SI24758A - Stiskalna naprava s strojem z rotacijskim batom obsegajoč notranjo os - Google Patents

Abstract

Stiskalna naprava (1) za obdelavo snovi za stiskanje, prednostno živil, v katerega stiskalnem mehanizmu se uporablja princip delovanja Wanklovega motorja za obdelavo snovi za stiskanje. Stiskalni mehanizem ima stiskalno ohišje (3) in v njegovi notranjosti stiskalni rotor (2), ki gaje moč gnati. Stiskalni rotor (2) lahko v stiskalnem ohišju (3) kroži ekscentrično rotirajoče okoli notranje osi (4), da pri tem s pomočjo kompresijskega tlaka obdeluje snov za stiskanje. S tem stiskalno ohišje (3) in stiskalnirotor (2) sodelujeta tako, da tvorita stroj z rotacijskim batom obsegajoč notranjo os v trohoidni izvedbi. Stiskalna naprava (1) ima enega ali več sredstev (6a, 6b, 6c, 6d) za izenačevanje tlaka bodisi na stiskalnem rotorju (2) ali tudi na stiskalnem ohišju (3) tako, da se kompresijski tlak, ki nastane pri obdelavi snovi za stiskanje, regulira brez posega uporabnika. Izum se nanaša poleg tega tudi na stiskalni rotor (2), primeren za stiskalno napravo (1), in stiskalno ohišje (3), primerno za stiskalnonapravo (1), ki ima enega ali več sredstev (6a, 6b, 6c, 6d) za izenačevanje tlaka tako, da se kompresijski tlak, ki nastane pri obdelavi snovi za stiskanje, regulira brez posega uporabnika, in kuhinjski stroj s tako stiskalno napravo (1). Prednost, ki se dosega s pričujočim izumom, je, da se poraba energije lahko zmanjša.

Description

Stiskalna naprava s strojeni z rotacijskim batom obsegajoč notranjo os

Področje izuma

Izum se nanaša na stiskalni rotor po uvodnem delu zahtevka 1, stiskalno ohišje po uvodnem delu zahtevka 2, stiskalno napravo po zahtevku 14 in kuhinjski stroj po zahtevku 15.

Ozadje izuma

Iz nemške patentne prijave DE 18 084 20 A je znana naprava za pridobivanje tekočine iz trdne snovi, ki vsebuje tekočino in ima različno konsistenco, še zlasti iz sadja vseh vrst. V njej se uporablja sam po sebi znan stroj z rotacijskim batom, obsegajoč notranjo os, v trohoidni izvedbi za pridobivanje tekočine in za samodejno praznjenje preostale snovi iz naprave v taktnem postopku. Pri tej napravi so lahko v izvedbenih primerih delovne površine stiskalnega rotorja, ki skupaj s stenami ohišja tvorijo stiskalne komore, znotraj geometrijske maksimalne oblike tvorjene poljubno, na primer poravnano. Tako lahko nastanejo komore različne velikosti in mora biti omogočeno, da se vsakokrat določena komora kot polnilna komora na ohišju spravi v stik z vlagalno odprtino za snov, iz katere se iztisne sok. Prednostno naj bo naprava nastavljena tako, daje kot polnilna komora vsakokrat na voljo komora z najugodnejšo sprejemno prostornino glede na različno konsistenco snovi, iz katere se iztisne sok. Prednostno poteka želena nastavitev ročno elektronsko, čemur služijo tri stikala, ki so prednostno označena s simboli za različne snovi. Podobne stiskalne naprave so znane iz prijav GB 1 286 491 A, US 3,635,151 in DD7 86 36.

Naloga izuma

Naloga izuma je, da zagotovi stiskalno napravo, stiskalni rotor ali tudi stiskalno ohišje za obdelavo snovi za stiskanje, ki so izboljšani glede na stanje tehnike. Poleg tega naj se z izboljšano stiskalno napravo zagotovi tudi izboljšan gospodinjski stroj. Še zlasti naj se doseže povečanje zanesljivosti, prijaznosti do uporabnika in dolge življenjske dobe take stiskalne naprave, stiskalnega rotorja ali tudi stiskalnega ohišja ter gospodinjskega stroja.

Rešitev po izumu

Sklicevalne oznake v vseh zahtevkih nimajo učinka omejevanja, ampak samo izboljšajo njihovo razumljivost.

Rešitev zastavljene naloge predstavlja stiskalni rotor po zahtevku 1, stiskalno ohišje po zahtevku 2, stiskalna naprava za obdelavo snovi za stiskanje po zahtevku 14 in kuhinjski stroj po zahtevku 15.

VVanklov motor je motor z rotacijskim batom, obsegajoč notranjo os, v trohoidni izvedbi in kot tak načeloma znan. Njegov princip kompresije z rotorjem, ki se ekscentrično vrti v ohišju, se uporablja tudi za stroje z rotacijskim batom v stiskalnih napravah za kuhinjske stroje za stiskanje soka iz sadja in za ločevanje tekočine od trdnih delov sadja, kar je znano še iz prej objavljenih dokumentov. Značilni izvedbeni primeri takšnih znanih stiskalnih naprav po principu wanklovega motorja so znani iz prijav DE 1808420 Al in US 3,625,151 A. V teh prijavah navedeni izvedbeni primeri, še zlasti stiskalnega ohišja in stiskalnega rotorja, in splošno delovanje stiskalne naprave po principu wanklovega motorja so citirani v predloženem opisu.

Stiskalni rotor je vsak sestavni del stiskalne naprave, ki se lahko premika preko pogonske osi, ki leži znotraj njegove obodne črte, s prenosom sile na zobati venec na strani stiskalnega rotorja. Tako stiskalni rotor v bistvu potuje vzdolž notranje strani radialne zunanje stene stiskalnega ohišja, pri čemer z zmanjševanjem razdalje med stiskalnim rotorjem in notranjo steno stiskalnega ohišja, ki se odvija v ciklih takta, kompresijski tlak deluje na snov za stiskanje, ki se nahaja v vmesnem prostem prostoru. S tem se snov za stiskanje drobi in stiska. Stiskalno ohišje je vsak sestavni del stiskalne naprave, ki obdaja stiskalni rotor.

V smislu izuma je z obdelavo snovi za stiskanje mišljeno iztiskavanje zraka ali tekočine iz snovi za stiskanje z uporabo kompresijske sile ali tudi samo plosko stiskanje snovi za stiskanje, še zlasti v primeru, ko snov za stiskanje vsebuje vključke zraka ali tekočine. Snov za stiskanje se tako v stiskalni napravi lahko tudi mečka ali pasira.

S kompresijskim tlakom je v smislu izuma mišljen tlak, ki nastane med notranjo steno radialne zunanje stene stiskalnega ohišja in stiskalnim rotorjem, ko stiskalni rotor, gnan s svojo notranjo osjo kot pogonsko osjo, med postopkom stiskanja spreminja svoj razmak od radialne zunanje stene, še zlasti se rotor približuje in se snov za stiskanje med radialno zunanjo steno in stiskalnim rotorjem komprimira.

Če imata stiskalni rotor ali stiskalno ohišje za stiskalno napravo, kot je predvideno po izumu, enega ali več sredstev za izenačevanje tlaka tako, da se kompresijski tlak, ki nastaja pri obdelavi snovi za stiskanje, regulira brez posega uporabnika, se lahko doseže, da se kompresijski tlak, ki deluje na snov za stiskanje, regulira samodejno v odvisnosti od strukture snovi za stiskanje. Samodejno pomeni torej, da se pri postopku stiskanja kompresijski tlak regulira brez ročnega posredovanja uporabnika. Medtem ko je bil pri znanih rešitvah potreben poseg uporabnika, ki je prilagodil kompresijski tlak snovi za stiskanje tako, da seje za stiskanje izbral ustrezen odsek stiskalnega rotorja, po tem izumu tak poseg ni več potreben. Tako se lahko na primer prepreči, da trdna snov za stiskanje ovira vrtenje stiskalnega rotorja in je za pogon stiskalnega rotorja treba preveč dodatne moči. Pri nekaterih izvedbenih primerih lahko poleg tega iztiskanje snovi za stiskanje poteka učinkoviteje, ker se tekočina odvaja iz stiskalnega ohišja že neposredno med postopkom kompresije in ne šele na koncu cikla stiskanja, kot pri znanih rešitvah. Če ima stiskalna naprava bodisi tak stiskalni rotor bodisi tudi tako stiskalno ohišje ali ima kuhinjski stroj stiskalno napravo s takim stiskalnim rotorjem ali tudi s takim stiskalnim ohišjem, se lahko omenjene prednosti dosežejo tudi za stiskalno napravo ali kuhinjski stroj kot celoto.

Prednostni izvedbeni primer izuma

Prednostni izvedbeni primeri izuma, ki se lahko uporabljajo posamezno ali v kombinaciji, so predmet odvisnih zahtevkov.

Prednostna stiskalna naprava je primerna za uporabo v kuhinjskem stroju. S stiskalno napravo po izumu se lahko razkrije posebna uporaba za uporabnika kuhinjskih strojev. Prednostno gre za stoječ kuhinjski stroj. Stiskalna naprava se načeloma lahko uporablja tudi pri ročnih kuhinjskih strojih, kot na primer ročnih mešalnikih ali paličnih mešalnikih. Prednostni kuhinjski stroji so še zlasti sokovnik ali tudi večfunkcijske naprave. Pri tem je stiskalna naprava lahko razporejena v delu ohišja kuhinjskega stroja, ki ima tudi pogonsko napravo za stiskalni rotor, ali alternativno tudi v ločenem sestavnem delu, prednostno v ločenem nastavku, na primer v ločljivo povezljivi obdelovalni posodi za stoječ kuhinjski stroj. Kot pogonska naprava za stiskalni rotor pride v poštev tudi ročni pogon, na primer s pomočjo ročice, ali motorni pogon, na primer preko elektromotorja. Uporabi v kuhinjskem stroju ustrezno je snov za stiskanje prednostno živilo, še posebej prednostno sadje ali zelenjava, kot so jabolka, hruške, korenje, grozdje, pomaranče, limone, paradižnik, češnje ali jagode. Snov za stiskanje je lahko tudi zrnje ali žito, ki se v stiskalni napravi med stiskalnim rotorjem in stiskalnim ohišjem drobi ali melje. Ostale možnosti uporabe so v industrijskih stiskalnicah, na primer v industrijskih stiskalnicah za komprimiranje in/ali sušenje tekstilij, odpadkov, prsti ali gošče.

Prednostno ima stiskalni rotor v pogledu vzdolž svoje pogonske osi v bistvu kontumo črto trikotnika. Tako izvedeni stiskalni rotorji so dovolj znani in preizkušeni. Stranske ploskve stiskalnega rotorja so lahko v radialni smeri ukrivljene konveksno ali konkavno, možne pa so tudi neukrivljene stranske ploskve. Pri izvedbenih primerih so vse stranske ploskve stiskalnega rotorja, kar se tiče njihove površinske oblike, vsaj v bistvu oblikovane enako, prednostno popolnoma enako. Stiskalni rotor ima na obodni črti na notranji strani prednostno zobati venec, ki je pri prednostnem izvedbenem primeru izveden kot ločen element in je preko pritrdilnih sredstev, prednostno vijakov ali žebljev, povezan s stiskalnim rotorjem. Za zagotovitev stabilnega uležiščenja zobatega venca v stiskalnem rotorju sta prednostno predvideni dve ali več pritrdilnih sredstev, še posebej prednostno natančno tri pritrdilna sredstva. Ta so prednostno razporejena v enakih kotnih razmakih, pri treh pritrdilnih sredstvih torej v konfiguraciji, pri kateri tri pritrdilna sredstva tvorijo oglišča enakostraničnega trikotnika. Drugi izvedbeni primeri predvidevajo štiri, pet ali tudi šest pritrdilnih sredstev, ki temu ustrezno potem tvorijo oglišča kvadratov, enakostraničnih peterokotnikov ali enakostraničnih šesterokotnikov.

Prednostno stiskalno ohišje ima eno ali več odprtin za dovod snovi za stiskanje in eno ali več odprtin za odvod snovi za stiskanje. Te so prednostno razporejene na radialni zunanji steni stiskalnega ohišja glede na pogled vzdolž pogonske osi stiskalnega rotorja. Po principu delovanja stiskalnega rotorja, ki kroži v stiskalnem ohišju, znanem iz vvanklovega motorja, se dovedena snov za stiskanje v taktnem postopku postopoma komprimira v stiskalnem ohišju in vsaj sorazmerno odvaja iz ene ali več odprtin za odvod snovi za stiskanje. Ena ali več odprtin za odvod snovi za stiskanje se lahko hkrati uporablja tudi za odvajanje tekočine. Prednostno pa je prisotna ločena odprtina za odvod snovi za stiskanje tako, da se tekočina in obdelovana snov za stiskanje z ustrezno razporeditvijo odprtin za odvod v veliki meri odvajata ločeno ena od druge, prednostno v ena od druge ločen lovilni vsebnik. Pri nekaterih izvedbenih primerih je prednostno natanko ena odprtina za odvod snovi za stiskanje in več poleg nje razporejenih odprtin za odvod tekočine, prednostno natanko šest, ki v primerjavi z odprtino za odvod snovi za stiskanje zagotavljajo vsakokrat manjše skoznje odprtine v radialni zunanji steni stiskalnega ohišja. Tako lahko tekočina in stisnjena snov za stiskanje ločeno ena od druge zapuščata stiskalno ohišje. Ena ali več ločenih odprtin za odvod tekočine, ki so prednostno prisotne, je prednostno razporejenih ena poleg druge pred odprtino ali odprtinami za odvod snovi za stiskanje glede na transportno smer snovi za stiskanje v stiskalnem ohišju.

Prednostno so sredstva za izenačevanje tlaka razporejena na stiskalnem rotorju. Tako se lahko pričujoča stiskalna naprava enostavno in poceni opremi z novim stiskalnim rotorjem, da se v že obstoječih stiskalnih napravah uporabijo prednosti sredstev za izenačevanje tlaka. S sredstvi za izenačevanje tlaka na stiskalnem rotorju se lahko omogoči, da se veliki mehanski upori pri vrtenju stiskalnega rotorja, ki nastajajo pri relativno trdi snovi za stiskanje, zmanjšajo. Prisotna so lahko na primer elastično deformabilna ali elastično odklanjajoča sredstva za izenačevanje tlaka, prednostno kot na obodni črti stiskalnega rotorja razporejeni stenski odseki. Le-ti se lahko na primer pri previsokem nasprotnem tlaku podajo tako, da je kljub temu še omogočeno nadaljnje vrtenje stiskalnega rotorja. Življenjska doba stiskalne naprave se tako lahko podaljša in njena zanesljivost izboljša. Izvedbeni primeri drugih sredstev za izenačevanje tlaka lahko zagotavljajo odprtine v stiskalnem rotorju tako, da stisnjena tekočina lahko izteka iz stiskalnega ohišja skozi steno stiskalnega rotorja.

V prednostnem izvedbenem primeru tvorijo na stiskalnem rotorju razporejena sredstva za izenačevanje tlaka vmesne prostore v stiskalnem rotorju. Tovrstni vmesni prostori lahko v vsakokrat različnih izvedbenih primerih prinašajo različne prednosti. Sredstva za izenačevanje tlaka so lahko na primer izvedena kot stenski segmenti, katerih en konec je prost in katerih drugi konec je povezan s telesom stiskalnega rotorja. Pri drugih izvedbenih primerih so sredstva za izenačevanje tlaka na obeh stranskih, med seboj razmaknjenih, koncih povezana s telesom stiskalnega rotorja, pri čemer je med koncema v telesu tvorjen vmesen prostor. Pri stiskalnem rotorju, ki je v pogledu vzdolž svoje pogonske osi izoblikovan trikotno, potekajo stenski segmenti prednostno v bistvu vzporedno s trikotno zunanjo konturo telesa stiskalnega rotorja. Še posebej prednostno poteka stenski segment kot sredstvo za izenačevanje tlaka vzporedno s steno telesa in med sredstvom za izenačevanje tlaka in steno telesa odsekoma obstaja vmesni prostor. Prednostno je stenski segment iz elastičnega materiala, na primer vzmetnega jekla tako, da se ob tlaku, ki deluje z zunanje strani radialno k središču stiskalnega rotorja, stenski segment s svojim prostim koncem elastično odkloni in nato spet povrne v svoj prednapet izhodni položaj. Pri drugem izvedbenem primeru pa so vmesni prostori ena ali več odprtin na radialni zunanji površini stene stiskalnega rotorja, na primer režaste ali točkaste odprtine, ki omogočajo dotekanje tekočine v stiskalni rotor in skozi njega. Tako se lahko tekočina, ki se pri iztiskavanju na primer sadja, zbira v stiskalnem ohišju, pri postopku iztiskavanja odvaja neposredno, s čimer se lahko tlak v stiskalnem ohišju zmanjša. Tudi na ta način se lahko upor pri vrtenju stiskalnega rotorja zmanjša tako, da se lahko zmanjša potreba po energiji v obratovanju.

Prednostno so vmesni prostori zapolnjeni s polnilnim materialom. Ta izvedbeni primer je prednosten takrat, ko gre za vmesne prostore, ki so pridobljeni s sredstvi za izenačevanje tlaka, ki so stenske oblike in na enem svojem koncu povezana s telesom stiskalnega rotorja, ki se s svojim drugim koncem lahko odklonijo v vmesni prostor. Eden ali več vmesnih prostorov je prednostno zapolnjenih s polimernim materialom. Tako se lahko prepreči vdiranje snovi za stiskanje ali tekočine v vmesne prostore. S tem se lahko za stenski segment uporablja po možnosti tudi neelastičen material, po možnosti zelo tog ali plastično deformabilen material, ko je polnilni material sam tako elastičen, da vendarle omogoča elastično podajanje pri delujočem kompresijskem tlaku. Alternativno vmesni prostori tudi ne vsebujejo polnilnega materiala, torej so zapolnjeni samo z okoliškim zrakom.

Prednostno predstavljajo na stiskalnem rotorju tvorjeni vmesni prostori eno ali več skoznjih odprtin za tekočino, iztisnjeno iz snovi za stiskanje tako, da iztisnjena tekočina lahko teče iz stiskalne naprave skozi stiskalni rotor. Pri tem izvedbenem primeru vmesnih prostorov tvorijo vmesni prostori v stiskalnem rotorju povezovalne kanale, ki vodijo z notranje strani stiskalnega rotorja navzven, da lahko odvajajo tekočino iz stiskalnega ohišja skozi stiskalni rotor. Povezovalni kanali so lahko na primer tvorjeni tako, da ima stiskalni rotor množico sosednjih, med seboj razmaknjenih stojin, ki v svoji celoti predstavljajo sredstva za izenačevanje tlaka.

Prednostno obsega stiskalni rotor vsaj eno steno z množico sosednjih, med seboj razmaknjenih stojin tako, da stena predstavlja sredstvo za izenačevanje tlaka. Stojine potekajo prednostno vzporedno z notranjo osjo, torej pogonsko osjo, stiskalnega rotorja in hkrati med seboj vzporedno. Tako tvorijo režaste vmesne prostore. Prednostno omejuje stena, ki obsega stojine, telo stiskalnega rotorja radialno navzven. Skozi vmesne prostore med stojinami lahko na primer tekočina teče s površine obodne črte stiskalnega rotorja skozi telo stiskalnega rotorja in na ta način zapusti stiskalno napravo. Prednostno je razmak med dvema stojinama večji od 0,3 mm, prednostno večji od 0,7 mm, prednostno večji od 1 mm, prednostno večji od 2 mm ali tudi prednostno večji od 3 mm. Po drugi strani je prednostno razmak med dvema stojinama manjši od 5 mm, prednostno manjši od 3 mm, prednostno manjši od 2 mm, prednostno manjši od 1 mm ali tudi prednostno manjši od 0,5 mm. Z ustrezno izbiro razmaka stojin lahko vplivamo na nasprotni tlak, ki ga stiskalni rotor ustvarja nasproti snovi za stiskanje in iztisnjeni tekočini. Drugače so lahko povezovalni kanali namesto iz stojin izvedeni tudi iz mrežaste strukture na konstrukciji, ki določa zunanjo konturo stiskalnega rotorja, ali iz ene ali več luknjastih odprtin v trdnem materialnem bloku, iz katerega je tvorjen stiskalni rotor, ali v zunanjih stenah stiskalnega rotorja. Na stiskalnem rotorju so lahko prisotne tudi okrogle ali drugače oblikovane skoznje odprtine.

Če je v stiskalnem rotorju prisotna ena ali več skoznjih odprtin za tekočino, je prednostno predvideno, sta v stiskalnem rotorju prisotni točno samo ena odprtina za dovod snovi za stiskanje in točno ena odprtina za odvod snovi za stiskanje. Nadaljnje odprtine lahko odpadejo, saj lahko iztisnjena tekočina izteka že skozi stiskalni rotor in je treba za odprtino za odvod snovi za stiskanje namestiti izključno en sam vsebnik za prestrezanje iztisnjene snovi za stiskanje na zunanji strani stiskalnega rotorja.

Prednostno je na obodni črti stiskalnega rotorja razporejena množica skoznjih odprtin za tekočino, iztisnjeno iz snovi za stiskanje. S pomočjo množice skoznjih odprtin lahko tekočina pospešeno izteka iz stiskalnega ohišja skozi stiskalni rotor. Še posebej prednostni sta 2, prednostno več kot 5, prednostno več kot 20, prednostno več kot 50 in še zlasti prednostno več kot 100 skoznjih odprtin na stiskalnem rotorju, prednostno na njegovi obodni črti, gledano v smeri gledanja vzdolž pogonske osi stiskalnega rotorja. Pri izvedbenih primerih, pri katerih ima stiskalni rotor skoznje odprtine za iztisnjeno tekočino, še zlasti množico skoznjih odprtin, je prednostno, da je radialna zunanja stena stiskalnega rotorja vzdolž celotne obodne črte zaprta, z izjemo samo ene odprtine za dovod snovi za stiskanje in samo ene odprtine za odvod snovi za stiskanje, tako, da radialna zunanja stena lahko ustvarja zadosten kompresijski tlak v sodelovanju s stiskalnim rotorjem. Tako je še zlasti za ta primer predvideno, da je radialna zunanja stena stiskalnega rotorja tvorjena enodelno, ali tudi večdelno, pri čemer je potem več elementov, ki tvorijo radialno zunanjo steno, prednostno med seboj povezanih v bistvu togo.

Prednostno so sredstva za izenačevanje tlaka razporejena za stiskalnem rotorju. Ti so lahko prisotni dodatno ali alternativno k sredstvom za izenačevanje tlaka na stiskalnem rotorju. Ta so lahko na stiskalnem rotorju, ker ni treba, da se stiskalni rotor za stiskanje premika v gibanju, izvedena še posebej stabilno ali tudi masivno, kar lahko podaljša življenjsko dobo stiskalne naprave.

Prednostno so sredstva za izenačevanje tlaka na stiskalnem ohišju izvedena kot en ali več elastično uležiščenih stenskih segmentov stiskalnega ohišja. Prednostno se stiskalno ohišje radialno ne omejuje s povezano steno, ampak dvema ali več stenskimi segmenti. Če je eden od teh uležiščen elastično, se lahko prednostno pod določenim povečanim tlakom zasuka navzven tako, da se vrtenje stiskalnega rotorja ovira samo v zmanjšani meri, ko je na primer v stiskalnem ohišju treba stisniti še posebej velik ali tudi trden kos snovi za stiskanje, na primer relativno veliko jabolko. Še posebej prednostno je točno en stenski segment uležiščen elastično glede na stiskalno ohišje. Pri drugih izvedbenih primerih sta dva stenska segmenta glede na stiskalno ohišje uležiščena elastično. Možno je uležiščiti tudi tri, štiri, pet, šest ali tudi več stenskih segmentov skupaj ali vsakokrat zase elastično glede na stiskalno ohišje ali glede na ostale stenske segmente, še zlasti, ko je potrebno zelo točno krajevno izenačevanje kompresijskega tlaka. Pri nekaterih izvedbenih primerih so v elastičnih stenskih segmentih predvidene odprtine, skozi katere lahko iz stiskalnega ohišja ven izteka tekočina ali stisnjena snov za stiskanje. Te odprtine so prednostno dodatno k že znanim odprtinam za odvod snovi za stiskanje in odprtinam za odvod tekočine, ki na koncu postopka stiskanja pustijo iztekati snov za stiskanje in tekočino, prisotne v enem odseku radialne zunanje stene stiskalnega ohišja, ki leži med odprtino za dovod snovi za stiskanje in odprtino za odvod snovi za stiskanje in kije razporejena pred odprtino za odvod tekočine.

Prednostno ima prvi stenski segment radialne zunanje stene stiskalnega ohišja prvo mesto, preko katerega je elastično uležiščen na drugem stenskem segmentu radialne zunanje stene stiskalnega ohišja in da ima prvi stenski segment drugo mesto, preko katerega je ravno tako uležiščen na drugem stenskem elementu, ali preko katerega je prvi stenski segment uležiščen na tretjem stenskem segmentu radialne zunanje stene stiskalnega ohišja. Temu ustrezna stiskalna naprava ima prednostno torej stiskalno ohišje, katerega radialna zunanja stena je tvorjena iz dveh ali treh stenskih segmentov. Prednostno je prvi stenski segment preko dveh vijakov, ki sta vsakokrat obdana z vijačno vzmetjo, elastično uležiščen na prvem mestu na drugem stenskem segmentu stiskalnega ohišja. Prvi stenski segment je prednostno razporejen tako, da radialno meji na prostorsko območje znotraj stiskalnega ohišja, v katerem se pri vvanklovem motorju in tudi pri pričujoči stiskalni napravi odvija kompresija. Običajno leži to območje prostora blizu odprtine za dovod snovi za stiskanje. Če se preseže kompresijska sila, ki jo določa sila vzmeti, se lahko prvi stenski segment zasuka radialno nasproti prednapetju vzmeti. Tako se lahko kompresijski tlak v stiskalnem ohišju zmanjša in se vrtenje stiskalnega rotorja nadaljuje z zmanjšanim uporom tako, da se lahko zmanjšata utrujanje materiala in poraba energije. Na drugem mestu je prvi stenski segment lahko togo, prednostno z varjenjem, vijaki, žeblji ali kovicami povezan s tretjim stenskim segmentom. Lahko pa je tudi na drugem mestu elastično radialno navzven premično povezan s tretjim stenskim segmentom. Ta tretji stenski segment pa je spet preko elastičnega ležišča, prednostno na prej opisan način, uležiščen na nadaljnjih stenskih segmentih, prednostno na drugem stenskem segmentu stiskalnega ohišja. En ali več stenskih segmentov stiskalnega ohišja se lahko na omejeni razdalji elastično zasuka radialno navzven iz mirovne lege, če na primer kompresijski tlak v notranjosti stiskalnega ohišja preseže določeno mejno vrednost. Pri tem je elastično premičen bodisi vsak posamezen stenski segment ali so skupaj premični v skupine združeni stenski segmenti.

Prednostno so na radialni zunanji steni stiskalnega ohišja tvorjene odprtine, ki so prirejene za to, da ločljivo sprejemajo elemente rešetke in na ta način ustvarjajo oviro, ki prepušča tekočino in/ali koščke snovi za stiskanje. To ima lahko za prednost, da skozi radialno zunanjo steno lahko ven izteka tekočina, ki drugače lahko poveča tlak, še zlasti v kompresijskem območju stiskalnega ohišja. Druga prednost je lahko, da se trdna snov za stiskanje, kot na primer žito, z ustreznimi elementi rešetke drobi tako, da lahko žito kot fin prah ali vsaj grobozrnat posip izstopa skozi notranjo steno stiskalnega ohišja navzven. Tako je smiselno, da uporabnik uporablja element rešetke v odvisnosti od snovi za stiskanje. Uporabljajo se lahko fine kovinske mreže ali tudi bolj grobe rešetke, tvorjene iz med seboj razmaknjenih prečk z relativno velikimi odprtinami. S tem lahko skozi radialno zunanjo steno izhajajo vsakokrat različno veliki koščki snovi za stiskanje. Prednostno je odprtina oblikovana tako, da se element rešetke uporablja z notranje strani radialne zunanje stene in podpira na radialni zunanji steni. Tako lahko radialno navzven delujoč pritisk na element rešetke prednostno sprejme radialna zunanja stena stiskalnega ohišja. Element rešetke je, kar se tiče ozkosti odprtine, lahko oblikovan tako, da v bistvu lahko izstopa samo tekočina. Koščki snovi za stiskanje se prednostno zadržijo in s pomočjo vrtečega se stiskalnega rotorja transportirajo naprej. Pri izvedbenih primerih so odprtine tvorjene samo v odsekih radialne zunanje stene. Možne pa so tudi ena ali več radialnih obodnih odprtino kot obročasta reža. Prednostno je odprtina za element rešetke razporejena v stenskem segmentu, ki je glede na stiskalno ohišje premičen elastično radialno navzven. Pri nekaterih izvedbenih primerih je radialna zunanja stena stiskalnega ohišja sama izvedena kot rešetkasta struktura, na primer, ko niso zaželeni zamenljivi elementi rešetke ali ko je treba zagotoviti posebej stabilno izvedbo rešetkaste strukture.

Prednostno je razporejena elastično uležiščena izboklina, ki izhaja iz radialne zunanje stene stiskalnega ohišja in sega v notranjost stiskalnega ohišja, da s stiskalnega rotorja strga snov za stiskanje, ki se prime nanj. Taka izboklina lahko preprečuje, da snov za stiskanje, ki se drži stiskalnega rotorja, zamaši tamkaj prisotne skoznje odprtine za tekočino ali zmanjša tlačno silo stiskalnega rotorja. Tako lahko učinek sile stiskalnega rotorja in stopnja pretoka tekočine skozi zunanjo steno stiskalnega rotorja tudi pri daljšem neprekinjenem obratovanju ostaneta skoraj nespremenjena. Prednostno je bodisi sama izboklina izvedena elastično, torej na primer kot elastična kovinska pločevina ali kot gumijasto rebro, bodisi z vmesno vstavitvijo elastičnega elementa, na primer z uporabo vijačne vzmeti, elastično pritrjena na notranjo stran radialne zunanje stene.

Pri prednostnem izvedbenem primeru je izboklina za strganje stiskalnega rotorja enodelno prioblikovana na elastično uležiščenem stenskem segmentu stiskalnega ohišja tako, da je izboklina skupaj s stenskim segmentom elastično uležiščena nasproti ostalemu stiskalnemu ohišju. Na ta način dobimo še posebej cenovno ugoden strgalnik. Lahko se na primer ulije skupaj s stenskim elementom ali nanj nabrizga. Na ta način se omogoči tudi izvedba, ki je še posebej varčna s prostorom, saj za strgalnik niso potrebni nobeni držalni elementi, ki bi po možnosti segali preko zunanje konture stiskalnega ohišja. Prednost je v tem, da je strgalnika prioblikovan na stenskem elementu radialne zunanje stene, ki obsega tudi odprtino za odvod snovi za stiskanje. Tako lahko strgalnik snov za stiskanje, ki se postrga s stiskalnega rotorja, odvaja neposredno preko odprtine za odvod snovi za stiskanje navzven.

Kratek opis risb

Nadaljnje prednostne izvedbe izuma bodo podrobneje opisane v nadaljevanju s pomočjo izvedbenih primerov, predstavljenih na risbah, s katerimi izum ni omejen.

Slike prikazujejo:

SL 1 izometrični pogled na prvi izvedbeni primer stiskalne naprave po izumu;

Sl. 2 prvi detajlni pogled prvega izvedbenega primera;

SL 3 drugi detajlni pogled prvega izvedbenega primera;

Sl. 4 tretji detajlni pogled prvega izvedbenega primera;

Sl. 5 shematski pogled prečnega prereza stiskalnega rotorja po drugem izvedbenem primeru;

Sl. 6 izometrični pogled na tretji izvedbeni primer stiskalne naprave po izumu;

Sl. 7 prvi detajlni pogled tretjega izvedbenega primera;

Sl. 8 drugi delni pogled tretjega izvedbenega primera;

Sl. 9 prvi izometrični pogled stiskalnega rotorja po tretjem izvedbenem primeru; in

Sl. 10 drugi izometrični pogled stiskalnega rotorja po tretjem izvedbenem primeru.

Podroben opis izvedbenih primerov izuma

Sliki 1 in 6 prikazujeta dva različna izvedbena primera stiskalne naprave 1 po izumu s stiskalnim rotorjem 2 po izumu in/ali stiskalnim ohišjem 3. Slika 5 prikazuje izvedbeni primer stiskalnega rotorja 2, ki gaje moč vstaviti v izvedbeni primer stiskalne naprave 1, ki je funkcionalno primerljiv s tistim s slike 1. Slike 2, 3, 4, in od 7 do 10 prikazujejo vsakokrat detajle izvedbenih primerov, ki so lahko še posebej pomembni za izum.

Izvedbenima primeroma stiskalne naprave 1 po slikah 1 in 6 je skupno to, da gre za stiskalni napravi 1 za uporabo v kuhinjski strojih (ni prikazan). Primerna sta torej za obdelavo živil. Strokovnjaku je jasno, da se z ustreznim povečanjem dimenzij take stiskalne naprave 1 lahko uporabljajo tudi za industrijske stiskalnice. Za obdelavo živil se kot stiskalni mehanizem uporablja princip delovanja wankel motorja. V ta namen ima stiskalna naprava 1 vsakokrat stiskalno ohišje 3 in v njegovi notranjosti stiskalni rotor 2, ki je preko zobatega venca gnan z notranjo osjo 4. V pričujočih primerih je stiskalni rotor 2 lahko gnan z elektromotorjem kuhinjskega stroja. Tako lahko kroži v stiskalnem ohišju 3 tako, da se vrti ekscentrično okoli notranje osi 4, in sicer v bistvu vzdolž notranje strani radialne zunanje stene 5 stiskalnega ohišja 3, ki je v ta namen izvedeno kot znana trohoidna konstrukcija. Stiskalni rotor 2 ima v vseh prikazanih izvedbenih primerih v smeri gledanja vzdolž njegove pogonske osi, notranje osi 3, v bistvu kontumo črto enakostraničnega trikotnika. S pomočjo kompresijskega tlaka, ki se ustvarja pri kroženju stiskalnega rotorja 2 v stiskalnem ohišju 3 med zunanjo steno stiskalnega ohišja 3, v tem primeru eno od stranic trikotnika, in notranjo stranjo radialne zunanje stene 5 stiskalnega ohišja 3, se snov za stiskanje obdeluje tako, da stiskalno ohišje 3 in stiskalni rotor 2 sodelujeta tako, da tvorita stroj z rotacijskim batom obsegajoč notranjo os v trohoidni izvedbi.

Pri tovrstnih stiskalnih napravah 1 je lahko problematično, da je lahko ustvarjen kompresijski tlak premajhen ali prevelik, odvisno od vrste snovi za stiskanje, ki se obdeluje v stiskalni napravi 1. Ena od znanih rešitev je, da se z ročno izbiro s pomočjo pritisnih gumbov na kuhinjskem stroju nastavi prostornina stiskalne komore, ki ustreza snovi za stiskanje. Tako so zunanje stranice trikotnega stiskalnega rotorja 2 iz znane rešitve različno sploščene tako, da se v odvisnosti od izbrane zunanje stranice za stiskanje tvori različna prostornina stiskalne komore. Slabost pri tem je, da uporabnik lahko pozabi izbrati ustrezno nastavitev in s tem postane rezultat stiskanja nezadovoljiv ali se celo, na primer v primeru predoziranja tlaka, povzroči škoda na kuhinjskem stroju ali se poveča poraba energije kar zadeva pogon stiskalnega rotorja 2.

Za rešitev tega problema je predvideno, da ima stiskalna naprava 1 in s tem tudi z njo opremljen kuhinjski stroj enega ali več sredstev 6 za izenačevanje tlaka tako, da se brez posega uporabnika regulira tlak, ki nastopi pri obdelavi snovi za stiskanje, torej tlak, ki se ustvari znotraj stiskalnega ohišja 3 med stiskalnim rotorjem 2 in stiskalnim ohišjem 3. To se doseže tako, da se s takimi sredstvi 6 za izenačevanje tlaka opremi tako stiskalni rotor 2 ali tudi stiskalno ohišje 3. Uporabniku potem dlje časa ni treba biti aktiven, da ustrezno nastavi tlak znotraj stiskalnega ohišja 3. Tlak se namreč s sredstvi 6 za izenačevanje tlaka prilagodi samodejno, brez posredovanja uporabnika. Tako poteka postopek stiskanja bolj temeljito, udobno, varno, energijsko varčno ali tudi prijazno do materiala.

Pri prvem izvedbenem primeru po sliki 1 so sredstva 6a za izenačevanje tlaka razporejena na stiskalnem ohišju 3. Izvedena so kot več elastično uležiščenih stenskih segmentov stiskalnega ohišja 3. Stiskalni rotor 2 je v celoti opremljen s trdnimi, za tekočino neprepustnimi stenami. Prvi stenski segment 7 stiskalnega ohišja ima prvo mesto 8, preko katerega je elastično uležiščen na drugem stenskem segmentu 9 stiskalnega ohišja 3. Poleg tega ima prvi stenski segment 7 drugo mesto 10, preko katerega je uležiščen na tretjem stenskem segmentu 11 stiskalnega ohišja 3. Prvi stenski segment 7 in tretji stenski segment 11 sta med seboj togo povezana s fiksimimi vijaki. Tretji stenski segment 11 pa je elastično uležiščen na drugem stenskem segmentu 9. Elastična ležišča so vsakokrat izvedena iz dveh sosednjih vijakov 12a, 12b, ki sta vsakokrat obdana z vijačno vzmetjo 13a, 13b, kot je razvidno s slik 2 in 4. Prvi stenski segment 7 in tretji stenski segment 11 se lahko nasproti prednapetosti vijačnih vzmeti 13a, 13b skupaj kot skupina stenskih segmentov zasukata elastično radialno navzven nasproti drugemu stenskemu segmentu 9. S povratno silo vijačnih vzmeti 13a, 13b se prvi stenski segment 7 in drugi stenski segment 9 po sukanju samodejno spet povrneta v svoja nezasukana izhodna položaja, če kompresijski tlak ne doseže kritičnega praga, ki je povezan z vzmetno konstanto kompresijskih vzmeti.

Pri različici prvega izvedbenega primera po sliki 1 s stiskalnim rotorjem 2 s slike 5 so sredstva 6b za izenačevanje tlaka na stiskalnem rotorju 2 izvedena kot stenski segmenti, katerih prvi konec 14 je prost in katerih drugi konec 15 je povezan s telesom 16 stiskalnega rotorja 2. Ta sredstva 6b za izenačevanje tlaka tako posnemajo v bistvu trikotno zunanjo konturo stiskalnega rotorja 2, potekajo vzporedno z zunanjo konturo telesa 16 stiskalnega rotorja in z njim odsekoma tvorijo vmesni prostor 17a. Pri prvem izvedbenem primeru so sredstva 6b za izenačevanje tlaka izdelana iz umetne snovi tako, da se lahko s strani prvega konca 14 elastično odklanjajo v vsakokratni vmesni prostor 17a. Vmesni prostori 17a so zavoljo podpiranja elastičnega odklanjanja sredstva 6b za izenačevanje tlaka lahko zapolnjeni, na primer s polimernim materialom. V pričujočem primeru ni vmesni prostor 17a zapolnjen z nobenim materialom. Če se uporablja stiskalni rotor 2 s slike 5, prednostno v stiskalnem ohišju 3 ni elastičnih radialno navzven premičnih stenskih elementov kot sredstev 6a za izenačevanje tlaka. Radialna zunanja stena 5 stiskalnega ohišja 3 je v tem primeru izvedena enodelno (ni prikazano) in izenačevanje tlaka tako ne poteka preko premičnih stenskih segmentov stiskalnega ohišja 3 kot sredstev 6a za izenačevanje tlaka, ampak preko premičnih stenskih segmentov stiskalnega rotorja 3 kot sredstev 6b za izenačevanje tlaka.

Pri izvedbenem primeru po sliki 6 so sredstva 6c za izenačevanje tlaka razporejena na stiskalnem rotorju 2. Tvorijo vmesne prostore 17b v stiskalnem rotorju 2, kot je to še posebej jasno razvidno s slik 9 in 10. Vmesni prostori 17b so izvedeni kot več skoznjih odprtin za tekočino, iztisnjeno iz snovi za stiskanje tako, da iztisnjena tekočina lahko teče iz stiskalne naprave 1 skozi stiskalni rotor 2. Na obodni črti stiskalnega rotorja 2 je pri drugem izvedbenem primeru razporejena množica skoznjih odprtin za tekočino, iztisnjeno iz snovi za stiskanje. Skoznje odprtine tvorijo povezovalne kanale skozi stiskalni rotor k zunanji strani stiskalne naprave. Stiskalni rotor 2 ima vsaj eno steno z množico sosednjih, med seboj razmaknjenih stojin 18 tako, da vsaka od teh sten predstavlja sredstvo 6c za izenačevanje tlaka. V pričujočem primeru so radialne zunanje stene stiskalnega rotorja 2, gledano v smeri gledanja vzdolž notranje osi 4 stiskalnega rotorja 2, opremljene z ena od druge razmaknjenimi stojinami 18, ki med seboj tvorijo vmesne prostore 17b. Stojine 18 potekajo ustrezno vzporedno z notranjo osjo 4 in hkrati med seboj vzporedno. Stene, ki imajo stojine 18, omejujejo telo 16 stiskalnega rotorja 2 radialno navzven. Vmesni prostor 17b med vsakokrat dvema stojinama 18, s katerim so stojine 18 med seboj razmaknjene, meri okoli 2 mm. Skozi vmesne prostore 17b med stojinami 18 lahko tekočina teče s površine obodne črte stiskalnega rotorja 2 skozi telo 16 stiskalnega rotorja 2 in na ta način zapusti stiskalno napravo 1. Tudi tako lahko poteka samodejno izenačevanje tlaka, saj iztisnjena tekočina lahko kadar koli zapusti stiskalno napravo 1 skozi stiskalni rotor 2 in tako samo še začasno prispeva h kompresijskemu tlaku znotraj stiskalnega ohišja 2.

Odvisno od izvedbe stiskalnega rotorja 2 je moč izbrati izvedbo radialne zunanje stene 5. Če se namesto trdnega, kot celota zaprtega in za tekočino neprepustnega stiskalnega rotorja 2, kot pri izvedbenem primeru po sliki 1, uporablja stiskalni rotor 2 po slikah 9 in 10, je v izvedbenih primerih možno, daje v radialni zunanji steni 5 stiskalnega ohišja 3 prisotna samo ena odprtina 19 za dovod snovi za stiskanje in točno ena odprtina 20 za odvod snovi za stiskanje, skozi kateri se snov za stiskanje lahko polni v stiskalno napravo 1, oziroma po njeni obdelavi spet odvaja iz nje, kar je še zlasti razvidno na sliki 6. Razen odprtine 19 za dovod snovi za stiskanje in odprtine 20 za odvod snovi za stiskanje je radialna zunanja stena 5 stiskalnega ohišja 3 popolnoma zaprta in izvedena neprepustno za tekočino, kot na slikah 7 in 8, saj tekočina lahko izteka iz stiskalnega ohišja 3 skozi stiskalni rotor

2. Če niso, ustrezno izvedbenemu primeru po sliki 1 ali stiskalnemu rotorju 2 po sliki 5, prisotni vmesni prostori 17b kot skoznje odprtine za tekočino v stiskalnem rotorju 3, je smiselno v radialni zunanji steni 5 stiskalnega ohišja 3 predvideti množico odprtin kot sredstev 6d za izenačevanje tlaka, skozi katere lahko izhaja tekočina iz stiskalne naprave 1, kot je še zlasti razvidno s slik 1 in 3. Odprtine so razporejene na odseku radialne zunanje stene 5 med odprtino 19 za dovod snovi za stiskanje in prvotno edino odprtino 20 za odvod snovi za stiskanje. Tudi na ta način se lahko v stiskalni napravi 1 odvija samodejna regulacija tlaka.

Kot je na primer prikazano na slikah 1 in 3 in v skladu s prej opisanim, so lahko na prvem stenskem segmentu 7 ali tudi na tretjem stenskem segmentu 9 radialne zunanje stene 5 stiskalnega ohišja 3 stiskalne naprave 1 predvidene skoznje odprtine za tekočino ali stisnjeno snov za stiskanje. Prednostno so na radialni zunanji steni 5 stiskalnega ohišja 3 tvorjene odprtine, ki so prirejene za to, da ločljivo sprejemajo elemente rešetke in na ta način ustvarjajo oviro, ki prepušča tekočino in/ali koščke snovi za stiskanje. V pričujočih izvedbenih primerih so stenski segmenti 7, 9 sami izvedeni kot elementi rešetke. Strokovnjaku je vsekakor jasno, da so v primerjavi s prikazanimi odprtinami alternativno ali dodatno lahko prisotne tudi večje odprtine, v katere se lahko ločljivo vstavijo elementi rešetke različnih vrst. Skozi odprtine v stenskih segmentih 7, 9 radialne zunanje stene lahko izteka tekočina ali zdrobljena snov za stiskanje tako, da ti izločeni deli ne vplivajo več na kompresijski tlak. Kot je prikazano na sliki 3, je pri tem izvedbenem primeru v tretjem stenskem segmentu 11 radialne zunanje stene 5 stiskalnega ohišja 3 predvidenih več skoznjih odprtin za tekočino. Te so razporejene pred odprtino 20 za odvod snovi za stiskanje v transportni smeri snovi za stiskanje, ki v tem primeru poteka v smeri urinega kazalca. Če se torej snov za stiskanje in tekočina s stiskalnim rotorjem 2 transportirata naprej, teče najprej tekočina skozi pet skoznjih odprtin, katerih velikost je izbrana tako, da lahko snov za stiskanje izstopa kvečjemu v manjših deležih. Največji del snovi za stiskanje, torej vsaj polovica, se nato izmeče preko odprtine 20 za odvod snovi za stiskanje, ki je razporejena za omenjenimi odprtinami.

Slika 6 prikazuje, daje pri izvedbenih primerih razporejena elastično uležiščena izboklina 21, ki izhaja iz radialne zunanje stene 5 stiskalnega ohišja 3 in sega v notranjost stiskalnega ohišja 3, da s stiskalnega rotorja 2 strga snov za stiskanje, ki se prime nanj. To je še posebej smiselno takrat, ko ima stiskalni rotor 2 skoznje odprtine za tekočino. To pripomore k temu, da se te skoznje odprtine ne zamašijo s snovjo za stiskanje. Izboklina 21 za stiskalni rotor 2 je prioblikovana enodelno na elastično uležiščenem stenskem segmentu stiskalnega ohišja 3, ki obsega tudi odprtino 20 za odvod snovi za stiskanje, tako, daje izboklina 21 skupaj s stenskim segmentom elastično uležiščena nasproti ostalemu stiskalnemu ohišju. V pričujočem primeru gre za tretji stenski segment 9. Kot je razvidno s slike 6, je v radialni zunanji steni 5 stiskalnega ohišja 3 natanko ena odprtina 19 za dovod snovi za stiskanje in natanko ena odprtina 20 za odvod snovi za stiskanje, kajti stiskalni rotor 2 ima po slikah 7 in 8 skoznje odprtine za tekočino tako, da je radialna zunanja stena 5 stiskalnega ohišja 3 brez takšnih odprtin. Tako nima v primerjavi s sliko 3 na sliki 10 prikazan stenski segment, v tem primeru označen kot tretji stenski segment 9, poleg ene same odprtine 20 za odvod snovi za stiskanje nobenih posebnih skoznjih odprtin za tekočino.

Postopek stiskanja poteka, ponazorjeno s pomočjo primera kuhinjskega stroja s prgiščem grozdja kot snovi za stiskanje, kot sledi: Uporabnik polni grozdje skozi odprtino 19 za dovod snovi za stiskanje v stiskalno ohišje 3 stiskalne naprave 1 kuhinjskega stroja. Aktivira stiskalni mehanizem tako, da aktivira motor kuhinjskega stroja, s čimer se stiskalni rotor 2, gnan z notranjo osjo 4, zavrti prvi korak takta v smeri urinega kazalca znotraj stiskalnega ohišja 3. Pri tem se snov za stiskanje prvič komprimira med zunanjo steno stiskalnega rotorja 2 in notranjo steno radialne zunanje stene 5 stiskalnega ohišja 3. Iz grozdja izhaja grozdni sok. Že sedaj lahko grozdni sok, odvisno od izvedbenega primera, izteka bodisi med odprtinami v stiskalnem rotorju, ki funkcionirajo kot sredstva 6c za izenačevanje tlaka, bodisi skozi odprtine v radialni zunanji steni stiskalnega ohišja, ki funkcionirajo kot sredstva 6d za izenačevanje tlaka, s čimer se kompresijski tlak v stiskalnem ohišju lahko zmanjša. Pri drugih izvedbenih primerih se lahko bodisi na stiskalnem rotorju 2 bodisi tudi na stiskalnem ohišju 3 razporejeni elastično zasukljivi stenski segmenti kot sredstva 6a za izenačevanje tlaka in/ali sredstva 6b za izenačevanje tlaka podajajo pod vplivom kompresijskega tlaka, s čimer se ne doseže predhodno določenega največjega tlaka. V drugem koraku takta se tropine potiskajo naprej in nato ponovno komprimirajo. V tretjem koraku takta se tropine potiskajo še naprej do odprtine 20 za odvod snovi za stiskanje in tam padejo iz stiskalnega ohišja 3. Pri tem se lahko zelo stisnejo.

Pričujoči izum se nanaša torej na stiskalno napravo 1 ali tudi stiskalni rotor 2 ali stiskalno ohišje 3 za stiskalno napravo 1 za obdelavo snovi za stiskanje, pri čemer ima stiskalni rotor 2 ali tudi stiskalno ohišje 3 enega ali več sredstev 6a, 6b, 6c, 6d za izenačevanje tlaka tako, da se kompresijski tlak, ki nastane pri obdelavi snovi za stiskanje znotraj stiskalnega ohišja 3, regulira brez posega uporabnika Prednost pri tem je, da se je moč izogniti prekomernemu kompresijskemu tlaku in s tem zmanjšati porabo energije, lahko pa se podaljša tudi življenjska doba stiskalnega rotorja 2, stiskalnega ohišja 3 in stiskalne naprave 1. V prej navedenem opisu, zahtevkih in slikah razkrite značilnosti so lahko tako posamezno kot tudi v poljubni kombinaciji pomembne za uresničitev izuma v njegovih različnih izvedbenih primerih.

Seznam sklicevalnih oznak

1	stiskalna naprava
2	stiskalni rotor
3	stiskalno ohišje
4	notranja os
5	radialna zunanja stena
6a, b, c, d	sredstvo za izenačevanje tlaka
7	prvi stenski segment
8	prvo mesto
9	drugi stenski segment
10	drugo mesto
11	tretji stenski segment
12a, b	vijak
13a, b 14	vijačna vzmet prvi konec
15	drugi konec
16	telo
17a, b	vmesni prostor
18	stoj ina
19	odprtina za dovod snovi za stiskanje
20	odprtina za odvod snovi za stiskanje
21	izboklina

Claims (15)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Stiskalni rotor (2), primeren za stiskalno napravo (1) za obdelavo snovi za stiskanje, prednostno živil, ki v stiskalnem mehanizmu uporablja princip delovanja wanklovega motorja za obdelavo snovi za stiskanje in ima v ta namen stiskalno ohišje (3) in v njegovi notranjosti stiskalni rotor (2), ki ga je moč gnati, pri čemer lahko stiskalni rotor (2) v stiskalnem ohišju (3) kroži ekscentrično rotirajoče okoli notranje osi (4), da pri tem s pomočjo kompresijskega tlaka obdeluje snov za stiskanje med radialno zunanjo steno (5) stiskalnega ohišja (3) in zunanjo steno stiskalnega rotorja (2) tako, da stiskalno ohišje (3) in stiskalni rotor (2) sodelujeta tako, da tvorita stroj z rotacijskim batom obsegajoč notranjo os v trohoidni izvedbi, označen s tem, da ima stiskalni rotor (2) enega ali več sredstev (6b, 6c) za izenačevanje tlaka tako, da se kompresijski tlak, ki nastane pri obdelavi snovi za stiskanje, regulira brez posega uporabnika.
2. 2. Stiskalno ohišje (3), primemo za stiskalno napravo (1) za obdelavo snovi za stiskanje, prednostno živil, ki v stiskalnem mehanizmu uporablja princip delovanja wanklovega motorja za obdelavo snovi za stiskanje in ima v ta namen stiskalno ohišje (3) in v njegovi notranjosti stiskalni rotor (2), ki gaje moč gnati, pri čemer lahko stiskalni rotor (2) v stiskalnem ohišju (3) kroži ekscentrično rotirajoče okoli notranje osi (4), da pri tem s pomočjo kompresijskega tlaka obdeluje snov za stiskanje med radialno zunanjo steno (5) stiskalnega ohišja (3) in zunanjo steno stiskalnega rotorja (2) tako, da stiskalno ohišje (3) in stiskalni rotor (2) sodelujeta tako, da tvorita stroj z rotacijskim batom obsegajoč notranjo os v trohoidni izvedbi, označeno s tem, da ima stiskalni ohišje (3) enega ali več sredstev (6a, 6d) za izenačevanje tlaka tako, da se kompresijski tlak, ki nastane pri obdelavi snovi za stiskanje, regulira brez posega uporabnika.
3. 3. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, da so sredstva (6b, 6c) za izenačevanje tlaka razporejena na stiskalnem rotorju (2).
4. 4. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da sredstva (6b, 6c) za izenačevanje tlaka, ki so razporejena na stiskalnem rotorju (2), v njem tvorijo vmesne prostore (17a, 17b).
5. 5. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po zahtevku 4, označena s tem, da so vmesni prostori (17a) zapolnjeni s polnilnim materialom.
6. 6. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po zahtevku 4, označena s tem, da na stiskalnem rotorju (2) tvorjeni vmesni prostori (17b) predstavljajo eno ali več skoznjih odprtin za tekočino, iztisnjeno iz snovi za stiskanje tako, da iztisnjena tekočina lahko teče iz stiskalne naprave (1) skozi stiskalni rotor (2).
7. 7. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po zahtevku 6, označena s tem, da je na obodni črti stiskalnega rotorja (2) razporejena množica skoznjih odprtin za tekočino, iztisnjeno iz snovi za stiskanje.
8. 8. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po enem od zahtevkov 1, 3, 4, 5, 6 ali 7, označena s tem, da so sredstva (6a, 6d) za izenačevanje tlaka razporejena na stiskalnem ohišju (3).
9. 9. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da so sredstva (6a, 6d) za izenačevanje tlaka na stiskalnem ohišju (3) izvedena kot en ali več elastično uležiščenih stenskih segmentov (7, 9) stiskalnega ohišja.
10. 10. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po zahtevku 9, označena s tem, da ima prvi stenski segment (7) radialne zunanje stene (5) stiskalnega ohišja (3) prvo mesto, preko katerega je elastično uležiščen na drugem stenskem segmentu (9) radialne zunanje stene (5) stiskalnega ohišja (3) in da ima prvi stenski segment (7) drugo mesto, preko katerega je ravno tako uležiščen na drugem stenskem elementu (9), ali preko katerega je prvi stenski segment (7) uležiščen na tretjem stenskem segmentu (11) radialne zunanje stene (5) stiskalnega ohišja (3).
11. 11. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da so na radialni zunanji steni (5) stiskalnega ohišja tvorjene odprtine, ki so prirejene za to, da ločljivo sprejemajo elemente rešetke in na ta način ustvarjajo oviro, ki prepušča tekočino in/ali koščke snovi za stiskanje.
12. 12. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da je razporejena elastično uležiščena izboklina (21), ki izhaja iz radialne zunanje stene (5) stiskalnega ohišja (3) in sega v notranjost stiskalnega ohišja (3), da s stiskalnega rotorja (2) strga snov za stiskanje, ki se prime nanj.
13. 13. Stiskalni rotor (2) ali stiskalno ohišje (3) po zahtevku 12, označena s tem, da je izboklina (21) za strganje stiskalnega rotorja (2) prioblikovana enodelno na elastično uležiščenem stenskem segmentu (7, 9) stiskalnega ohišja (3) tako, daje izboklina (21) skupaj s tem stenskim segmentom (7, 9) elastično uležiščena nasproti ostalemu stiskalnemu ohišju (3).
14. 14. Stiskalna naprava (1) za obdelavo snovi za stiskanje, prednostno živil, ki v stiskalnem mehanizmu uporablja princip delovanja wanklovega motorja za obdelavo snovi za stiskanje in ima v ta namen stiskalno ohišje (3) in v njegovi notranjosti stiskalni rotor (2), ki ga je moč gnati, pri čemer lahko stiskalni rotor (2) v stiskalnem ohišju (3) kroži ekscentrično rotirajoče okoli notranje osi (4), da pri tem s pomočjo kompresijskega tlaka obdeluje snov za stiskanje med radialno zunanjo steno (5) stiskalnega ohišja (3) in zunanjo steno stiskalnega rotorja (2) tako, da stiskalno ohišje (3) in stiskalni rotor (2) sodelujeta tako, da tvorita stroj z rotacijskim batom obsegajoč notranjo os v trohoidni izvedbi, s stiskalnim rotorjem (2) po zahtevku 1 in/ali stiskalnim ohišjem (3) po zahtevku 2.
15. 15. Kuhinjski stroj za stiskanje in/ali drobljenje živil z zato prirejeno stiskalno napravo (1) po zahtevku 14.