SI26272A

SI26272A - Vozni sistem zrakoplova in postopek njegove uporabe

Info

Publication number: SI26272A
Application number: SI202200227A
Authority: SI
Inventors: Esposti Andrea Degli
Original assignee: DEA Motorsport technologies d.o.o.
Priority date: 2022-11-18
Filing date: 2022-11-18
Publication date: 2023-05-31
Also published as: WO2024107123A1

Abstract

Predmet izuma sta vozni sistem zrakoplova in postopek njegove uporabe in rešujeta tehnične probleme: poenostavljenega učenja in pomnjenja sistema vožnje, poenostavljene vizualizacije parametrov sistemov leta, s povezanimi alarmi za omogočanje zasilnih pristankov, integracije alarmnih sistemov, ki delujejo avtonomno med letom v primeru človeške napake, da ohranijo integriteto pilota, integracije sistemov, ki jih lahko piloti aktivirajo, za ponastavitev paničnih situacij, zaradi katerihkoli zunanjihdejavnikov. Vozni sistem zrakoplova, zaobsega krmilnik za dvigovanje zrakoplova (1), krmilnik za spuščanje zrakoplova (2), krmilnik za rotacijo zrakoplova (3), krmilnik za zavijanje zrakoplova (4), krmilnik za premik zrakoplova naprej (5), krmilnik za premik zrakoplova nazaj (6), krmilnik za zaviranje zrakoplova (7), stikalo za paniko (8), stikalo za zagon motorjev (9), stikalo za ustavitev motorjev (10) in inštrument (14). Vozni sistem zrakoplova lahko zaobsega še stikalo za dodatni pogon (11),identifikacijski element (12) in identifikacijski senzor (13), varnostne sisteme, alarmne sisteme in prikazovalnike parametrov leta.

Description

VOZNI SISTEM ZRAKOPLOVA IN POSTOPEK NJEGOVE UPORABE

OPIS IZUMA

Področje tehnike

Vozni sistem zrakoplova; vodni sistem drona; varnostni sistemi; alarmni sistemi; prikaz parametrov leta; uporaba voznega sistema zrakoplova.

Prikaz problema

Namen izuma je ustvariti sistem za vodenje zrakoplovov katere koli vrste, ki se ga pilot preprosto in takoj nauči in interpretira, z vstavitvijo nadzornih in alarmnih sistemov, s ciljem odpraviti vsako tveganje za pilota v primeru napačne interpretacije pri uporabi krmilnikov letala, s čimer se odpravi možnost človeške napake.

Uporaba sistema za vodenje zrakoplovov, je primerna za vsak zrakoplov. Na sistemu zrakoplova, ki se uporablja tudi na dronih kot sredstvo za reševanje, pomoč in transport je najbolj primeren in uporaben. Droni se predstavljajo kot zrakoplovi prihodnosti, za hitra in ne predolga potovanja, izogibanjem prometnim zastojem ki nastanejo zaradi nesreč katere učinkovito preprečujejo takojšen prihod vozil nujne medicinske pomoči na kraj. Zdravniki na krovu drona bi takoj dosegli ljudi ki jih je treba rešiti, saj bi se lahko izognili prometu ki ovira dostopne poti do kraja nesreče in pristajali v izjemno majhnih prostorih tudi na nagnjenih ravninah, kar zdaj zaradi velikosti elis helikopterska reševalna vozila ne zmorejo. Enaka uporaba je mogoča za gasilce, ki lahko dosežejo visoka nadstropja stavb, da preverijo situacijo m po potrebi pomagajo ljudem, medtem ko bi ostali izjemno blizu stavbe, saj je dron veliko enostavnejši od helikopterja in pri upravljanju letenja dejansko uporablja majhne propelerje, ki premikajo izjemno majhne količine zraka. Drone lahko uporabljajo tudi policijske uprave za nadzor rizičnih območij ali za pregone, v prihodnosti pa zagotovo vsi, ki bi to želeli.

Izum sledi logiki vožnje, na katero je človek refleksno že navajen, tako je veliko lažje preklopiti iz avtomobila na zrakoplov in obratno, poleg tega ima opisani sistem v svojem izumu varnostne sisteme in alarme, ki poenostavijo pilotovo vožnjo in ga obvarujejo pred človeškimi napakami pri vožnji med letom.

Takšen enostaven, logičen in varen sistem vodenja, omogoča uporabo zrakoplova ogromnemu številu ljudi ki se ne bodo bali uporabiti zrakoplova, saj bodo vedeli, da sistem razen takojšnje enostavnosti uporabe, zagotavlja tudi varovanje pred morebitnimi napakami. Uporabnik se za uporabo sistema uči s pomočjo enostavnih simulatorjev, ki pilota postavili v pogoje letenja, simulirajo tudi kritične situacije, da uporabnika psihično pripravijo za morebiten odziv pri kritičnih situacijah..

Stanje tehnike

Vozni sistem sedanjih zrakoplovov zahteva veliko ur poučevanja in učenja za svoje poznavanje in uporabo, saj je v nasprotju z upravljanjem prevoznih sredstev, ki ga pozna običajen uporabnik, ki uporablja običajna kopenska vozila. Nekateri obstoječi sistemi upravljanja zrakoplovov, oziroma deli obstoječih sistemov spominjajo na volan avtomobila, kot je volan v letalu, vendar je celoten sistem obstoječih letečih vozil izredno zapleten in zahteva veliko ur učenja. Podobno velja za helikopterje, kjer so prisotni: ročica za korak rotorja, ročica za os rotacije in pedala za upravljanje rotacije, ki se pojavljajo za vožnjo letečih vozil. Razen kompleta pedal, navedenih krmilnih elementov običajni uporabnik kopenskih vozil, pri vsakodnevni uporabi ne sreča. Enako velja za upravljanje dronov, ki temelji na premikanju ročic in je prepuščeno občutljivosti operaterja, ki lahko upravlja gibe šele, ko sije zapomnil in pridobil občutljivost in refleks za premikanje ročic.

Droni so leteča vozila za prihodnjo mobilnost, sistem za vodenje zrakoplovov, pa je mogoče uporabiti na katerem koli letečem vozilu, s ustreznimi prilagoditvami specifikacijam le-tega. V izumu je prikazano, kako je omenjeni vozni sistem zrakoplova popolnoma primeren za poenostavitev sistema učenja in vožnje zrakoplovov, prednostno dronov, z integracijo elektronskih nadzornih in alarmnih sistemov, zasnovanih za odpravo človeških napak med letenjem, za večjo varnost pilota, oziroma za odpravo morebitnih napak pilota is s tem varovanja življenja pilota.

Opis nove rešitve

Predmet izuma je sta vozni sistem zrakoplova in postopek njegove uporabe in rešujeta tehnične probleme:

- poenostavljenega učenja in pomnjenja sistema vožnje,

- poenostavljene vizualizacije parametrov sistemov leta, s povezanimi alarmi za omogočanje zasilnih pristankov, integracije alarmnih sistemov, ki delujejo avtonomno med letom v primeru človeške napake, da ohranijo integriteto pilota, integracije sistemov, ki jih lahko piloti aktivirajo, za ponastavitev paničnih situacij, zaradi katerih koli zunanjih dejavnikov.

Vozni sistem zrakoplova zaobsega varnostne sisteme, alarmne sisteme in prikazovalnike parametrov leta.

Sistem vožnje z uporabo voznega sistema zrakoplova je podoben sistemu vožnje kopenskih vozil, ki ga večina uporabnikov dobro pozna in je vešča njegove uporabe. Vozni sistem zrakoplova je vgrajen v zrakoplov, prednostno v dron.

Zrakoplovi, prednostno droni, so z svojim razvojem vse bolj uporabni, tudi za varnost tako, da se lahko službene osebe (na primer policija) gibljejo v poljubnih smereh in niso vezani na ceste, kot so cestna vozila. Prav tako zrakoplovi, prednostno droni, zagotavljajo hitrejše reševanje m takojšnje posredovanje v primeru prometnih nesreč s strani zdravnikov, ki so sposobni sesti na zrakoplov, prednostno dron in posredovati kjerkoli, da bodo lahko pomagajo ljudem v resnih težavah, predvsem kjer je čas posredovanja odločilen za reševanje življenj oziroma pripomore k manjšim trajnim poškodbam pomoči potrebnih oseb.

Možnost uporabe malega zrakoplova, ki omogoča vertikalno pristajanje na še tako kompleksnih območjih, ga naredi za zelo uporaben zrakoplov, tudi na primer za preglede področij v primeru gozdnih požarov, za takojšnjo oceno situacije in posredovanje na strateških točkah ali za reševanje življenj s pošiljanjem na goreča območja, da lahko rešijo ujete ljudi v primerih, ko helikopterji zaradi svoje velikosti niso uporabni. Izuma omogoča uporabo zrakoplovov vedno večjemu številu ljudi, poenostavlja uporabo zrakoplovov, zagotavlja lažje učenje uporabe zrakoplovov. Integrirani krmilni in alarmni sistemi, dodatno poenostavijo uporabo zrakoplovov in zagotovijo večjo varnost uporabe zrakoplovov.

Vozni sistem zrakoplova zaobsega krmilne naprave, ki se uporabljajo za vožnjo zrakoplova, prednostno drona:

- krmilnik za dviganje zrakoplova,

- krmilnik za spuščanje zrakoplova, krmilnik za rotacijo zrakoplova,

- krmilnik za zavijanje zrakoplova,

- krmilnik za premik zrakoplova naprej,

- krmilnik za premik zrakoplova nazaj,

- krmilnik za zaviranje zrakoplova.

Voznemu sistemu zrakoplova so dodane varnostne naprave, nadzorne naprave in alarmne naprave.

Vozni sistem zrakoplova zaobsega: krmilnik za dvigovanje zrakoplova, krmilnik za spuščanje zrakoplova, krmilnik za rotacijo zrakoplova, krmilnik za zavijanje zrakoplova, krmilnik za premik zrakoplova naprej, krmilnik za premik zrakoplova nazaj, krmilnik za zaviranje zrakoplova, stikalo za paniko, stikalo za zagon motorjev, stikalo za ustavitev motorjev, stikalo za dodatni pogon, inštrument.

Pred zagonom naprave, se z vnosom identifikacijske kode na identifikacijskem elementu in/ali preverjanjem prstnih odtisov ali optične verifikacije na identifikacijskem senzorju, vozni sistem zrakoplova aktivira in preveri razpoložljive energijske parametre, kot so stanje goriva in napolnjenost akumulatorja. Če so vrednosti parametrov sistema v predpisanih mejah, se izpolni pogoj za vžig, nakar se voznik zrakoplova pripne z varnostnimi pasovi in se s stikalom za zagon motorjev, prednostno z gumbom 'start zaženejo motorji zrakoplova, prednostno štiri ali več motorjev. Ko motorji zrakoplova dosežejo potrebne obrate, se zrakoplov po pred-nastavljenem času dvigne na pred-nastavljeno višino. Zrakoplov, prednostno dron, z uporabo višinskih senzorjev ali nivelirske kalibraeije samodejno nadaljuje s svojo izravnavo. Ko je niveliranje končano, se aktivirajo vse funkcije inštrumenta, zrakoplov pa čaka na ukaz na krmilniku za dvigovanje zrakoplova za dvig zrakoplova. Obstaja možnost preprečevanja izravnave zrakoplova, če so pogoji po pristanku enaki kot pri nadaljnjem vzletu.

Prednostno je v vozni sistem zrakoplova vstavljena blokada njegove uporabe, ki se aktivira z zahtevo za uporabo z uporabo identifikacijskega elementa z vnosom identifikacijske numerične kode, ali identifikacijskega senzorja z branjem prstnega odtisa ali optičnim branjem mrežnice očesa.

Po aktivaciji, vozni sistem zrakoplova preveri parametre letenja, in sicer tiste ki se nanašajo na zrakoplov, in tiste ki se nanašajo na pilota. Posledično se prekontrolira količina goriva na zrakoplovu, stopnja napolnjenosti baterije in ali so parametri električnih motorjev pravilni. Prav tako se preverijo parametri dodatnih pogonov, v kolikor zrakoplov zaobsega dodatne pogone.

Ko je pilot v položaju in zapet z varnostnimi pasovi, s stikalom za zagon motorjev, zažene motorje, prednostno štiri ali več motorjev. Ko je po pred-nastavljenem časovnem intervalu, na primer v treh sekundah, dosežena potrebna moč, se zrakoplov samodejno dvigne od tal. V tej fazi je pilotu onemogočeno upravljanje zrakoplova, dokler se zrakoplov ne postavi na pred-nastavljeno razdaljo od tal na nastavljivo vrednost med 2 in 3 metri, nato vozni sistem zrakoplova nadaljuje z izravnavo s pomočjo višinskih senzorjev in/ali kalibracijskih nivelov.

Niveliranje je nujno potrebno, saj lahko pilot nosi vsakokrat drugačen tovor, na primer orodje ali reševalno opremo. Teža voznika zrakoplova, če ga uporablja več uporabnikov, je spremenljivka, ki jo je potrebno pravilno kvantificirati in prilagoditi pred vzletom. Ko je izravnava končana, se vse funkcije inštrumenta samodejno aktivirajo, vendar ne vse funkcije letenja, edina aktivna po izravnavi bo dejansko dvigovanje zrakoplova, ki bo omogočila nadaljnji dvig v višino in nato aktiviranje vseh funkcij letenja.

S spreminjanjem obremenitve na letečem vozilu se zrakoplov dvigne za pred-nastavljeno višino od tal in nadaljuje z sistemom za izravnavo zrakoplova s pomočjo senzorjev za izravnavo. Niveliranje poteka z elektronskim premikanjem ene ali več uteži, nameščenih na tirnici, ali s spreminjanjem moči motorjev. Zagotovljena je možnost preprečevanja izravnave, če so pogoji po pristanku enaki kot pri nadaljnjem vzletu.

Uporaba in naraščajoče znanje o elektroniki omogoča uporabo vse bolj učinkovitih sistemov za vsako vrsto in industrijsko panogo. Določene so potrebne analize in kontrole za posodobitev niveliranja zrakoplov v zelo kratkem času. Za niveliranje se lahko uporabijo različni pristopi, ki v notranjosti uporabljajo elektronsko krmilno pomoč, vse uporabljajo senzorje za izravnavo ali kalibracijske nivelirje za kvantificiranje vrednosti višine v več točkah zrakoplov, prednostno štirih točkah, vendar je tipologija za pridobitev rezultata različna.

V voznem sistemu zrakoplova, se uravnoteženje izvaja s premikanjem dveh mas, ki drsita po posebnih tirnicah, nameščenih pod zrakoplovom, pri čemer ena tirnica omogoča premikanje mase od zadnjega proti sprednjemu delu zrakoplova, druga tirnica pa premikanje mase od desne proti levi. Utež se pri svojem premiku elektronsko zaskočila v točki tirnice, ki zagotavlja ravnotežje zrakoplova. Drugi sistem posega v moč motorjev, povečuje moč tistih motorjev, ki nosijo večje breme, oziroma zmanjšuje moči drugih, kar zagotavlja vzdrževanje horizontalne lege zrakoplova.

Po zagonu in poravnavi zrakoplova, sprejme le ta ukaz za dvigovanje zrakoplova preko krmilnika za dvigovanje zrakoplova, dokler zrakoplov ni na pred-nastavljeno višino nad tlemi. Vrednost oddaljenosti od tal je mogoče nastaviti, vendar se nastavi minimalna vrednost za preprečevanje nesreč. Ko je dosežena minimalna višina zrakoplova nad tlemi, postanejo vsi ukazi aktivni. Aktivacija vseh ukazov je vezana na minimalno nastavljeno višino.

Krmilnik za dvigovanje zrakoplova, prednostno zaobsega vrtljivo ročico na desni strani volana, z vrtljivim potenciometrom povezanim z ročico, kateri določa moč, ki jo je treba dati elektromotorjem, ki zagotovijo dvig zrakoplova.

Krmilnik za dvigovanje zrakoplova pilot uporablja za dvig zrakoplova, in je sestavljen iz vzvoda, pritrjenega na obroč krmila na desni strani, ki se stisne z roko. Vzvod pritrjen v sprednjem delu obroča, je podvržen pritisku prstov, ki povzročijo premikanje ročice, povečanje kota ročice vodi do povečanja moči vseh motorjev, ki zagotavljajo let zrakoplova, kar vodi v navpično vzpenjanje. Ko se doseže željena višina, se preprosto sprosti silo s prsti na ročici in zrakoplov se ustavi na določeni višini in čaka na druge ukaze.

Krmilnik za spuščanje zrakoplova, zrakoplovu omogoča, da se spusti po višini ali pristane. Če zrakoplov leti na višini, ki je večja od minimalne višine, s hitrostjo večjo od nič, z uporabo ukaza s krmilnikom za spuščanje zrakoplova, se bo zrakoplov spustil na najmanjšo nastavljeno višino, ali pa se bo dvignil, če uporabite ukaz za dvig zrakoplova s krmilnikom za dvigovanje zrakoplova. Le pri ničelni hitrosti bo z ukazom za spuščanje zrakoplova mogoče pristati, laserski senzorji razdalje in višinomeri samodejno premikajo zrakoplov, dokler se zrakoplov ne ustavi na tleh. Vse komande bodo aktivne do pred-nastavljene višine od tal.

Krmilnik za spuščanje zrakoplova je lahko izvedena v izvedbi naprave, sestavljena iz vrtljive ročice na levi strani krmila, vrtljivega potenciometra povezanega z ročico, pri čemer potenciometer določa moč, ki jo je potrebno odvzeti elektromotorjem, kateri zagotavljajo spuščanje ali pristajanje zrakoplova.

Krmilnik za spuščanje zrakoplova je naprava, ki se uporablja za spuščanje ali pristajanje zrakoplova, m je lahko sestavljena je iz vzvoda, nameščenega na obroču volana na levi strani, ki se pritisne z roko, vzvoda nameščenega na sprednji strani obroča podvrženega pritisku prstov leve roke, kateri povzroči spremembo kota ročice, kar povzroči zmanjšanje moči vseh motorjev ki zagotavljajo letenje zrakoplova, kar vodi do zmanjšanja višine navpičnega leta. Ko je dosežena željena višina, se razbremeni sila s prsti in zrakoplov se ustavi na določeni višini in čaka na nadaljnje ukaze.

Za spuščanje je dovoljen let linearno s hitrostjo večjo od nič, do nastavljene minimalne vrednosti višine, pri približevanju minimalni vrednosti višine, zrakoplov samodejno zmanjša svojo hitrost na nič. Pri najmanjši višini in ničelni hitrosti, aktiviranje naprave omogoči samodejno pristajanje, ki ga upravlja vozni sistem zrakoplova s pomočjo senzorjev.

S krmilnikom za rotacijo zrakoplova, se krmili rotacija zrakoplova v desno ali rotacija zrakoplova v levo.

Rotacija desno je ukaz, ki omogoča, da se zrakoplov sam zavrti za 360 stopinj v desno. Ukaz je aktiven pri ničelni hitrosti, ko je zrakoplov na minimalni pred-nastavljeni višini, prednostno višini štiri metra od tal.

Rotacija levo je ukaz, ki omogoča, da se zrakoplov sam zavrti za 360 stopinj v levo. Ukaz je aktiven pri ničelni hitrosti, ko je zrakoplov na minimalni pred-nastavljeni višini, prednostno višini štiri metra od tal.

Krmilnik za rotacijo zrakoplova je prednostno naprava, sestavljena iz cilindričnega valja. Cilindrični valj lahko ima premerom 30 mm in dolžino približno 110 mm. Cilindrični valj je prednostno integriran v desno stran volana, na katerega je priključen vrtljivi potenciometer, ki določa smer in kot vrtenja. Ostaja onemogočen pri hitrostih nad ničlo pri premiku zrakoplova naprej in premiku zrakoplova nazaj.

Krmilnik za rotacijo zrakoplova je naprava, ki omogoča vrtenje zrakoplova vodoravno v desno ah levo in je nameščena na obroču volana, prednostno na desni strani in se vedno prime z desno roko in je izveden kot vrtljivi cilinder. Krmilnik za rotacijo zrakoplova je pritrjen v volanski obroč zgoraj in spodaj, notranja vzmet samodejno poskrbi za njegovo vrnitev v ničelni položaj, ki ustreza zrakoplovu v ravni smeri. Notranji rotacijski potenciometer določa zahtevano kotno rotacijo, aktivira pa se šele, ko se doseže minimalna višina, m je izklopljen pod minimalno višino in pri hitrosti, večji od nič. Krmilnik za rotacijo zrakoplova omogoča orientacijo zrakoplova v izbrani smeri leta, preden se aktivira vodoravna hitrost. Pri hitrostih nad nič je onemogočen, ker bi bila tako določena rotacija z dodatkom linearne hitrosti nevarna, da bi pilot v stanju leta usmerjal zrakoplov z drugo napravo.

Krmilnik za zavijanje zrakoplova omogoča komandi zavijanje v desno in zavijanje v levo.

Zavijanje v desno je ukaz, ki zrakoplovu omogoča, da med letom zavije desno, ukaz je aktiven pri hitrosti večji od nič in na višini večji od minimalne višine. Zavijanje v levo je ukaz, ki zrakoplovu omogoča, da med letom zavije levo, ukaz je aktiven pri hitrosti večji od nič in na višini večji od minimalne višine.

Krmilnik za zavijanje zrakoplova, je prednostno sestavljena iz volana, povezanega s potenciometrom, ki ob vrtenju določa smer in polmer ukrivljenosti in je podobna pogonskemu sistemu kopenskega vozila, sestoječ iz volana, ki povezan z vrtljivim potenciometrom spreminja moč motorjev zrakoplova, med vrtenjem na obe strani in določa vrtenje na desno ali levo, na njem so pritrjene druge naprave za vožnjo, plošča z inštrumenti, različni posebni gumbi za vklop in izklop nadzora in panike.

Krmilnik za premik zrakoplova naprej, krmili ukaz, ki omogoča premikanje zrakoplova v smeri naprej. Krmili tudi hitrost gibanja in začne delovati, ko je dosežena minimalna višina, pred tem pa je izklopljen.

Prednostno je krmilnik za premik zrakoplova naprej izveden kot pedal za desno nogo, ki je povezan s potenciometrom in določa napredovanje zrakoplova in hitrost. Če noga ne pritisne na pedal, zrakoplov počasi upočasni na ničelno hitrost, medtem ko ostane na nastavljeni višini.

Krmilnik za premik zrakoplova naprej se aktivira, ko je dosežena minimalna višina, omogoča aktiviranje hitrosti letala v smeri naprej, in se prednostno sestoji se iz pedala, ki ga aktivira desna noga pilota, potenciometer povezan z ročico določa hitrost s katero se želi nadaljevati. S preklicem pritiska stopala na pedal, notranja vzmet vrne ročico nazaj v začetni položaj mirovanja in se počasi vrne hitrost nazaj na nič. Ponovni pritisk z nogo na pedal, ponovno aktivira hitrost naprej.

Krmilnik za premik zrakoplova nazaj, krmili ukaz, ki omogoča premikanje zrakoplova v smeri nazaj. Krmili tudi hitrost gibanja in začne delovati, ko je dosežena minimalna višina, pred tem pa je izklopljen.

Prednostno je krmilnik za premik zrakoplova nazaj izveden kot pedal za levo nogo, ki je povezan s potenciometrom in določa vzvratno premikanje zrakoplova in hitrost. Če noga ne pritisne na pedal, zrakoplov počasi upočasni na ničelno hitrost, medtem ko ostane na nastavljeni višini.

Krmilnik za premik zrakoplova nazaj se aktivira, ko je dosežena minimalna višina, omogoča aktiviranje hitrosti letala v smeri nazaj, in se prednostno sestoji se iz pedala, ki ga aktivira leva noga pilota, potenciometer povezan z ročico določa hitrost s katero se želi nadaljevati. S preklicem pritiska stopala na pedal, notranja vzmet vrne ročico nazaj v začetni položaj mirovanja in se počasi vrne hitrost nazaj na nič. Ponovni pritisk z nogo na pedal, ponovno aktivira hitrost nazaj.

Krmilnik za zaviranje zrakoplova krmili izvedbo ukaza za zmanjšanje hitrosti zrakoplova in jo spravi na nič v bolj ali manj hitrem času, odvisno od obremenitve, ki ji je senzor izpostavljen. Ker gibanje nazaj aktivira leva noga, takojšnja uporaba pedala zavore z desno nogo onemogoči ukaz gibanje nazaj, tudi če ostane pritisnjen, takojšnja nedejavnost zavore ponovno aktivira ukaz nazaj.

Pedal za zaviranje, nameščen za uporabo desne noge na levi strani pedala za gibanje naprej, ki je povezan s potenciometrom, na veliko bolj drastičen način določa ustavitev hitrosti naprej do nič v obeh smereh naprej-nazaj in ostane pri nastavljeni višini.

Naprava omogoča zaustavitev zrakoplova iz hitrostjo s katero leti na hitrost nič v izjemno kratkem času, vendar tako da ne ogroža pilota. Krmilnik za zaviranje zrakoplova je sestavljen iz pedala, ki je nameščen ob krmilniku za premik zrakoplova naprej in je nameščen levo od slednjega, in je opremljen s potenciometrom ali merilno celico za zaznavanje uporabljene sile izračunane glede na kot vrtenja, ter kontrastno vzmetjo, daje pritisk stopala bolj občutljiv in umerjen in ga aktivira desna noga.

Ko je aktiviran, je krmilniku za premik zrakoplova naprej samodejno izključen, ker se aktivira z isto nogo, kar zadeva krmilnik za premik zrakoplova nazaj, kateri se aktivira z levo nogo, bo pritisk zavorne stopalke z desno nogo takoj preklical njegovo aktivacijo, tudi če ga naprej držimo pritisnjenega z levo nogo. Z zaustavitvijo hitrosti zrakoplova naprej je samoumevno, da bo zrakoplov, ki se je ustavil med letom, ponovno nadaljeval v želeni smeri, ko se pritisk na zavorno stopalko odstrani in se aktivira ena od drugih dveh pedalov.

Stikalo za paniko določa zaustavitev hitrosti zrakoplova naprej in je prednostno sestavljen iz dveh gumbov za takojšnjo uporabo z desnim in levim palcem. Stikalo za paniko je nameščeno na sredinski ravnini volana. En gumb je na desni strani volana drugi pa na njegovi levi strani, za takojšnjo uporabo s palci pilotovih rok. Da nevtralizira morebitne napake med letom, ki bi lahko dejansko povzročijo trenutke panike za pilota, s posledično izgubo nadzora pri manevrih in napravah ki jih je treba uporabiti za izhod iz nevarne situacije. Zato so na volan nameščena ta gumba, ki ob pritisku izklopijo voznikove ukaze in se vklopi samodejno krmiljenje zrakoplova. V tem stanju se zrakoplov spravi v stanje ravnotežja in zmanjša hitrosti na nič, kar omogoča pilotu da ponovno vzpostavi varno lastno stanje, po sprostitvi gumbov pa lahko pilot ponovno nadaljuje z vožnjo zrakoplova. Stikalo za paniko omogoča znatno povečanje varnosti in zmanjšanje tveganja nesreč.

Stikalo za zagon motorjev in stikalo za ustavitev motorjev vklopita in izklopita električne motorje zrakoplova. Stikali sta prednostno izvedeni v obliki tipk, prednostno na desni strani stikalo za zagon motorjev (start) in na levi strani stikalo za ustavitev motorjev (stop). To sta tipki ki ju pilot pritisne, ko se usede in pripne varnostne pasove, za zagon motorjev zrakoplova ter vzleti, in enkrat ko pristane, da ustavi letalske motorje .

Stikalo za dodatni pogon zagotavlja izklop dodatnega pogona in je prednostno izvedeno v obliki gumba, ki se prednostno nahaja levo od sredine volana pod stikalom za ustavitev motorjev.

Dodatni pogon se uporablja za zrakoplov, prednostno dron, za polnjenje baterij. Baterije zaradi svoje teže, zmanjšuje transportno zmogljivost na krovu, zaradi česar je zaželen manjši baterijski paket s predpisano avtonomijo leta, na primer trideset minut in samodejni zagonom dodatnega pogona za polnjenje le-tega.

Rešitev omogoča daljšo kilometrino in če je potrebno napolniti dodatni pogon, prednostno rezervoar bencina motorja z notranjim zgorevanjem, se operacija izvede v krajšem času za takojšnji ponovni zagon, uporaba dodatnega pogona omogoča poleg tega, da se ostane v letu dolgo časa, da se lahko gre na nedostopna mesta, kjer baterije za vrnitev ni mogoče napolniti, energent za dodatni pogon pa je lažje priskrbeti. Nastala situacija pomirja tudi pilota in ga prikrajša za tesnobo, povezano s praznjenjem baterij. Zagon dodatnega pogona upravlja samodejno sistem, ki zazna preostalo napolnjenost akumulatorjev, nasprotno zaustavitev, če na mestu prihoda obstaja potreba po polnjenju akumulatorjev, ali pilot po pristanku izvede zaustavitev dodatnega pogona sam s pritiskom na stikalo za dodatni pogon.

Identifikacijski element, prednostno izveden v obliki tipkovnice z vnosom kode potrdi, daje pilot upravičen do uporabe zrakoplova. Upravičenost do uporabe zrakoplova, se lahko potrdi tudi z identifikacijskim senzorjem za branje prstnega odtisa ali mrežnice očesa. Ko se pilot usede v zrakoplov, je identifikacijski element in/ali identifikacijski senzor prva naprava ki se uporabi in katera preveri ali ima oseba ki jo tipka potrebne pogoje da jo lahko uporablja, tisti ki jo tipka, pa mora poznati skrivno kodo ki jo je potrebno zapisati na tipkovnici in/ali imeti shranjene prstne odtise ali mrežnico očesa na identifikacijskem senzorju.

Inštrument je prednostno izveden v obliki zaslona, ki prikazuje vrednosti delujočih naprav: za endotermni motor: alarme, ure delovanja, nivo goriva, vrtljaje motorja, temperature vode, podatke o izpušnih plinih, vrednosti lambda sonde ...

za električni motor: vrednost polnjenja, hitrost letala, raven napolnjenosti baterije, alarme, vrtljaje električnega motorja levo zadaj, vrtljaje električnega motorja levo spredaj, vrtljaje električnega motorja desno spredaj, vrtljaje električnega motorja desno zadaj, alarme, temperaturo motorja zadaj levo, temperaturo motorja spredaj levo, temperatura motorja spredaj desno, temperatura motorja desno, nadmorsko višina, tlak, temperaturo, vlažnost in ostalo.

Instrument, ki prikazuje in shranjuje parametre leta, se prednostno nahaja v zgornjem delu volana. V instrumentu se spremljajo in beležijo vsi parametri leta, od neomejenega niza parametrov na električnih motorjih in dodatnem pogonu, do pogojev letenja, kot tudi prikazovanje alarmov ob približevanju varnostnim mejam na motorjih in pogojih letenja.

Dodatno je nameščen laserski merilec za ugotavljanje zaustavitve zrakoplova v smeri gibanja, če laser naleti na oviro na nastavljeni varnostni razdalji. Prav tako so lahko nameščeni še drugi dodatni varnostni sistemi.

Ker tla, na katerih se uporablja zrakoplov med letom niso ravna, laserski in radarski senzorji nenehno spremljajo oddaljenost od tal, hiš, dreves in ovir na splošno pri čemer samodejno vzdržujejo razdaljo, kije pred-nastavljena.

Drugi nameščeni senzorji vodoravne razdalje od potencialnih ovir, imajo namen izničenja morebitne človeške napake pilota. Če pride do tvegane situacije, se takoj ustavi vodoravna hitrost in postavi zrakoplov na višino, na kateri je in čaka da pilot obnovi svojo nadzorno dejavnost.

Dodatni pogon, prednostno motor z notranjim zgorevanjem ali gorivne celice na vodik, je majhna enota, ki omogoča polnjenje baterij med potovanjem, dodatni pogon se samodejno aktivira pri pred-nastavljenih vrednostih napolnjenosti baterije.

Kot dodatni pogon, je lahko uporabljen motor z notranjim zgorevanjem, prednostno dvotaktni motor ali rotacijski (Wankel) motor.

Sistem letenja vključuje uporabo dodatnega pogona z vsem potrebnim vizualnim nadzorom in kontrolami. Smiselno je imeti majhen dodatni pogon na krovu, zasnovan izključno za polnjenje baterij. Pri uporabi dodatnega motorja ni omejitev trajanja letenja, ki bi jih postavljala napolnjenost baterije.

Če je potrebno dodatni pogon oskrbeti z energentom, se navedeno izvede v krajšem časovnem intervalu, kar pa ni izvedljivo, če bi bilo potrebno ponovno napolniti baterije. Druga situacija v prid uporabi dodatnega pogona na krovu, se pojavi če se leti nad hribi in gozdovi, kjer ni možnosti za polnjenje baterij, vsekakor pa je mogoče najti energent za dodatni pogon, ki zagotavlja varen povratek. Sistemi za direktni elektronski vbrizg goriva, omogočajo stacionarnim motorjem majhno porabo in minimalno količino emisij, če se primerjajo z emisijami potniških letal.

Podrobneje je bistvo izuma pojasnjeno v nadaljevanju z opisom izvedbenega primera in priloženih slik, pri čemer sta sliki del pričujoče patentne prijave in je na slikah prikazano:

Slika 1 prikazuje krmilnik za dvigovanje zrakoplova 1, krmilnik za spuščanje zrakoplova 2, krmilnik za rotacijo zrakoplova 3, krmilnik za zavijanje zrakoplova 4, krmilnik za premik zrakoplova naprej 5, krmilnik za premik zrakoplova nazaj 6, krmilnik za zaviranje zrakoplova 7, stikalo za paniko 8, stikalo za zagon motorjev 9, stikalo za ustavitev motorjev 10, stikalo za dodatni pogon 11, identifikacijski element 12, identifikacijski senzor 13, inštrument 14.

Slika 2 prikazuje krmilnik za dvigovanje zrakoplova 1, krmilnik za spuščanje zrakoplova 2, krmilnik za rotacijo zrakoplova 3, krmilnik za zavijanje zrakoplova 4, stikalo za paniko 8, stikalo za zagon motorjev 9, stikalo za ustavitev motorjev 10, stikalo za dodatni pogon 11, identifikacijski element 12, identifikacijski senzor 13, inštrument 14.

Izvedbeni primer:

Vozni sistem zrakoplova, zaobsega krmilnik za dvigovanje zrakoplova 1, krmilnik za spuščanje zrakoplova 2, krmilnik za rotacijo zrakoplova 3, krmilnik za zavijanje zrakoplova 4, krmilnik za premik zrakoplova naprej 5, krmilnik za premik zrakoplova nazaj 6, krmilnik za zaviranje zrakoplova 7, stikalo za paniko 8, stikalo za zagon motorjev 9, stikalo za ustavitev motorjev 10, stikalo za dodatni pogon 11, identifikacijski element 12, identifikacijski senzor 13, inštrument 14.

Pilot, ki uporablja zrakoplov z voznim sistemom zrakoplova mora imeti poverilnice da ga lahko uporablja, poverilnice ki so preverjene v skladu z želeno metodo nadzora, s tipkanjem kode na identifikacijskem elementu 12, izvedenem v obliki tipkovnice in/ali z zaznavanjem prstnih odtisov ali s pregled očesne mrežnice z identifikacijskim senzorjem 13.

Če ima pilot akreditacije se vklopi nadzorna plošča. Vozni sistem zrakoplova preveri vse parametre in naprave. Če sistem potrdi parametre, lahko pilot s stikalom za zagon motorjev 9 zažene motorje, a preden to stori se mora pripeti z varnostnim pasom, pravzaprav mu zagonu ni dovoljen, če sistem ne prepozna voznika, kije varno pripet z varnostnim pasom.

Ko se motorji zaženejo in so doseženi potrebni obrati, se po 3 sekundah zrakoplov dvigne na višino dveh metrov, v vrednosti ki jo je mogoče konfigurirati do treh metrov, pri čemer v tej fazi pilot ne more izvesti kakršen koli manever, saj to celotno fazo samodejno upravlja vozni sistem zrakoplova, ki ob doseženem izbranem nivoju višine poravna zrakoplov. Izravnava zrakoplova je izjemno pomembna operacija ki omogoča da je zrakoplov popolnoma vodoraven in uravnotežen. Navedena operacija je potrebna saj se teža in njena porazdelitev spreminjata, če zrakoplov uporablja več kot ena oseba, tudi zato, ker se na zrakoplov lahko naloži material, kot na primer reševalne kovčke, ki imajo lahko vedno različno težo glede na to kaj vsebujejo, ali opremo, kije potrebna za opravljanje dejavnosti uporabnika.

Za to uravnoteženje teže sta zasnovana dva sistema: V enem sistemu se uravnoteženje izvaja s premikanjem dveh mas ki drsita po namenskih tirnicah, nameščenih pod zrakoplovom, ena omogoča premikanje mase od zadnjega proti sprednjemu delu zrakoplova, drugi od desne proti levi strani zrakoplova. Uteži v njihovem premiku se elektronsko blokirajo na točki tirnice ki zagotavlja uravnoteženje. Drugi sistem posega v moč motorjev, povečuje moč motorjev, ki nosijo večjo težo zrakoplova, s čimer izravnava zrakoplov in omogoča da je zrakoplov v ravni legi. Razlika v moči motorjev, se ohrani med celotnim letom. Na strani z manjšo težo, se zmanjša moč motorjev.

Ko vozni sistem zrakoplova prižge pilotu zeleno luč, se aktivira krmilnik za dvigovanje zrakoplova 1, ki zrakoplovu omogočila navpično vzpenjanje in je edina aktivna naprava do najmanjše višine štirih metrov, v vrednosti ki je konfigurirana nad minimalno višino. Ko je minimalna višina presežena, so vse krmilne funkcije aktivne. Po vzponu se uporabi krmilnik za rotacijo zrakoplova 3, ki omogoča, da se zrakoplov pri ničelni hitrosti vrti okoli svoje osi tako, da postavi sprednji del zrakoplova v smeri leta, ukaz pa je zaradi varnosti pilota takoj onemogočen, ko preseže zrakoplov ničelno hitrost. Po navedenem ima pilot na voljo vse aktivne komande in naprave da lahko leti in, če se mu zdi primemo, se lahko dvigne na višino s krmilnikom za dvigovanje zrakoplova 1 z ukazom dron navzgor.

Vozni sistem zrakoplova, zazna oddaljenost zrakoplova od tal, varnostna razdalja od trdih površin, se vzdržuje avtonomno s pomočjo senzorjev s katerimi je dron opremljen, za zaznavanje razdalje v navpični in vodoravni smeri. S pritiskom na krmilnik za premik zrakoplova naprej 5, izvedenega v obliki pedala, bo zrakoplov nadaljeval v smeri naprej, s hitrostjo, ki jo bo upravljal pilot glede na pritisk na pedal. Krmilnik za zavijanje zrakoplova 4, omogoča komandi zavijanje v desno in zavijanje v levo.

Krmilni elementi so podobni krmilnim elementom avtomobila in jih uporabnik miselno zlahka absorbira in sijih zapomni. Enako velja za vožnjo v ostalih treh smereh: levo, naprej in desno, kjer voznik uporablja sistem, opremljen z volanom.

Tudi krmilnik za zaviranje zrakoplova 7, oziroma zavora zrakoplova je v enakem položaju kot je v avtomobilu, kar poenostavlja vso kinematiko ki jo mora izvesti pilot. Če se sprosti pritisk stopala s krmilnika za premik zrakoplova naprej 5, se bo zrakoplov postopoma upočasnil na ničelno hitrost, s ponovnim pritiskom na krmilnik za premik zrakoplova naprej 5, pa bo zrakoplov ponovno pridobil hitrost. Krmilnik za zaviranje zrakoplova 7 se uporablja, ko je potrebno zrakoplov ustaviti na zelo kratki razdalji.

Pedal ki ga izvaja leva noga je krmilnik za premik zrakoplova nazaj 6 in omogoča premikanje nazaj, če obstaja potreba po navedenem gibanju.

Na levi strani leve roke je na voljo krmilnik za spuščanje zrakoplova 2, ki zrakoplovu omogoča spreminjanje višine ter omogoči pristanek. Med letom so vsi funkcionalni parametri vidni pilotu na inštrumentu 14 v obliki podatkovne plošče in so zapisani v pomnilniku. Na inštrumentu 14, se pojavljajo tudi morebitni alarmi o temperaturah motorja, napolnjenosti baterije, količini energenta za dodatni pogon.

Dodatni pogon se aktivira samodejno, ko vozni sistem zrakoplova zazna, da je potrebno napolniti baterije, ko pa zrakoplov pristane, ga je mogoče izklopiti s stikalom za dodatni pogon 11 izvedenem v obliki gumba.

Vozni sistem zrakoplova zaobsega dva zelo pomembna gumba za varovanje življenja voznika, ki skupaj tvorita stikalo za paniko 8. Gumba se nahajata na volanu, na desni in levi strani volana in sta na voljo palcema na obeh rokah, saj se lahko zgodi, da se voznik znajde v zapleteni situaciji ki je bila ustvarjena, zaradi česar ni več suveren pri odločitvah, ki jih je potrebno sprejeti. To se dogaja, saj gre za zrakoplov, ki ga lahko uporabljajo tudi letenja ne najbolj vešči ljudje in ne samo poklicni izšolani piloti. Zaradi navedenega, je izvedeno stikalo za paniko 8, ki ob pritisku prekliče vse hitrosti zrakoplova in ga postavi v ravnovesje pri ničelni hitrosti. V tej situaciji ima pilot čas za umiritev, preden ponovno nadaljuje let.

Ko zrakoplov prispe na cilj, se z uporabo krmilnika za spuščanje zrakoplova 2, izvedenega v obliki ročice, z levo roko lahko začne pristajati.

Zrakoplov se približa tlom in se upočasni na najmanjšo višino. Ko je dron na najmanjši višini, je dovoljen samo navpični let do dveh metrov od tla, kjer vozni sistem zrakoplova samodejno prevzame pristanek. Ko je pilot postavljen na tla, ugasne motorje s stikalom za ustavitev motorjev 10.

Razumljiveje, daje mogoče opisano rešitev izvesti tudi v drugačni oblikovni izvedenki, ki ne spreminja bistva izuma.

Claims

1. Vozni sistem zrakoplova označen s tem, da zaobsega: krmilnik za dvigovanje zrakoplova (1), krmilnik za spuščanje zrakoplova (2), krmilnik za rotacijo zrakoplova (3), krmilnik za zavijanje zrakoplova (4), krmilnik za premik zrakoplova naprej (5), krmilnik za premik zrakoplova nazaj (6), krmilnik za zaviranje zrakoplova (7).

2. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da zaobsega stikalo za paniko (8).

3. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da zaobsega stikalo za zagon motorjev (9).

4. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da zaobsega stikalo za ustavitev motogev (10).

5. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da zaobsega s stikalo za dodatni pogon (11).

6. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da zaobsega inštrument (14).

7. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 6, označena s tem, da zaobsega identifikacijski element (12).

8. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 7, označena s tem, da zaobsega identifikacijski senzor (13).

9. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 8, označena s tem, da zaobsega varnostne sisteme.

10. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 9, označena s tem, da zaobsega alarmne sisteme.

11. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 10, označena s tem, da zaobsega prikazovalnike parametrov leta.

12. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 11, označena s tem, da je vgrajena v zrakoplov.

13. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 12, označena s tem, daje vgrajena v dron.

14. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 13, označena s tem, da krmilnik za dvigovanje zrakoplova (1), zaobsega vrtljivo ročico, z vrtljivim potenciometrom povezanim z ročico, kateri določa moč, ki jo je treba dati elektromotoijem, ki zagotovijo dvig zrakoplova.

15. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 14, označena s tem, daje krmilnik za spuščanje zrakoplova (2), zaobsega vrtljivo ročico in vrtljivi potenciometer povezan z ročico, pri čemer potenciometer določa moč, ki jo je potrebno odvzeti elektromotorjem, kateri zagotavljajo spuščanje ali pristajanje zrakoplova.

16. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 15, označena s tem, daje krmilnik za rotacijo zrakoplova (3), zaobsega cilindrični valj, na katerega je priključen vrtljivi potenciometer, ki določa smer in kot vrtenja.

17. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 16, označena s tem, daje krmilnik za zavijanje zrakoplova (4) sestavljen iz volana, ki ob vrtenju določa smer in polmer ukrivljenosti, povezanega z vrtljivim potenciometrom, ki spreminja moč motoijev zrakoplova.

18. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 17, označena s tem, da je krmilnik za premik zrakoplova naprej (5) izveden kot pedal, ki je povezan s potenciometrom in določa napredovanje zrakoplova in hitrost.

19. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, označena s tem, da je krmilnik za premik zrakoplova nazaj (6) izveden kot pedal, ki je povezan s potenciometrom in določa vzvratno premikanje zrakoplova in hitrost.

20. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 19, označena s tem, daje krmilnik za zaviranje zrakoplova (7) izveden kot pedal in je opremljen s potenciometrom ali merilno celico za zaznavanje uporabljene sile izračunane glede na kot vrtenja, ter kontrastno vzmetjo, daje pritisk stopala bolj občutljiv in umerjen.

21. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 20, označena s tem, da je stikalo za paniko (8) sestavljeno iz dveh gumbov, ki ob pritisku izklopita voznikove ukaze in se vklopi samodejno krmiljenje zrakoplova.

22. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 21, označena s tem, da zrakoplov zaobsega dodatni pogon.

23. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 22, označena s tem, daje dodatni pogon motor z notranjim zgorevanjem.

24. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 23, označena s tem, da so dodatni pogon gorivne celice na vodik.

25. Postopek uporabe voznega sistema zrakoplova označen s tem, da zaobsega delovanje krmilnika za dvigovanje zrakoplova (1), krmilnika za spuščanje zrakoplova (2), krmilnika za rotacijo zrakoplova (3), krmilnika za zavijanje zrakoplova (4), krmilnika za premik zrakoplova naprej (5), krmilnika za premik zrakoplova nazaj (6), krmilnika za zaviranje zrakoplova (7).

26. Postopek po zahtevku 25, označen s tem, da zaobsega delovanje stikala za paniko (8).

27. Postopek po zahtevku 25, označen s tem, da zaobsega delovanje stikala za zagon motorjev (9).

28. Postopek po zahtevku 25, označen s tem, da zaobsega delovanje stikala za ustavitev motorjev (10).

29. Postopek po zahtevku 25, označen s tem, da zaobsega delovanje stikala za dodatni pogon (11).

30. Postopek po zahtevku 24, označen s tem, da zaobsega delovanje identifikacijskega elementa (12).

31. Postopek po zahtevku 25, označen s tem, da zaobsega delovanje identifikacijskega senzorja (13).

32. Postopek po zahtevku 25, označen s tem, da zaobsega delovanje inštrumenta (14).

33. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 32, označen s tem, da se pred zagonom zrakoplova, z vnosom identifikacijske kode na identifikacijskem elementu (12) in/ali preverjanjem prstnih odtisov ali optične verifikacije na identifikacijskem senzorju (13), vozni sistem zrakoplova aktivira in preveri razpoložljive energijske parametre, kot so stanje goriva in napolnjenost akumulatorja.

34. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 33, označen s tem, da če je identifikacija uspešna in če so vrednosti energijskih parametrov v predpisanih mejah, se izpolni pogoj za vžig, nakar se voznik zrakoplova pripne z varnostnimi pasovi in se s stikalom za zagon motorjev (9), zaženejo motorji.

35. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 34, označen s tem, da, ko motorji zrakoplova dosežejo potrebne obrate, se zrakoplov po pred-nastavljenem času dvigne na pred-nastavljeno višino.

36. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 35, označen s tem, da je pilotu onemogočeno upravljanje zrakoplova, dokler se zrakoplov ne postavi na prednastavljeno razdaljo od tal.

37. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 36, označen s tem, da zrakoplov po dvigu na pred-nastavljeno višino, z uporabo višinskih senzorjev ali nivelirske kalibracije samodejno nadaljuje s svojo izravnavo.

38. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 37, označen s tem, da niveliranje poteka z elektronskim premikanjem ene ali več uteži, nameščenih na tirnici, ali s spreminjanjem moči motorjev.

39. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 38, označen s tem, da, ko je niveliranje končano, se aktivirajo vse funkcije inštrumenta (14), zrakoplov pa čaka na ukaz na krmilniku za dvigovanje zrakoplova (1) za dvig zrakoplova.

40. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 39, označen s tem, da je z ukazom za spuščanje zrakoplova mogoče pristati le pri ničelni hitrosti, laserski senzorji razdalje in višinomeri samodejno premikajo zrakoplov, dokler se zrakoplov ne ustavi na tleh.

41. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 40, označen s tem, da krmilnik za rotacijo zrakoplova (3) omogoča orientacijo zrakoplova v izbrani smeri leta, preden se aktivira vodoravna hitrost, pri hitrostih zrakoplova nad nič, pa je onemogočen.

42. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 41, označen s tem, da krmilnik za premik zrakoplova naprej (5), krmili ukaz, ki omogoča premikanje zrakoplova v smeri naprej, pri čemer krmili tudi hitrost gibanja in začne delovati, ko je dosežena minimalna višina, pred tem pa je izklopljen.

43. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 42, označen s tem, da krmilnik za premik zrakoplova nazaj (6), krmili ukaz, ki omogoča premikanje zrakoplova v smeri nazaj, pri čemer krmili tudi hitrost gibanja in začne delovati, ko je dosežena minimalna višina, pred tem pa je izklopljen.

44. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 43, označen s tem, da krmilnik za zaviranje zrakoplova (7) krmili izvedbo ukaza za zmanjšanje hitrosti zrakoplova in jo spravi na nič v bolj ali manj hitrem času, odvisno od obremenitve, ki ji je senzor izpostavljen.

45. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 44, označen s tem, da se dodatni pogon uporablja za polnjenje baterij.

46. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 45, označen s tem, da zagon dodatnega pogona upravlja samodejno sistem, ki zazna preostalo napolnjenost akumulatorjev.

47. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 46, označen s tem, da se v instrumentu (14) spremljajo in beležijo vsi parametri leta, od neomejenega niza parametrov na električnih motoijih in dodatnem pogonu, do pogojev letenja, kot tudi prikazovanje alarmov ob približevanju varnostnim mejam na motorjih in pogojih letenja.

48. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 47, označen s tem, da laserski in radarski senzorji nenehno spremljajo oddaljenost od tal, hiš, dreves in ovir na splošno pri čemer samodejno vzdržujejo razdaljo od ovir, ki je pred-nastavljena.

49. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 48, označen s tem, da se ob zaznavi tvegane situacije, takoj ustavi vodoravna hitrost in postavi zrakoplov na višino, na kateri je in čaka da pilot obnovi svojo nadzorno dejavnost.

50. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 25 do 49, označen s tem, da se dodatni pogon, samodejno aktivira pri pred-nastavljenih vrednostih napolnjenosti baterije.