 16072,7 Pa
44	ch3	6-CHj	U	-CtHs	vrel. 17575,3 Pa
45	ch3	6-C2H5	H	-CtHs	vrel. 178 do 18076,7 Pa
46	ch3	3-CH3	6-CH3	-c6h3	vrel. 182 do 18476,7 Pa
47	ch3	4-CH3	6-CH3	-c6h5	vrel. 187 do 18975,3 Pa
48	F	H	H	-c6h5	tal. 37 do 40°
49	CH3	6-CH3	H	-C6HjC12(2,4)	tal. 101 do 104°
50	F	H	H	-C6HjCl2(2,4)	tal. 133 do 136°
51	ch3	6-CH,	H	-CHj-CtHs	tal. 81 do 86°
52	ch3	3-CHj	6-CH3	-CH2-CtH5	vrel. 180 do 18274 Pa
53	ch3	6-CH3	H	-CH2-C6H4-CK4)	vrel. 187 do 18975,3 Pa

— 37 311 — '9

Spojina št. Ri	R2	r7	Z,	Fizikalna konstanta - ,
54	CHj	3-CHj	6-CHj	-CH(CHj)-C = CH	viskozno olje
55	CHj	4-CHj	6-CHj	-CH(CHj)-C^CH	viskozno olje
56	CH,	6-CHj	H	-CHrC^CH	viskozno Olje <
57	CH,	6-CHj	H	-CH2-C = CJ	tal. 58 do 60°
58	CH,	4-CI	6-CHj	-CHj	tal. 87 do 90° ·.
59	CH,	4-CI	6-CHj	-sek.C^g	tal. 75 do 78°
60	CH3	4-Br	6-CHj	-CHj	tal. 98 do 100°
61	ch3	4-Br	6-CHj	-C2H5	tal. 64 do 65,5°
62	CHj	4-Br	6-CHj	-CH2CH=CH2	tal. 38,5 do 41°
63	CHj	4-Br	6-CHj	-sek.C<H9	tal. 51 do 53,5°
64	CHj	4-Br	6-CHj	-CbH5	tal. 110 do 111’
65	CHj	4-J	6-CHj	-CHj	tal. 82 do 84°
66	CHj	4-CI	6-Ci	-CHj	tal. 105 do 108°
67	CHj	4-Br	6-C2H5	-CHj	tal. 87 do 90°
68	CHi	4-Br	6-C2H5	-CHrCH=CH2	vrel. 183 do 18572,7 Pa
69	CHj	. 4-J	6-C2H5	-CHj	vrel. 192 do 19774 Pa
na	analogen način lahko	pripravimo	spojine s sledečo	formulo, v kateri je Ri v legi 2.

Spojina št.	R.	R2	R;	R«	-X-Rj	Z2	Fizikalna konstanta
70	CHj	6-CHj	H	H	-CH-COOC2H5 1 CHj	-CH,	vrel. 136 do 13872,7 Pa
71	CH,	6-CHj	H	H	-ch-cooc2h5 1 CHj	-CH2-GH5	vrel. 178 do 18274 Pa
72	CHj	6-CHj	H	H	-CH2-COOCH3	-sek.CdH«	vrel. 162 do 16575,3 Pa
73	CHj	6-CHj	H	H	-CH2-COOCH3	-c6h5	tal. 82 do 85°
74	CHj	6-C2H5	H	H	-CHrCOOCHj	-c6h5	tal. 70 do 74°
75	CH,	6-CHj	H	H	-CH2-COOCH3	-CiHjOh(2,4)	tal. 102 do 105° ,
76	CHj	6-C2H5	H	H	-CH2-COOCH3	-C6HjCl2<2,4)	tal. 82 do 84°

— 37 311 —

Spojina	Ri	r2	r7	Rs	-x-r3 z2	Fizikalna konstanta
77	c2h5	6-C2H5	H	H	-CHj-COOCHj -C6H3CIX2,4)	tal. 82 do 85°
78	c2h5	6-C2H5	H	H	-CHj-COOCH, -CH3	tal. 50 do 52°
79	ch3	3-CH,	č-CH3	H	-CH2-COOCHj -CH3	olje
80	c2h5	6-C2Hs	H	H	-CHj-CONHCH, -izoC3H2	tal. 96°
81	c2h5	6-C2Hs	H	H	-CH2-CONHC2H5 -ch3	vrel. 165 do 170740 Pa
82	c2h5	6-C2H,	H	H	-ch2-conh2 -C6Hs	tal. 147 do 148°
83	c2h5	6-C2Hs	H	H	-CH2-CONHCH3 -CiHs	tal. 122 do 124°
84	CH3	6-C2H,	H	H	-ch2-conhch3 -c6h5	tal. 108 do 11Γ
85	ch3	6-CH,	H	H	-CHrCONHCH, -C6H5	tal. 122 do 124’
86	C2H5	6-C2H5	H	H	-CHrCONH2 -C«H3C12(2,4)	tal. 162 do 164’
87	c2h5	6-C2Hs	H	H	-CHrCONHCH, -C6H3Cl2<2,4)	tal. 167 do 169°
88	CjHs	6-C2Hs	H	H	-CHrCONHGHs -CoH3Cl2(2,4)	tal. 119 do 121’
89	ch3	6-C2H3	H	H	-CHrCONHCHj -C«H3C12(2,4)	tal. 137 do 141’
90	CHj	6-CH,	H	H	-CHj-CONHCH, -C6H,C12(2,4)	tal. 104 do 107’

Na analogan način pripravimo tudi spojine s sledečo formulo, v kateri je Ri v legi 2.

x-r₃ /

^XCO-CH₂

S-2

Spojina št.	Ri	r2	r2	Ri	-Χ-Rj Z,	Fizikalna konstanta
91	ch3	6-CH,	H	H	-CH(CH,)-COOCHj -CHrCeHs	vrel. 190 do 192720 Pa
92	ch3	6-C2H5	H	H	-CH(CHj)-COOCH3 -CHrC6Hs	vrel. 194 do 197726,7 Pa
93	ch3	6 Cl	H	H	-CH(CH3)-COOCH3 -CHrC6H5	vrel. 215 do 22079,3 Pa
94	ch3	3-CH,	6-CH,	H	-CH(CH,)-COOCHj -CHrCiHs	vrel. 188 do 19075,3 Pa
95	CHj	4-CH3	6-CH3	H	CH(CH3)-COOCH3 -CH2-C6Hs	vrel. 205 do 21074 Pa
96	CHj	6-CH,	H	H	-CH(CH,)-COOCH, -ch2-c=ch2 1 Cl	vrel. 185 do 195713,3 Pa
97	ch3	6-CjHs	H	H	-CHrCOOCH, -CH2-C=CH2 1 Cl	vrel. 187 do 190726,7 Pa
98	c2h5	6-C2H5	H	H	-CHrCONHCHj -CH2-C = CH2	tal. 70 do 72°

Cl — 37 311 —

Spojina	R!	r2	R?	R8	-Χ-Rj Zj	Fizikalna konstanta
99	C2H5	6-C2H5	H	H	-CH2-CONH2	-CHrC=CH2 I	tal. 83 do 86°
100	ch3	4-CHj	6-CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	Cl -izoCjH?	vrel. 151 do 153713,3 Pa
101	CHj	5-CHj	6-C2H5	H	-CH(CHj)-COOCH3	-CHj	vrel. 134 do 13672,7 Pa
102	ch3	3-Br	6-CHj	H .	-CH(CHj)-COOCHj	-CHj	vrel. 180 do 18278 Pa
103	CHj	4-CHj	6-CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	-C6H4-CH3(4)	tal. 98 do 99°
104	CH,	4-CHj	6-CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	-C«H5	tal. 63,5 do 64,5°
105	CHj	4-CHj	6-CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	-C6H<C1(4)	tal. 71 do 72,5°
106	CHj	3-CHj	6-CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	-C«HS
107	CHj	3-CHj	6-C2H5	H	-CH(CHj)-COOCH3	-CHj	tal. 81 do 92°
108	CHj	4-CHj	6-CHj	H	-CH(CH3)-COOCHj	-C2H5	tal. 43 do 45,5’
109	CHj	4-Br	6-CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	-C2H5	vrel. 175 do 17872,7 Pa
110	CHj	4-Br	6-CHj	H	-CH{CHj)-COOCHj	-izo-CjH7	vrel. 180 do 18474 Pa
111	CHj	3-CHj	6-CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	-C«H4-CHj(4)	vrel. 201 do 20375,3 Pa
112	CHj	4-Br	6-CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	-CHiCiHs	rjavo olje
113	CHj	4-J	6-CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	-C2H5	tal. 105 do 107°
114	CHj	4-Br	6-CHj	H	-CH(CHj)-COOCHj	-C«H4-CHX4)	tal. 87 do 91°

Na analogen način pripravimo tudi naslednje spojine s sledečo formulo, v kateri je Rt v legi 2.

Sppjina št.	R.	R2	-X-R}	Y	Fizikalna konstanta
115	CHj	6-CHj	-CH(CHj)-COOCH3	-S-CH2	tal. 65 do 67°
116	CHj	6-CHj	-CH(CHj)-COOCHj	-s-c2h5	tal. 55,5 do 56°
117	CHj	6-CHj	-CH(CHj)-COOCHj	-S-nCjHj	vrel. 166 do 16975,3 Pa
118	CHj	6-CHj	-CH(CH3)-COOCHj	-S-izoCjH7	vrel. 145 do 14872,7 Pa
119	CHj	6-C1	-CH(CHj)-COOCHj	-S-izoCjH7	tal. 81 do 95°
120	CHj	6-C1	-CH(CHj)-COOCHj	-S-sek.C4H9	vrel. 154 do 156712 Pa
121	CHj	6-CHj	-CH(CHj)-COOCHj	-S-sek.C4H9	vrel. 172 do 174713,3 Pa

— 37 311 —

Spojina	Ri	r2	-X-R,	Y	Fizikalna konstanta
122	ch,	6-C2H,	-CH(CH,)-COOCH,	-S-C2H5	vrel. 162 do 164713,3 Pa
123	ch,	6-C2H,	-CH(CH,)-COOCH,	-S-izoC,H7	vrel. 152 do 15578 Pa
124	CH,	6-C2H,	-CH(CH,)-COOCH,	-S-nC4H9	vrel. 197 do 19972,7 Pa
125	ch3	6-CH,	-CH(CH,)-COOCH,	-S-nC4H9	vrel. 172 do 174713,3 Pa
126	CH,	d-CH,	-CH(CH,)-COOCH,	-s-c6h5	vrel. 178 do 179710,7 Pa
127	ch3	6-C1	-CH(CH,)-COOCH,	-s-c6h5	tal. 83 do 85°
128	ch3	'6-CH,	-CH(CH,)-COOCH,	-S-C6H4C1(4)	tal. 63 do 64°
129	CH,	6-C1	-CH(CH,)-COOCH,	_s- <o> -CiCHj)	, vrel. 210 do 21272,7 Pa
130	CH,	6-CH,	-CH(CH,)-COOCH,	-5-<O>-CH3	vrel. 197 do 199712 Pa
131	C2H5	6-C2H5	CHrCOOCH,	-S-CH,	vrel. 158 do 16076,7 Pa
132	CH,	6-C2Hs	-CH(CH,)COOCH,	-S-CiH4-CH,(4)	vrel. 210 do 212710,7 Pa
133	C2H5	6-C2Hs	-CH2-CONHC2H5	-S-CH,	vrel. 151 do 175713,3 Pa
134	CH,	6-CH,	-CB(CH,)-COOCH,	-S-terc.C«H<>	vrel. 145 do 14774 Pa
135	CH,	6-C1H5	-CH(CH,)COOCH,	-s-c*h5	vrel. 191 do 193726.7 Pa
136	CH,	6-C2H,	-CH(CH,)COOCHj	-S-GsH4CI(4)	tal. 52 do 55’
137	CH,	6-C1	-CH(CH,)-COOCH,	-S-CiH4-CH,(4)	vrel. 202 do 205726,7 Pa
138	CH,	6-C1	-CH(CH,)-COOCH,	-S-nC4H9	tal. 51 do 56°
139	CH,	6-C1	-CH(CH,)-COOCH,	-S-C2Hs	vrel. 166 do 168710,7 Pa
140	CH,	6-C1	-CH(CH,)COOCH,	-S-terc,C4H9	vrel. 138 do 141710,7 Pa
141	CH,	6-C2H,	-CH(CH,)COOCH,	-S-sek.CiH)	vrel. 171 do 173713,3 Pa
142	CH,	6-C1	-CH(CH,)COOCH,	-S-CiH4Cl(4)	tal. 77 do 79°

Spojine s formulo I lahko zaradi razširitve njihovega spektra učinka uporabimo z drugimi primernimi ippsticidmimi učinkovitimi snovmi ali učinkovitimi snovmi, ki pospešujejo rastlinsko rast.

Spojine s formulo I lahko uporabimo same zase ali skupaj s primernimi nosilci in/ali drugimi dodatnimi snovmi. Primerni nosilci in dodatne snovi so lahko trdni ali tekoči in ustrezajo v formulami tehniki običajnim snovem, kot npr. naravnim ali regeneriranim mineralnim snovem, topilom, dispergimim, omočilnim, oprijemnim, zagostilnim, sredstvom, vezivom ali gnojilom.

Vsebnost učinkovite snovi v tržnih sredstvih znaša 0,1 do 90%.

Za aplikacijo se lahko spojine s formulo I nahajajo v .predelanih oblikah, navedenih v nadaljevanju. Pri tem podatki o utež. % v oklepajih predstavljajo ugodne količine učinkovite snovi.

Trdne predelane oblike: oprašilna in posipalna sredstva (do 10%), granulati, prevlečeni gra. nulati impregnirani granulati in homogeni granulati (1 do 80%).

Tekoče predelane oblike:

(a) v vodi disporgimi koncentrati učinkovitih snovi:

razpršilni praški (\vettable ipowders) in paste (25 do 90% v tržnem pakiranju, 0,01 do 15% v raztopini, pripravljeni za uporabo), emulzijski in raztopilni koncentrati (10 fonata do 50%, 0,01 do 15% v raztopini, .pripravljeni za uporabo),

b) raztopine (0,1 do 20%).

Učinkovite snovi s formulo I v smislu predloženega izuma lahko predelamo v pripravke, navedene v nadaljevanju.

— 37 311

Oprašilno sredstvo

Za pripravo a) 5%-nega in b) 2%-nega oprašilnega sredstva uporabimo naslednje snovi:

a) 5 delov učinkovite snovi 95 delov smukca

b) 2 dela učinkovite snovi del močno disperzne kremenice 97 delov smukca.

Učinkovite snovi pomešamo z nosilčnimi snovmi in zmeljemo ter jih lahko v tej obliki uporabimo za apiraševanje.

Granulat

Za pripravo 5^O/o-nega granulata uporabimo na( slednje snovi:

delov učinkovite snovi 0,25 delov epiklorhidrina 0,25 delov cetilpoliglikoletra 3,50 delov polietilengiikola 91 delov kaolina (velikost zrn 0,3 do 0,8 mm).

Aktivno snov pomešamo z epiklorhidninom in raztopimo s 6 deli aoetona, nato dodamo poli. etilenglikol in cetilpoliglikoleter. Tako dobljeno raztopino napršimo na kaolin in nato aceton uparimo v vakuumu. Tovrstni mikrogranulat ugodno uporabimo za zatiranje zemeljskih glivic. Razpršilni prašek

Za pripravo a) 70%-nega, b) 40%-ncga, c in ( d) 25%-nega ter e) 10%-nega razpršilnega praška uporabimo naslednje sestavine:

a) 70 delov učinkovite snovi delov natrijevega dibutilnaftaHnsulfonata dele kondenzata naftalinsulfonske kisline, fenolsulfonske kisline in formaldehida 3:2:1 delov kaolina 12 delov šampanjske krede

b) 40 delov učinkovite snovi delov natrijeve soli ligninsulfonske (kis' line del natrijeve soli dibutilnaftalinsulfonske kisline delov kremenice

c) 25 delov učinkovite snovi

4.5 delov 'kalcijevega ligninsulfonata

1,9 delov mešanice šampanjske krede/hidroksietilceluloze (1:1)

1.5 delov natrijevega dibutilnaftalinsulfonata

19,5 delov kremenice

19,5 delov šampanjske krede

28,1 del kaolina

d) 25 delov učinkovite snovi

2.5 delov izooktilfenokshpolioksietilen-etanola

1,7 delov mešanice šampanjske krede/hidroksietilaceluloze (1:1)

8,3 dele natrijevega aluminijevega silikata

16.5 delov kizelgura 46 delov kaolina

e) 10 delov učinkovite snovi dele mešanice natrijevih soli sulfatov nasičenih maščobnih alkoholov delov kondenzata naftalinsulfonske kis' line in formaldehida delov kaolina.

Učinkovite snovi v primernih mešalnikih tesno pomešamo z dodatnimi snovmi ter zmeljemo na ustreznih mlinih in valjih. Dobimo razpršilne praške z izvrstno omočljivostjo in lebdilno sposobnostjo, ki jih lahko z vodo razredčimo v suspenzijah vsake želene koncentracije in uporabimo zlasti za listno aplikacijo.

Emulzijski koncentrat

Za pripravo 25%-nega emulgimega koncentrata uporabimo naslednje snovi:

delov učinkovite snovi

2,5 delov epoksidiranega rastlinskega olja delo vmešanice allkilarilsulfonata in poliglikoletra maščobnega alkohola delov dimetilformamida

57,5 delov ksilola.

Iz teh koncentratov lahak z razredčenjem z vodo .pripravimo emulzije vsake želene koncentracije ki so primerne zlasti za listno aplikacijo.

— 37 311 —

Primer 4

Učinek proti Phytophthora infestans na Solanum lycopeirsiicum (paradižnikih) la) Rezidualno-preventivni učinek

Rastline Solanum lycopersicum (paradižnika) vrste »Roter Gnom« po 3-tedenskem gojenju po napršenju z brazgo, ki vsebuje 0,05% aktivne snovi (pripravljeno iz učinkovite snovi, pripravljene kot razpršilni prašek), in njeni posušitvi okužimo s suspenzijo zoospor Phytophfhora infestans. Nato ostanejo 6 dni v klimatizirani komori pri 18 do 20° in visoki zračni vlagi, ki jo proizvajamo z umetno razpršeno meglo. Po tem času se pokažejo značilni listni madeži. Njihovo število in velikost je merilo za vrednotenje preizkušane sinovi.

lb) Kurativni učinek

Rastline paradižnika vrste »Roter Gnom« po 3-tedenskem gojenju napršimo s suspenzijo zoospor glavice ter inkubiramo v Ikabini pri 18 do 20° iin nasičeni zračni vlagi. Ovlaževanje prekinemo po 24 urah. Po osušitvi rastlin jih napršimo z brozgo, ki vsebuje učinkovito snov, pripravljeno kot razpršilni prašek, v koncentraciji 0,05%. Po nasušenju napršene obloge rastline ponovno za 4 dni postavimo v vlažno kabino. Število in velikost po tem času nastalih značilnih listnih madežev sta merilo za vrednotenje preizkušenih snovi.

II) PreventivnoTsistemski učinek

Kot razpršilni prašek pripravljeno učinkovito snov damo v koncentraciji 0,05% (v odnosu .na volumen zemlje) na površino zemlje 3 tedne starih vlončenh rastlin paradižnika vrste „Roter Gnom”. Po 3-tedenskem čekalnem času napršimo spodnjo stran listov s suspenzijo zoospor Phytoaphthora infestans. Nato jih 5 dni držimo v razpršilni kabini pri 18 do 20° in nasičeni zračni vlagi. Po tem času se tvorijo značilni 'listini madeži, katerih število in velikost sta merilo za vrednotenje preizkušanih snovi.

Pri teh treh poizkusih kažejo spojine s formulo I močan listni fungicidni učinek. Pri aplika ciji spojin podskupine s formulo la, v kateri stoji R’ za metil, opazimo glivično okužbo pod 20% (povprečne vrednosti). S spojinami št. 1, 2, 4, 5, 11, 18, 24, 28, 29, 33, 39, 118, 374, 378 in drugimi okužbo z glivicami skoraj popolnoma zavremo (0 do 5%). S spojinami št. 7, 9, 12, 16, 20, 30, 31, 32, 35, 36, 38, 44, 65, 97, 98, 120, 130, 155, 157, 158, 159, 168, 199, 204, 222, 259, 272, 281, 328, 331, 337, 350 in drugih pri koncentraciji učinkovitih snovi le 0,02+ opazujemo okužbo z glivico pčd 20% (povprečne vrednosti).

PRIMER 5

Učinek proti Plasmopara viticola (Bert. et Curt.) (Beri. et DeToni) pri trti

a) Rezidualno-preventivnii učinek

V rastlinjaku smo vzgojili sadike trte vrste »Chasselas«. V stadiju 10 listov smo napršili z brozgo z 0,05% učinkovite snovi, pripravljeno iz učinkovite snovi, pripravljeno kot razpršilni prašek. Po nasušitvi napršene obloge smo rastline na spodnji strani lista enakomerno okužili s suspenzijo spor glivice. Rastline smo nato 8 dni držali v vlažni komori. Po tem času so se na kontrolnih rastlinah pokazali različni simptomi bolezni. Število in velikost mest infekcije na obdelanih rastlinah so služili kot merilo za vrednotenje učinkovitosti preizkušanih snovi.

b) Kurativni učinek

Sadike 'trte vrste »Chasselas« smo vzgojili v rastlinjaku in v stadiju 10 listov na spodnji strani listov okužili s suspenzijo spor Plasmopora viticola. Po 24-umem zadrževanju v vlažni kabini smo rastline napršili z brozgo 0,05%-ne učinkovite snovi, ki smo jo pripravili iz razpršilnega praška Učinkovite snovi. Nato smo rastline nadaljnjih 7 dni držali v vlažni kabini. Po tem času so se na kontrolnih rastlinah pokazali simptomi bolezni. Število in velikost infekcijskih mest na obdelanih rastlinah sta služila kot merilo za vrednotenje učinkovitosti preizkušanih snovi.

Spojine s formulo I so (pri obeh poizkusih pretežno pokazale dobre listne fungicidne učinke. S spojinami, ki so posamič navedene v primeru 4, smo glivično okužbo vseskozi zmanjšali na pod 20%, deloma, kot npr. pri spojinah št. 1, 2, 4, 5, 18, 28, 29, 30, 33, 118, okužba skoraj ni nastopila (0 do 5%).

Primer 6

Učinek proti Erysiphe graminis na Hordeum vulgare (ječmenu) Rezidualno-protektivni učinek

Okoli 8 cm visoke rastline ječmena napršimo z razpršilno brozgo (0,05% učinkovite snovi), pripravljeno iz raapršilnega praška učinkovite snovi. Po 48 urah obdelane rastline oiprašimo s konidiji glivice. Okužene rastline ječmena postavimo v rastlinjak z 22°C lin po 10 dneh vrednotimo okužbo z glivico.

Del spojiin s formulo I kaže pri tem testu zmanjšanje okužbe z glavico na pod 20%.

Močno zaviranje rasti so pokazale zlasti učinkovite snovi s formulo I, v kateri -X-Rj pomeni za formulo I definirani ostanek X1O-N(R”)(R” ’) in v kateri stoji Y za -S-Rv

Claims (4)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Postopek za pripravo novih amnilidov s splošno formulo — 37 311 —

   Primer 7

   Učinek proti Pythium debaryanum na Beta vuigaris (sladkorni repi)

   a) Učinek po zemeljski aplikaciji

   Glivico kultiviramo na sterilnih zrnih ovsa ter dodamo k mešanici zemlje in peska. Talko okuženo zemljo damo v cvetične lonce in posejemo s semeni sladkorne repe. Takoj po seitvi po zemlji polijemo kot razpršilne pripravke pripravljene preizkusne preparate kot vodne suspenzije (20 ppm učinkovite snovi v odnosu na volumen zemlje). Lonce nato za 2 do 3 tedne postavimo v rastlinjak pri 20 do 24°C. Zemljo pri tem z lahnim naprševanjem z vodo držimo enakomerno vlažno. Pri vrednotenju testa določimo vznik rastlin sladkorne repe kakor tudi število zdravih in bolnih rastlin.

   b) Učinek po lužilni aplikaciji

   Glivico kultiviramo na sterilnih zrnih ovsa ter dodamo 'k mešanici zemlje in peska. Tako okuženo zemljo damo v cvetične lonce in posejemo s semeni sladkorne repe, ki so bila lužeina s kot lužilni prašek pripravi j enimi preizkusnimi preparati (1000 ppm učinkovite snovi v odnosu na težo semena). Posejane lonce damo za 2 do 3 tedne v rastlinjak ,pri 20 do 24°C. Zemljo .pri tem z lahnim naprševanjem z vodo držimo enakomerno vlažno. Pri vrednotenju določimo vznik rastlin sladkorne repe kakor tudi število zdravih in bolnih rastlin.

   Po obdelavi^ z učinkovitim snovmi s formulo I je tako ob testnih pogojih a) kot b) vzniklo več kot 85% rastLin sladkorne repe in so imele zdrav izgled. Pri neobdelani kontroli je vzniklo manj kot 20% rastlin z delno bolehnim videzom.

   Primer 8

   Zaviranje rasti trav

   Na etabliranii livadi na prostem, ki je obstajala iz trav Lolium perenne, Poa pjratensiis in Festuca rubra, parcele z velikostjo 3 m² dva dni po prvi košnji spomladi napršimo z vodnimi pripravki učinkovite snovi s formulo I. Uporabljena količina učinkovite snovi znaša preračunano 5 kg učinkovite snovi/ha. Neobdelane parcele pustimo ikot kontrole. 6 tednov po aplikaciji določimo srednjo višino rasti trav v obdelanih in neobdelanih parcelah. Z učinkovitim snovmi je bila neposredno pri površini zemlje ležeča trava enakomerno kompaktna in je imela zdrav izgled.

   v kateri ppmenijo

   Ri Ci-C4-alkil, Ci-Cralkoksi ali halogen,

   Ri vodonik, Ci-Cj-alkil, Ci-Cralkoksd ali halogen, R7 vodik, Ci-C3-alkil ali halogen,

   Re vodik ali metil, pri čemer celokupno število atomov ogljika v substituentdh Ri, R2, R7 in Rs v fenilnem obroču ne prekorači števila 8,

   CH₃

   I

   X -CHt- ali -CH-,

   R”

   R3 -COOR' ali -COh^ , pri čemer X_R.”

   R’, R” in R” ’ neodvisno drug od drugega pomenijo vodik, metil ali etil in Y stoji za O-R4 ali -S-R4, pri čemer R4 pomeni v danem primeru z atomom halogena substituiran Cj-Cč-alkil, C3-C6-alkenil, Ci-Cfi-alkenil ali v danem primeru s halogenom ali Ci-C4-alkilom substituiran benzil ali fenil, kot itudi njihovih optično aktivnih derivatov, če X pomeni -CHfCft)označen s tem, da kislinski derivat s splošno formulo — 37 311 — v kateri imajo Ki, R2, R7, Rs in X zgornji pomen, acaliramo s kislinskim halogenidom s formulo Hal’-CO-OHrY (HI) kjer ima Y zgornji ppmen in Hal' pomena halogen, pri temperaturi od temperature okolice do temperature refluksa, v organskem topilu, ki ne vsebuje hidrofksiliHih skupin, ter v danem primeru v prisotnosti sredstva za vezanje kisline, pri čemer kislinska derivat s -formulo (II), če X pomeni -CH(CH3)-, lahko uporabimo v racemni ali optično aktivni obliki.
2. 2. Postopek po zahtevku 1, označen s ten da kot kislinski halogenid s formulo (III) upe rabimo takega, v ‘katerem Hal’ stoji za klor al brom,
3. 3. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, d: 'kot inertno topilo uporabimo toluol.
4. 4. Postopek po zahtevku 1, ozuačen s tem, d: kot sredstvo za vezanje kisline uporabimo dime tilformamid.