SI26069A - Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov - Google Patents

Abstract

Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov je sestavljena iz posamičnih med seboj enakih komor (K), od katerih je lahko zadnja komora (K) izpihovala ali vakuumska. Vsaka komora (K) deluje neodvisno oz. samostojno. Komore (K) imajo vgrajena pogone (PK) na katerih so nameščeni nosilci (N), ki nosijo predmete (P) kateri so namenjeni pranju. V komorah (K) so nameščene brizgalne šobe (BS) skozi katere brizgamo vodo oz. čistilno sredstvo (OV), ki se zliva v zbiralnik (ZK) komore (K).Oz. brizgamo komprimiran zrak, različnih pritiskov ali izsesavamo zrak z vakumom. Komore (K) so zaprte z vhodnimi in izhodnimi vrati (VKV) in (VKI), ki se gibljejo v smeri (SV). Voda oz. čistilno sredstvo posamezne komore (K) so med seboj povezani tako, da onesnaženo vodo oz. čistilno sredstvo (OV) izločujemo le iz prve komore (K), svežo pa dolivamo v zadnjo komoro (K). Vsaka komora ima vgrajen svoj pod sistem filtra in črpalke (FČ).

Description

Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov

Predmet izuma je čistilna naprava za mehansko obdelane izdelke, ki uporablja modularni pogon posameznih, med seboj ločenih čistilnih komor, pogoni in čistilne šobe pa so krmiljeni tako, da vsaka komora-modul opravi določeno stopnjo čiščenja izdelkov.

Čistilna voda posamezne komore se med komorami ne mesa prosto, ampak nadzirano glede na njeno stopnjo umazanosti.

Takšna modularna čistilna naprava je uporabna povsod kjer opravljamo strojno obdelavo kovinskih pa tudi nekovinskih materialov iz katerih želimo odstraniti nečistoče v obliki obrezlin, ostružkov, odbrusov, emulzije, prahu in ostalih nečistoč.

Predvsem avtomobilska industrija zahteva popolnoma čiste izdelke, posebej pri izdelkih zavornih sistemov, volanskih mehanizmov in ostalih, za varnost, ključnih elementov.

Dosedanje stanje tehnike:

V bazah podatkov SIPO najdemo pod ključno besedo „Čistilna komora“

Eden patent, in sicer:

Številka prijave: 201900225

Naziv izuma: Čistilna naprava za čiščenje dimnih plinov v zaprtih prostorih

Ta izum predlaga čistilno napravo za čiščenje dimnih plinov v zaprtih prostorih, ki poleg čiščenja omogoča tudi vlaženje in uravnavanje temperature zraka v zaprtih prostorih.

Ta patent nima skupnih tehničnih značilnosti s predlaganim izumom.

Pod ključno besedo:,,Čistilna naprava“

Najdemo v patentnih bazah SIPO 20 Patentov, ki pa obravnavajo oz. ščitijo povsem druge tehnične značilnosti kot naš predlagan izum.

Nobeden od teh izumov ne obravnava podobnih tehničnih izumov kot naš predlagani izum. Niti nobeden od teh ne predlaga selektivnega pranja predmetov po korakih oz. stopnjah.

Nobeden od teh izumov ne predlaga prečrpavanja onesnaženih vod med komorami.

Pod ključno besedo: „Čiščenje“

Najdemo v patentnih bazah SIPO 1 Patent, ki sicer ni več veljaven:

Številka prijave: 9200263

Naziv izuma: Postopek za čiščenje industrijskih odpadnih voda z nizko vsebnostjo toksičnih organskih snovi

Ta izum obravnava postopek čiščenja industrijskih odpadnih voda z nizko vsebnostjo toksičnih organskih snovi, zlasti zelo toksičnih, biološko težko razgradljivih organskih snovi, ob uporabi katalitske oksidacije.

Tudi ta izum se ne dotika tehničnih značilnosti našega predlaganega izuma.

Dodatne informacije:

Klasične čistilne naprave, ki so znana stanja tehnike uporabljajo t.i. čistilni kanal v katerem so nameščene čistilne šobe, ki brizgajo vodo oz. čistilo po predmetih, ki jih želimo očistiti, onesnažena voda oz. čistilo pa se zbira pod napravo in preko filtrov s pomočjo črpalk kroži v sistemu ter ponovno čisti predmete.

Nekateri stroji - čistilne naprave uporabljajo eno in isto vodo.

Več bazenski stroji (več komorni) pa po navadi uporabljajo več vod v različnih komorah.

Težava je, da med komorami po navadi ni prekinitve in se vode preko palet in samih kosov močno mešajo.

Recimo pri dvo bazenskem stroju imamo v prvi komori čistilo v drugi pa čisto vodo.

Brez prekinitve komor se po kosih in po transportni verigi, traku ipd. močno premika umazana voda iz prve komore - s čistilom proti drugi komori.

V predlaganem izumu je to gibanje umazane vode prekinjeno.

Podaljša se cikel vzdrževanja, izboljša se kvaliteta čiščenja.

Servo pogoni krmiljeni preko računalnika pa skrbijo, da lahko čistimo predmete ciljno (v primeru zastajanja ostružkov ipd.)

Ker na začetku čiščenja, s predmetov, očistimo glavnino nečistoč, na koncu čiščenja pa predmete le še izpiramo je težava obstoječih sistemov v tem, da čiščenje opravljamo z eno in isto vodo, kar pomeni, da potrebujemo predvsem za zadnjo stopnjo, izredno močne filtre oziroma moramo vodo in čistilo redno menjavati, kar pomeni velik strošek in veliko obremenitev okolja.

Zato je težava obstoječih sistemov tudi v tem, da porabljamo mnogo več čistilne vode, saj moramo na koncu čistilnega kanala uporabljati svežo-neonesnaženo vodo, zato je cena čiščenja visoka, onesnaženost okolja oz. izpusti v kanalizacijsko omrežje, pa visoki.

Naslednja težava oz. problem obstoječih sistemov je v tem, daje pogon skozi čistilni kanal eden in izdelkov ne moremo čistiti parcialno glede na stopnjo nečistoč, pač pa jih sistem čisti kontinuirano po celotni čistilni poti.

Lahko sicer uporabljamo različne čistilne šobe glede na pozicijo v čistilnem kanalu, vendar ne moremo spreminjati smeri pogona glede na posamezen segment čistilnega kanala in obliko predmetov, kijih čistimo.

Predmeti, kijih čistimo so različnih oblik in jih moramo za popolno čiščenje obračati glede na smer čistilne vode čistilnih šob, kar v obstoječih sistemih ni mogoče in ne moremo doseči zahtevanih stopenj čistoče predmetov.

Pri predlaganem izumu paleto premikamo gor in dol po komori poljubno, glede na optimalno čiščenje, ki je odvisno od oblike in umazanosti predmetov.

En modul oz. komora je po navadi dolga 2x dolžina palete oziroma nosilca predmetov.

Na tak način lahko razporedimo poljubne šobe okoli nosilca predmetov in jih vklapljamo glede na CNC program, ki smo ga določili glede na izkušnje in preskuse čiščenja določenih predmetov.

Sobe se lahko namesti na cilindre in se lahko na zračnih cilindrih popolnoma približajo umazani coni na posameznih predmetih.

Ker imamo servo pogon vezan na CNC, lahko programiramo poljubno število programov.

Problemi, ki jih rešuje predlagani izum:

Predlagani izum omogoča bistveno boljše, hitrejše in kvalitetnejše čiščenje predmetov, saj predmete v posameznih komorah čistimo po korakih po pred nastavljenem program, ki omogoča smer pogona nosilca, na katerega so nameščeni predmeti po določeni geometriji, tudi v nasprotno smer, oz. pozicionira predmete pod čistilnimi šobami tako, da le te očistijo predvidene površine predmetov.

Torej prva komora očisti glavnino nečistoč, naslednja uporablja zopet svoj enovit program s katerim očisti ostale nečistoče in tako dalje dokler zadnja komora ne opravi splakovanja predmetov zopet po svojem programu, kije predviden za določen asortima izdelkov predmetov.

Na posameznem nosilcu so lahko nameščeni in aretirani-pritijeni različni predmeti, ki pa so aretirani glede na standard, ki smo ga predhodno določili glede na rezultate preskusov in prakso iz tega področja ter ga vnesli v računalniški program za določen nosilec.

Predmete naloži na nosilec praviloma robot ali manipulator, glede na določen program, ki smo ga določili glede na rezultate preskusov pranja različnih predmetov.

Posamezna komora, preko CNC programa, zazna — odčita določen nosilec, preko črtne kode, RFS signala, mehansko ali kako drugače, kar ni predmet tega izuma, ter sproži posamezen program določene komore, kije predviden za čiščenje predmetov aretiranih na nosilec glede na parcialen standard-protokol čiščenja vnesen v računalniški program celotnega sistema.

Čistilne vode oz. čistilna sredstva posameznih komor se med seboj, nekontrolirano, ne mešajo, zato je stopnja čiščenja bistveno višja, saj ima zadnja komora najčistejšo vodo, kije namenjena le splakovanju predmetov.

To vodo oz. čistilno sredstvo, iz zadnje komore, ki jo občasno delno nadomestimo s svežo, pa lahko, preko nadziranega sistema, doziramo v predhodne komore, kar velja za vse med seboj povezane komore.

Na ta način je ednina voda, ki jo proizvajamo kot odpad, voda iz prve komore.

Tudi to vodo preko posebnih čistilnih sistemov, ki pa niso predmet te prijave, očistimo in zopet vračamo v proces oz. v zadnjo komoro.

Pri uporabi predlaganega izuma porabljamo bistveno manj čistilne vode oz. čistilnega sredstva, kot pri sistemih, ki so na trgu.

Zadnja komora je lahko le izpihovalna komora, kjer preko šob na predmete vpihujemo zrak pod tlakom tem a ta način izsušujemo predmete.

Izpihana voda se prav tako zbira v zalogovniku zadnje komore, kot pri ostalih komorah.

Tudi to vodo oz. čistilno sredstvo vračamo v predhodne komore kakor je to opisano za ostale komore, ki brizgajo vodo oz. čistilo.

Opis predlaganega izuma:

Predlagan izum je opisan na izvedbenem primeru in slikah, ki prikazujejo:

Slika 1 - prikazuje presek stranskega risa modularne čistilne komore s tremi modulikomorami kjer se v vseh komorah opravlja čiščenje izdelkov-predmetov.

Slika 2 - prikazuje presek stranskega risa modularne čistilne komore s tremi modulikomorami kjer je prikazan prehod nosilca iz prve v drugo komoro, medtem ko se v tretji komori opravlja čiščenje izdelkov-predmetov.

Slika 3 — prikazuje presek stranskega risa ene modularne čistilne komore kjer se opravlja čiščenje predmetov, prikazan pa je tudi sistem kroženja čistilne vode oz. čistila.

Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov je sestavljena iz ene do 30 med seboj ločenih, vendar sistemsko povezanih komor K od katerih je lahko zadnja le izpihovalna komora K, ki je v bistvu enaka le, da skozi brizgalne šobe BS vpihujemo zrak, šobe pa so prilagojene mediju zrak pod pritiskom od 3 do 30 barov.

Zadnja komora Kje lahko tudi t.i. vakumska komora K pri kateri preko brizgalnih šob BS izsesavamo vodno paro in vodo oz. čistilno sredstvo OV iz predmetov P oz. iz komore K.

Vsaka komora K ima vgrajen svoj pogon PK, ki je sestavljen iz sprednjega pogonskega zobnika PK1 in zadnjega pogonskega zobnika PK2 ter galove verige ali jermena ali traku ali podobno PK3.

Pogon PK je znano stanje tehnike in je lahko izveden na vse poznane tehnične načine, zato ga v prijavi posebej ne opisujemo.

Pomembno je le delovanje pogonov PK, ki mora biti medsebojno usklajeno, kar opisujemo v nadaljevanju.

Na pogonu PK je, preko sile teže ali preko posebnih prijemal, ki pa niso predmet te prijave, postavljen ali preko geometrijskih oblik, aretiran nosilec N, na katerem so v pravilnem geometrijskem razporedu, ki je določeno s preskusi in vstavljeno v program sistema, nameščeni točno določeni predmeti P, ki jih želimo očistiti.

Vsak nosilec N ima na sebi nameščeno prepoznavno kodo, ki je lahko mehanska ali soft wearska v obliki črtne kode ali RFID čipa ali podobno.

Načini prepoznavanja posameznega nosilca N, ko vstopi oz. izstopi v komoro K, so znana stanja tehnike in niso predmet te prijave.

Pomembno je, da so na določenem nosilcu N pravilno nameščeni predmeti P, kar določimo s preskusi, omogočimo pa preko nalaganja nosilcev N z robotom ali manipulatorjem, ki je računalniško krmiljen preko nastavitev, ki smo jih določili s preskusi za določen asortima predmetov P na določenem nosilcu N in so shranjeni v računalniškem programu sistema.

Vsaka komora Kje od vseh strani zaprta s tem, dajo na vhodu zapirajo vhodna vrata VKV, na izhodnem pa izhodna vrata VKI, ki se oboja gibljejo v smeri SV navzgor za odpiranje in navzdol za zapiranje.

Pod vsako komoro K je nameščen zbiralnik ZK v katerem se zbira onesnažena voda oz. čistilno sredstvo OV.

Iz zbiralnika je nameščena cev C1 skozi katero priteka onesnaženo čistilno sredstvo OV v pod sistem filtra s črpalko FČ, ki čistilno sredstvo OV očisti in pod določenim pritiskom transportira preko cevi C2 v brizgalne šobe BS, ki so nameščene na stropu ali in na straneh komore K.

Brizgalne šobe BS brizgajo vodo oz. čistilno sredstvo OV po predmetih P, krmili po jih računalniški sistem, kije znano stanje tehnike in ni predmet te prijave.

Voda oz. čistilno sredstvo OV je lahko ogreto od sobne temperature cca 10 stopinj Celzija pa tudi do 100 stopinj Celzija.

Ogrevanje vode oz. čistilnega sredstva omogočimo z električnim grelcem, ki je sestavni del pod sklopa filtra s črpalko FČ in je nastavljiv preko programske opreme.

Načina ogrevanja vode oz. čistilnega sredstva OV in nastavitve temperature dodatno ne opisujemo, ker je znano stanje tehnike in ni predmet te prijave.

Pogon komore PK, pod sistem filtra s črpalko FČ, pogon vhodnih in izhodnih vrat VK1 in VK2, odpiranje in zapiranje brizgalnih šob BS so krmiljeni preko računalniškega programa, ki pa ni predmet te prijave.

Krmiljenje posameznih komor Kje za vsako komoro K enovito glede na asortima predmetov P na nosilcu N s tem, da so komore K medsebojno povezane z računalniškim krmiljenjem programom, ki omogoča prehod nosilca N s predmeti P iz predhodne komore K v naslednjo komoro K in seveda skozi vse naslednje do izhoda in zadnje komore K, ki je praviloma izpihovalna komora K.

Medsebojno krmiljenje komor K ni predmet te prijave, ker uporablja znana stanja tehnike, nadvse pomembno pa je, da morajo biti, pri prehodu nosilca N iz predhodne v naslednjo komoro K, zadoščeni naslednji pogoji, in sicer:

a. Predmeti P na nosilcu predhodne komore K morajo biti nameščeni glede na predviden program.

b. Predhodna komora K mora imeti odprta izhodna vrata VKI.

c. Predmeti P na nosilcu N naslednje komore morajo biti očiščeni glede na predviden program.

d. Naslednja komora K mora biti prazna in imeti odprta vhodna vrata VKV. V kolikor je v njej nosilec N s predmeti P ali brez njih, mora imeti odprta tudi izhodna vrata VKI.

e. Nato se programsko vključi pogon PK naslednje komore K v smeri V. Istočasno ali kasneje se vključi pogon predhodne komore K v smeri V.

f. Nosilec N naslednje komore K potuje v smeri V, v naslednjo komoro K ali na koncu sisteme iz celotnega sistema.

g. Nosilec N predhodne komore pa potuje prav tako v smeri V, v naslednjo komoro K.

h. Ko tipala, ki niso predmet te prijave, zaznajo, da so nosilci N v komorah K, sistem ustavi pogon v smeri V in zapre vhodna in izhodna vrata VKV in VKI.

i. Nato sistem vključi pod sistem filtra in črpalke FČ, brizgalne šobe BS in pogon PK komore K, ki pa sedaj deluje v smeri VK levo in desno glede na pred programiran soft weare, ki je določen glede na posamezno komoro K in asortima predmetov P na posameznem določljivem nosilcu N, ki pa niso predmet te prijave, saj so znana stanja tehnike. Brizgalne šobe BS brizgajo vodo oz. čistilno sredstvo OV na predmete z določenim pritiskom in temperaturo, ki je lahko od 10 do 100 stopinj Celzija. Ko je program končan se brizganje ustavi in prične se novi prehod med komorami K.

j. Na tak način delujejo vse komore K, ki so povezane v modularni sistem s tem.

k. Čistilna voda oz. čistilno sredstvo OV posamezne komore K ostaja le v dotični komori K in se zbira v zbiralniku komore ZK s to dopolnitvijo, da lahko vodo oz. čistilno sredstvo O V iz zadnje komore K, tudi, če je ta komora K le izpihovalna komora K ali vakumska komora K, delno ali v celoti prečrpavamo v predhodno komoro K in tako velja za vse komore K, ki so med seboj povezane v modularni sistem čistilne naprave. S tem, da voda oz. čistilno sredstvo OV iz prve komore K predstavlja odpad, ki pa ga lahko s filtri zopet prečistimo in ponovno dodajamo v sistem kot čisto vodo oz. čistilno sredstvo OV v zadnjo komoro K, saj moramo nadomestiti prečrpano vodo oz. čistilno sredstvo OV iz nje v predhodno komoro K. Torej le v zadnjo komoro K, ki je lahko tudi izpihovalna ali vakumska komora K, lahko torej dodajamo tudi svežo vodo oz. čistilno sredstvo OV ali kot zgoraj omenjeno-prečiščeno vodo oz. čistilno sredstvo OV iz prve komore K. Vse ostale komore K ne proizvajajo odpada, saj se voda oz. čistilno sredstvo OV preko njih le prečrpava iz manj umazane v bolj umazano komoro K.

1. Na ta način smo omogočili bistven prihranek v smislu finančnih stroškov, predvsem pa ekološki prihranek v smislu ekologije.

Pogoni PK posameznih komor K so praviloma izvedeni na električni pogon in lahko delujejo z variabilnimi hitrostmi V in VK v obe smeri, krmiljeni pa so iz centralnega rač. Programa oz. preko CNC programa, ki pa ni predmete te prijave.

Pri prehodu nosilcev N iz predhoden v naslednjo komoro K lahko uporabimo enake hitrosti V pogonov PK predhodne in naslednje komore K ali pa tudi malenkost različne v kolikor želimo nosilec N transportirati v naslednjo komoro K hitreje kot pa novi nosilec N v predhodno komoro K.

Te razlike hitrosti lahko soft wearsko določimo glede na posamezen nosilec N z določenim asortimentom predmetov P, seveda na predhodne preskuse pranja teh predmetov P v določenim komori K in glede na željene cilje oz. kvaliteto pranja določene komore K.

Tudi hitrosti odpiranja in zapiranja vrat VKV in VKI so lahko poljubne.

S hitrejšim odpiranjem in zapiranjem vrat VKV in VKI ter višjimi hitrostmi V pogonov PK seveda skrajšamo čas premestitve nosilca N v naslednjo komoro K in na ta način zvišamo produktivnost celotnega čistilnega sistema.

Mnogo bolj bistveno od tega pa je ohranjanje narave, saj na predlagan način proizvedemo bistveno manj odpadne vode oz. čistilnega sredstva O V kot pri odsedaj znanih sistemih.

V predlaganem izumu izločamo le vodo oz. čistilno sredstvo OV iz prve komore K, svežo vodo oz. čistilno sredstvo OV oz. prečiščeno iz prve komore K, pa dovajamo le v zadnjo komoro K, ki je lahko le izpihovala komora K.

Ostale vode oz. čistilna sredstva O V med komorami K le prečrpavamo in to iz čistejše v manj čistejšo komoro K oz. njen zalogovnik ZK.

Način prečrpavanja vode oz. čistilnega sredstva OV preko komor K ni predmet te prijave, ampak je v tej prijavi le omenjen kot tehnični sistem, ki omogoča večje izkoristke čistilnega sistema.

Pod sistem s črpalko FČ, posamezne komore K, po določenem času očistimo (filter) ter izločimo mehanske nečistoče.

Seveda lahko uporabljamo večje filtre v predhodnih komorah K kot v zadnji komori K, saj v prvi komori K izločimo največ nečistoč in obratno.

Brizgalne šobe BS so nameščene v komori K glede na optimalne rezultate pranja predmetov P in so različne za vsak asortima predmetov P ter seveda glede na zahtevano čistočo.

Bistvena prednost predlaganega izuma je v tem, da so brizgalne šobe BS premične in jih v določenih primerih lahko krmilimo tudi okrog osi ali vzporedno z nosilcem N ali kako drugače.

Brizgalne šobe BS so lahko pritrjene na pnevmatske ali hidravlične cilindre ali kako drugače na mehanske nosilce, ki brizgalne šobe BS, glede na CNC program, približajo in oddaljijo od predmetov P.

Za običajne zahteve pranja predmetov P brizgalnih šob BS ne premikamo, ker ni potrebno.

Naslednja prednost predlaganega izuma je v tem, da v posameznih komorah K, uporabljamo različne pritiske vode oz. čistilnega sredstva OV, s čimer optimiziramo porabo energije in izboljšamo izkoristek celotnega sistema.

Posebej pomembno je, da je lahko zadnja komora K le izpihovala komora K katera preko brizgalnih šob BS, ki so prilagojene mediju zrak, izpiha vodo oz. čistilno sredstvo OV, ki je ostalo na predmetih P, posebej iz konkavnih kontur.

Za izpihovalno komoro K ali namesto le te je lahko nameščena tudi t.i. vakumska komora K, ki preko vakumskih črpalk izsesava vodo in vodno paro čistilnega sredstva oz. vode OV iz predmetov P oz. iz volumna komore K.

Vakumsko komoro K uporabljamo le pri čiščenju zelo zahtevnih predmetov P, kjer je določena maksimalna čistoča oz. osušenost predmetov P, ki je potrebna zaradi nadaljnje tehnologije in zaradi preprečitve oksidacij površin predmetov P.

Predvsem je to pomembno pri čiščenju avtomobilskih delov, ki so podvrženi t.i. D dokumentaciji, ki pomeni varnost.

Ti predmeti so predvsem elementi zavornih in volanskih mehanizmov.

Podobno, vendar morda še z višjim nivojem čistoče morajo biti očiščenji deli-predmeti letalske industrije, vesoljske tehnike, medicinske opreme ipd.

Vsaka komora K je predvidena, dajo lahko spremenimo v sušilno oz. vakumsko komoro.

Pri spremembi komore K v sušilno zamenjamo medij čistilnega sredstva oz. vode OV s komprimiranim zrakom.

Pri spremembi komore K v vakumsko pa spremenimo smer zraka iz brizgalnih šob BS tako, da brizgalne šobe BS opravljajo sesanje zraka iz komore K, kompresor pa zamenjamo z vakum črpalko.

Teh sprememb detajlno ne opisujemo, ker niso predmet tega izuma in so delno že poznana stanja tehnike.

Izpihana voda oz. čistilno sredstvo OV se prav tako zbira v zalogovniku ZK zadnje t.i. izpihovalne komore K. ali vakumske komore K, le da ta komora namesto podsistema FČ uporablja lokalno pnevmatsko napeljavo komprimiranega zraka s pritiski od 3 do 30 barov oziroma vakumsko črpalko.

Claims (9)

1. Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov značilna po tem, daje sestavljena iz ene do 30 med seboj ločenih, vendar sistemsko povezanih komor (K), od katerih je lahko zadnja komora (K) izpihovalna in uporablja za medij komprimiran zrak pritiska od 3 do 30 barov, ali pa tudi vakumska komora (K);

vsaka komora (K) ima svoj pogon (PK), ki je sestavljen iz sprednjega pogonskega zobnika (PK1) in zadnjega pogonskega zobnika (PK2) ter galove verige ali jermena ali traku ali podobno (PK3), na pogonu (PK) je, preko sile teže ali preko posebnih prijemal, postavljen nosilec (N), na katerem so v pravilnem geometrijskem razporedu nameščeni točno določeni predmeti (P), vsak nosilec (N) ima prepoznavno kodo, komora (K) je od vseh strani zaprta s tem, dajo na vhodu zapirajo vhodna vrata (VKV), na izhodnem pa izhodna vrata (VKI), ki se oboja gibljejo v smeri (SV) navzgor za odpiranje in navzdol za zapiranje, pod komoro (K) je nameščen zbiralnik (ZK) v katerem se zbira onesnažena voda oz. čistilno sredstvo (OV), iz zbiralnika (ZK) je nameščena cev (Cl) skozi katero priteka onesnaženo čistilno sredstvo (OV) v pod sistem filtra s črpalko (FČ), ki čistilno sredstvo (OV) očisti in pod določenim pritiskom in temperaturo transportira preko cevi (C2) v brizgalne šobe (BS), ki so nameščene na stropu ali in na straneh komore (K), pogon komore (PK), pod sistem filtra s črpalko (FČ), pogon vhodnih in izhodnih vrat (VKI) in (VK2), odpiranje in zapiranje brizgalnih šob (BS) so krmiljeni preko računalniškega programa, krmiljenje posameznih komor (K) je za vsako komoro (K) enovito glede na asortima predmetov (P) na nosilcu (N) s tem, da so komore (K) medsebojno povezane z računalniškim krmiljenjem,

2. Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov, po zahtevku 1, značilna po tem, da so, pri prehodu nosilca (N) iz predhodne v naslednjo komoro (K), zadoščeni naslednji pogoji, in sicer:

predmeti (P) na nosilcu predhodne komore (K) so očiščeni glede na predviden program, predhodna komora (K) ima odprta izhodna vrata (VKI), predmeti (P) na nosilcu (N) naslednje komore (K) so očiščeni glede na predviden program,

- naslednja komora (K) je prazna in ima odprta vhodna vrata (VKV), v kolikor je v njej nosilec (N) pa ima odprta tudi izhodna vrata (VKI),

- nato se programsko vključi pogon (PK) naslednje komore (K) v smeri (V), istočasno pa se vključi pogon predhodne komore (K) v smeri (V),

- nosilec (N) naslednje komore (K) potuje v smeri (V) v naslednjo komoro (K),

- nosilec (N) predhodne komore (K) potuje prav tako v smeri (V) v naslednjo komoro (K), ko tipala zaznajo, da so nosilci (N) v komorah (K), sistem ustavi pogon v smeri (V) in zapre vhodna in izhodna vrata (VKV) in (VKI),

- nato sistem vključi pod sistem filtra in črpalke (FČ), brizgalne šobe (BS) in pogon (PK) komore (K) kateri pa sedaj deluje v smeri (VK) levo in desno, brizgalne šobe (BS) pa brizgajo vodo oz. čistilno sredstvo (OV), temperature od 10 do 100 stopinj Celzija, po predmetih (P), čistilna voda oz. čistilno sredstvo (OV) posamezne komore (K) ostaja le v dotični komori (K) in se zbira v zbiralniku komore (ZK) s to dopolnitvijo, da lahko vodo oz. čistilno sredstvo (OV) iz zadnje komore (K), tudi, če je zadnja komora le izpihovalna komora (K) ali vakumska komora (K), delno ali v celoti prečrpavamo v predhodno komoro (K) kar velja za vse komore (K), ki so med seboj povezane v modularni sistem čistilne naprave,

- le voda oz. čistilno sredstvo (OV) iz prve komore (K) predstavlja odpad, ki pa ga lahko s filtri zopet prečistimo in ponovno dodajamo v sistem kot čisto vodo oz. čistilno sredstvo (OV) v zadnjo komoro (K).

3. Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov, po zahtevku 1, značilna po tem, da so pogoni (PK) posameznih komor (K) na električni pogon in lahko delujejo z variabilnimi hitrostmi (V) in (VK) v obe smeri, zadnja komora (K) pa je izpihovalna komora (K), ki uporablja namesto vode oz. čistilnega sredstva (OV) medij komprimiranega zraka.

4. Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov, po zahtevku 3, značilna po tem, daje zadnja komora (K) vakumska komora (K), ki uporablja namesto vode oz. čistilnega sredstva (OV) medij zrak, ki ga vakumska črpalka izsesava iz komore (K) oziroma predmetov (P).

5. Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov, po zahtevku 3, značilna po tem, da pri prehodu nosilcev (N) iz predhodne v naslednjo komoro (K), uporabimo enake hitrosti (V) pogonov (PK) predhodne in naslednje komore (K) ali pa tudi malenkost različne v kolikor želimo nosilec (N) transportirati v naslednjo komoro (K) hitreje kot pa novi nosilec (N) v predhodno komoro (K).

6. Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov, po zahtevku 3, značilna po tem, da s hitrejšim odpiranjem in zapiranjem vrat (VKV) in (VKI) ter višjimi hitrostmi (V) pogonov (PK) skrajšamo čas premestitve nosilca (N) v naslednjo komoro (K) in na ta način zvišamo produktivnost celotnega sistema.

7. Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov, po zahtevku 2, značilna po tem, da izločamo le vodo oz. čistilno sredstvo (OV) iz prve komore (K), svežo vodo oz. čistilno sredstvo (OV) pa dovajamo le v zadnjo komoro (K), ostale vode oz. čistilna sredstva (OV) pa med komorami (K) prečrpavamo iz čistejše v manj čistejšo komoro (K) oz. njen zalogovnik (ZK).

8. Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov, po zahtevku 1, značilna po tem, da so brizgalne šobe (BS) premične in jih krmilimo okrog svojih osi, pravokotno na predmete (P) in vzporedno z nosilcem (N).

9. Modularna čistilna naprava s krmiljenjem glede na asortima izdelkov, po zahtevku 1, značilna po tem, da v posameznih komorah (K), uporabljamo različne pritiske in temperature vode oz. čistilnega sredstva (OV) oziroma pritiske komprimiranega zraka ali vakuma za zadnjo t.i. izpihovalno oz. vakumsko komoro (K).