SI24545A - Izvedba vodotesnih prebojev v zunanjem ovoju stavb - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na izvedbo vodotesnih prebojev hidroizolacije, ravnih in poševnih streh, teras in balkonov. Vodotesni preboji se izvedejo na enostaven način s pomočjo prirobnice ali rozete in bitumenske mase, v obliki traku ali palice, ki se stali z gorilnikom na plamen ali s pištolo na vroči zrak. Na ta način se izdela trajno elastičen vodonepropusten preboj in se omogoči vodonepropusten prehod raznih inštalacij, pritrdil, sider in podobno.

Description

Izum se nanaša na postopek tesnjenja hidroizolacij v zunanjem ovoju stavb, kot n.pr. na ravnih in poševnih strehah, predvsem na postopek tesnjenja kasnejših posegov in vgradnje, kot so nosilci sončnih kolektorjev, fotovoltaika, preboji inštalacij, komunikacijski vodi, energetsko električni vodi in podobno. Na enostaven način se s pomočjo prirobnice oziroma rozete in vroče bitumenske mase zatesnijo omenjeni prehodi oziroma preboji preko vodonopropustnih površin.

Izum spada v področje gradbeništva, kjer se v primerih lahkih montažnih, lesnih in masivnih sten na inovativen način tesnijo razni preboji, tako v primerih prvih vgradenj pri novogradnjah, kot tudi v primerih rekonstrukcij, adaptacij in drugih kasnejših posegov.

OPIS TEHNIČNEGA PROBLEMA

Pri novogradnjah kot tudi pri že obstoječih stavbah prihaja pri različnih posegih in vgradnjah, kot je na primer vgradnja nosilcev sončnih kolektorjev, fotovoltaike, preboji inštalacij, vgradnja komunikacijskih vodov, energetsko električnih vodov in podobno do prekinitev oziroma preboja hidroizolacije oziroma vodonepropustnega sloja v zunanjem ovoju stavbe. Prekinitve oziroma preboji hidroizolacije predstavljajo v zunanjem ovoju stavbe oslabitve skozi katere zlahka pronica voda, pa čeprav je oslabitev prisotna le na majhni površini hidroizolacijske plasti, imajo te oslabitve drastičen vpliv na poslabšano kakovost hidroizolacijskega sistema. Tako zaradi morebitnega zamakanja hidroizolacijski sistemi v zunanjem ovoju stavbe, na primer na ravnih in poševnih strehah, terasah, nadstreških, ne opravljajo svojega osnovnega namena vodonepropustnosti. Ker je potrebno zagotoviti kontinuiran prehod raznih prebojev, n.pr. inštalacijskih vodov, pritrdil solarnih ali fotovoltaičnih elementov, komunikacijskih in napetostnih električnih vodov, protisončnih zaščit, pritrditev ograj in podobno, je to mesto praviloma z vidika vlago- in vodonepropustnosti oslabljeno. V praksi so pogoste težave in s tem povezane nevšečnosti in reklamacije. Sanacija je izredno zahtevna, draga in v mnogih primerih praktično neizvedljiva. Večina takšnih prehodov/prebojev ni odpornih na povišano temperaturo, ima kratko življenjsko dobo ali jih je težko stikovati z razičnimi materiali.

OBSTOJEČE STANJE TEHNIKE

Na področjih prebojev komunikacijskih in energetskih vodov, prehodov inštalacij, kasnejših posegov, raznih pritrdil in sider, se prekine vodonepropustna plast hidroizolacijskega sloja v zunanjem ovoju stavb, kot n.pr. na ravnih strehah ali strehah v nagibu, terasah ali balkonskih površinah. Poznane so razne rešitve s posebnimi elementi s tesnili, ki so v večini primerov primerni za točno določene namene, težko pa služijo kot univerzalne rešitve. Težava je še toliko večja, ker za netipske preboje običajno ni rešitev.

Za te namene se običajno uporabljajo posebni profili krivljene pločevine, razni elastični premazi, paste na cementnih osnovah, dvokomponentni premazi, najpogosteje iz epoxi smol, posebni diletacijski profili in podobno. Ti materiali so v večini primerov izredno togi in težko sledijo gibanju in delovanju podlage, za razliko od bitumenskih materialov, ki zaradi svoje elastičnosti omogočajo dobro prilagajanje spremembam in relativnim pomikom podlage.

Obstaja tudi možnost direktne vgradnje vroče bitumenske zmesi, ki se pripravi na samem mestu vgradnje, vendar je postopek nevaren in zamuden predvsem zaradi ogrevanja na visoke temperature, za nekatere modificirane bitumne tudi do 240°C, v relativno velikih ogrevalnih kotlih, s tem da je poraba v primeru še tako velikih presekov prebojev majhna. Prav zaradi omenjenih težav je postopek neekonomičen in se izredno redko uporablja.

Primeri nekaterih podobnih rešitev so opisani na spletnih straneh podjetij, kot na primer:

- Kraso, Nemčija, http://www.kraso.de/?paqe=edelstahl produkte;

- Permaton, Nemčija,http://www.permaton-muenchen.de/produkte/;

- Dovma.Nemčija,http://www.doyma.de/contentxml/img prospekte/prospekt qu adro secura sortimentsuebersicht.pdf

Vse omenjene rešitve uporabljajo tipske elemente, ki se ne morejo prilagajati vsaki geometriji preboja in obliki instalacijske napeljave.

Niso nam poznane rešitve s pomočjo visoko elastičnih materialov, ki bi v toplejšem obdobju imele možnost ponovne zatesnitve in vzpostavitve vodonepropustnosti in bi pri tem bile univerzalne - torej prilagodljive poljubnim oblikam presekov prebojev oziroma vsaki geometriji preboja in obliki instalacijske napeljave.

OPIS NOVE REŠITVE

Po izumu je navedeni tehnični problem rešen z izvedbo vodotesnih prebojev. Vodotesen preboj preko vodonepropustnega sloja oziroma hidroizolacijskega sistema se izvede s pomočjo prirobnice oziroma rozete in s predhodno izdelanimi bitumenskimi palicami ali trakovi. Bitumenske palice ali trakove, ki so predhodno izdelani iz modificirane bitumenske zmesi, se na licu mesta, to je na mestu vgradnje, segreje z gorilnikom, da se stalijo, s tem se pridobi vroča bitumenska masa, ki se vlije v za to predvideno mesto v prirobnici. Postopek je v elektrotehniki ali strojništvu poznan kot spajkanje.

Rešitev izvedbe vodotesnega preboja po izumu ima pred obstoječimi sistemi naslednje prednosti:

- popolna vlago in vodonepropustnost, tudi proti vodi pod pritiski;

- hitra, nezahtevna in enostavna vgradnja;

- izjemne mehanske lastnosti, kot so tlačna, natezna, strižna in odtržna sila;

- izredno dobra oprijemljivost na podlage iz betona, malte, kovine, lesa, bitumna, asfalta in podobno;

- kompatibilnost s podlago in z materiali, ki nastopajo v gradbeništvu;

- ekonomična vgradnja in s tem ekološka neoporečnost, saj je proizvodnja, distribucija, vgradnja, ponovno recikliranje in razgradnja bistveno bolj enostavna in okolju manj škodljiva kot do sedaj poznane rešitve vodonepropustnih slojev na področju raznih prebojev;

- odpornost na staranje in dolga življenjska doba;

- ustrezna togost in plastično - elastične lastnosti s polimernimi dodatki modificirane bitumenske mase;

- neodvisnost od vremenskih pogojev, saj je možna vgradnja tudi ob izredno nizkih temperaturah, tudi do -15°C, kot tudi ob visoki stopnji vlage.

Izum je podrobneje predstavljen na sliki.

Slika 1 predstavlja izvedbo vodotesnega preboja s prirobnico v obliki pravokotnega preseka.

Prirobnico ali rozeto 1 se namesti oziroma položi na površino 1a, skozi katero je izveden preboj 2, in sicer tako, da se preboj 2 nahaja v centru luknje 3 v centralnem delu prirobnice 1. Spodnja površina 4 prirobnice 1 nalega na površino 1a, skozi katero je izveden preboj 2. V primeru na sliki je prikazana vgradnja instalacijskega voda 2a. Instalacijski vod 2a poteka skozi preboj 2 in skozi luknjo 3 v centralnem delu prirobnice 1, spodnja površina 4 prirobnice 1 pa nalega na površino 1a, skozi katero je izveden preboj 2. Med dvignjenim robom 5 prirobnice 1, ki omejuje luknjo 3, in med prebojem 2 oziroma inštalacijskim vodom 2a se ustvari vmesni prostor 6. V vmesni prostor 6 se po potrebi položi montažno folijo, ki na sliki ni prikazana, za preprečitev izteka vroče bitumenske mase iz vmesnega prostora 6. Sledi segrevanje bitumenskega traku ali palice na licu mesta z gorilnikom na plin ali s pištolo na vroči zrak, tako da vroča bitumenska zmes zalije vmesni prostor 6 in ko se strdi, se tvori vodotesen preboj.

Iz različnih bitumnov se pripravi bitumensko zmes. Pomembno je, da je kemična sestava bitumenske zmesi kompatibilna in kemijsko združljiva z gradbenimi materiali skozi katere je izveden preboj in da bitumenska zmes ohranja elastičnost tako pri nizkih kot pri visokih temperaturah okolja, kar zagotavlja stalno vodotesnost na mestu preboja. Prednostno je bitumenska zmes pripravljena iz polimer modificiciranih bitumnov, ki nudijo boljšo elastičnost in odpornost proti staranju in se ob povišani temperaturi zmes zmehča in se morebitno nastale razpoke same ponovno zatesnijo oziroma zalepijo. Tako pripravljeno bitumensko zmes se oblikuje v trakove ali palice različnih dolžin in presekov. Presek je lahko v obliki kvadrata, kroga, elipse, druge ovalne, trikotne, pravokotne oblike ali v obliki mnogokotnika, prednostno je premer preseka od 1 do 4 cm. Ker se običajno bitumenske zmesi tovarniško pripravljajo v večjih saržah, se tako z enkratno saržo izdela večje število bitumenskih trakov ali palic na zalogo, in na ta način ni potrebno sprotno zamudno in običajno drago pripravljanje vroče bitumenske zmesi tik pred samo vgradnjo.

Prirobnica oziroma rozeta je izvedena iz različnih materialov, kot na primer iz pločevine, sintetičnih plastičnih materialov, bio polimerov, iz lesa ali recikliranih lesnih odpadkov in podobno. Glede na vrsto preboja, torej glede na to kaj se bo vgrajevalo, je prirobnica lahko različnih oblik, prednostno cilindrične oblike ali oblike kvadra. Običajno je izvedena iz enega kosa, pri čemer je spodnja površina, ki nalega na površino, skozi katero je izveden preboj, ravna oz. oblike, ki se prilagaja obliki površine na katero položimo prirobnico in skozi katero je izveden preboj, na sredini v centralnem delu ima izvedeno luknjo, ki je omejena z robom, ki se dviga nad ravnino spodnje površine.

Prirobnico se s spodnjo površino prilepi ali prosto položi, začasno ali stalno pritrdi na vodonepropustno površino, na primer na površino strehe, terase ali balkona, skozi katero je izveden preboj, na primer montaža instalacijskega voda, in sicer tako, da je preboj pozicioniran v centru luknje v centralnem delu prirobnice. Skozi preboj in s tem skozi center luknje poteka na primer inštalacijski vod. Med dvignjenim robom prirobnice in med prebojem oziroma inštalacijskim vodom se ustvari vmesni prostor, v katerega se namesti predhodno pripravljen bitumenski trak ali palica, ki se na licu mesta segreje z gorilnikom na plin ali s pištolo na vroči zrak. Bitumenski trak ali palica se stali in vroča bitumenska zmes zalije vmesni prostor. Ko se vroča bitumenska zmes strdi, tvori vodotesen preboj. Tako vgrajena bitumenska zmes se lahko po potrebi nanese tudi v več slojih. Pri tem se mora onemogočiti, da bi omenjena zmes stekla iz vmesnega prostora, saj v tej fazi preboj še ni vodotesen. Preboj postane vodotesen, ko se bitumenska zmes ohladi, običajno v času nekaj ur. Montažno folijo, povoščeni papir ali podoben vložek se položi na dno vmesnega prostora pred namestitvijo bitumenskega traku ali palice, s čimer se prepreči, da bi v času strjevanja vroče bitumenske zmesi, le-ta stekla iz vmesnega prostora.

Priprava površine je pomembna pri vgradnji kakršnegakoli vodonepropustnega sloja, saj se mora bitumenska zmes dobro oprijeti površine skozi katero je izveden preboj in tvoriti s površino homogen sklop. Površina skozi katero poteka preboj mora biti očiščena prašnih delcev in razmaščena, le takšna omogoča dober oprijem. Priporoča • · se predhodni nanos bitumenskega prednamaza na vodni osnovi ali z organskimi topili.

Takšen način vgradnje vodonepropustnega prehoda raznih prebojev hidroizolacije v zunanjem stavbnem ovoju, kot n.pr. ravnih in poševnih streh, teras ali balkonskih površin ima pred poznanimi sistemi prednosti:

- material je kompatibilen z bitumenskimi in tudi mnogimi drugimi sestavami hidroizolacijskih plasti, materiali ravnih in poševnih streh, kot tudi z materiali, ki se uporabljajo za terase in balkone;

- dobra oprijemljivost na večino podlag na katere nanašamo hidroizolacijske sloje, kot so beton, malta, omet, les, razne lesne plošče, obstoječi sloji bitumenskih hidroizolacij,

- sestava bitumnov in same bitumenske zmesi je takšna, da je dovolj toga in odporna proti izrivanju pod visokimi pritiski, poleg tega se ob povišani temperaturi zmehča in se morebitno nastale razpoke same ponovno zatesnijo oziroma zalepijo;

- vgradnja je hitra in ne zahteva posebne priprave, kot so poznane v dosedanjih rešitvah, kot na primer priprava dvokomponentne mešanice, mešanje enokomponentnih zmesi, priprava v posebnih posodah;

- v primerjavi z dosedanjimi rešitvami, ko so izdelki pakirani v posebne posode, hobovke, kartuše in podobno, vsebuje nova rešitev neprimerno manjšo potrebo po pakiranju, torej je tudi onesnaževanje okolja zaradi potreb po embaliranju manjše;

- ker je material relativno poceni, sama vgradnja hitra in ni posebnih zahtev po transportu, skladiščenju in odpadni embalaži, je sistem izvedbe na področju prebojev izredno ekonomičen in neprimerno cenejši od vseh do sedaj poznanih rešitev.

Claims (4)

1. Izvedba vodotesnih prebojev v zunanjem ovoju stavb, označena s tem, da se prirobnico ali rozeto (1 ) prilepi ali prosto položi na površino (1a), skozi katero je izveden preboj (2), pri čemer se preboj (2) nahaja v centru luknje (3) v centralnem delu prirobnice (1) in spodnja površina (4) prirobnice (1) nalega na površino (1a), skozi katero je izveden preboj (2); instalacijski vod (2a) poteka skozi preboj (2) in skozi luknjo (3) v centralnem delu prirobnice (1), pri čemer se med dvignjenim robom (5) prirobnice (1), ki omejuje luknjo (3), in med prebojem (2) oziroma inštalacijskim vodom (2a) ustvari vmesni prostor (6) in se v vmesni prostor (6) najprej namesti vložek za preprečevanje izteka vroče bitumenske mase iz vmesnega prostora (6), sledi namestitev predhodno pripravljenega bitumenskega traku ali palice v vmesni prostor (6), segrevanje bitumenskega traku ali palice na licu mesta z gorilnikom na plin ali s pištolo na vroči zrak, vroča bitumenska zmes zalije vmesni prostor (6) in se po strditvi tvori vodotesen preboj.

2. Izvedba vodotesnih prebojev po zahtevku 1, označena s tem, da je bitumenski trak ali palica iz polimer modificiranega bitumna.

3. Izvedba vodotesnih prebojev po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da je prirobnica (1) iz pločevine, sintetičnih plastičnih materialov, bio polimerov, iz lesa ali recikliranih lesnih odpadkov in je prednostno cilindrične oblike ali oblike kvadra, pri čemer je spodnja površina (4), ki nalega na površino (1a), skozi katero je izveden preboj (2), ravna oz. oblike, ki se prilagaja obliki površine (1a) na katero položimo prirobnico (1) in skozi katero je izveden preboj (2), na sredini v centralnem delu ima izvedeno luknjo (3), ki je omejena z robom (5), ki se dviga nad ravnino spodnje površine (4).

4. Izvedba vodotesnih prebojev po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da se bitumenska zmes po potrebi nanese tudi v več slojih.