SI23103A - Naprava za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem - Google Patents

Naprava za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem Download PDF

Info

Publication number
SI23103A
SI23103A SI200900187A SI200900187A SI23103A SI 23103 A SI23103 A SI 23103A SI 200900187 A SI200900187 A SI 200900187A SI 200900187 A SI200900187 A SI 200900187A SI 23103 A SI23103 A SI 23103A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
hull
hydrodynamic
wings
wing
longitudinal axis
Prior art date
Application number
SI200900187A
Other languages
English (en)
Inventor
Tomaž ZORE
Original Assignee
Tomaž ZORE
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Tomaž ZORE filed Critical Tomaž ZORE
Priority to SI200900187A priority Critical patent/SI23103A/sl
Priority to PCT/SI2010/000019 priority patent/WO2011005226A2/en
Publication of SI23103A publication Critical patent/SI23103A/sl

Links

Classifications

    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B63—SHIPS OR OTHER WATERBORNE VESSELS; RELATED EQUIPMENT
    • B63B—SHIPS OR OTHER WATERBORNE VESSELS; EQUIPMENT FOR SHIPPING 
    • B63B1/00—Hydrodynamic or hydrostatic features of hulls or of hydrofoils
    • B63B1/16—Hydrodynamic or hydrostatic features of hulls or of hydrofoils deriving additional lift from hydrodynamic forces
    • B63B1/24—Hydrodynamic or hydrostatic features of hulls or of hydrofoils deriving additional lift from hydrodynamic forces of hydrofoil type
    • B63B1/28—Hydrodynamic or hydrostatic features of hulls or of hydrofoils deriving additional lift from hydrodynamic forces of hydrofoil type with movable hydrofoils
    • B63B1/283—Hydrodynamic or hydrostatic features of hulls or of hydrofoils deriving additional lift from hydrodynamic forces of hydrofoil type with movable hydrofoils movable around a vertical axis, e.g. for steering
    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B63—SHIPS OR OTHER WATERBORNE VESSELS; RELATED EQUIPMENT
    • B63B—SHIPS OR OTHER WATERBORNE VESSELS; EQUIPMENT FOR SHIPPING 
    • B63B1/00—Hydrodynamic or hydrostatic features of hulls or of hydrofoils
    • B63B1/16—Hydrodynamic or hydrostatic features of hulls or of hydrofoils deriving additional lift from hydrodynamic forces
    • B63B1/24—Hydrodynamic or hydrostatic features of hulls or of hydrofoils deriving additional lift from hydrodynamic forces of hydrofoil type
    • B63B1/26—Hydrodynamic or hydrostatic features of hulls or of hydrofoils deriving additional lift from hydrodynamic forces of hydrofoil type having more than one hydrofoil

Landscapes

  • Physics & Mathematics (AREA)
  • Fluid Mechanics (AREA)
  • Chemical & Material Sciences (AREA)
  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • Combustion & Propulsion (AREA)
  • Mechanical Engineering (AREA)
  • Ocean & Marine Engineering (AREA)
  • Other Liquid Machine Or Engine Such As Wave Power Use (AREA)
  • Automatic Cycles, And Cycles In General (AREA)

Abstract

Naprava za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem obsega vsaj en ustrezno tog trup (1), ki sestoji iz glede na vzdolžno os (101) trupa (1) simetrično zasnovane lupine (10), kot tudi vsaj dve hidrodinamični krili (210', 210", 220', 220"), razen tega pa tudi vsaj eno pogonsko sredstvo (3) za ustvarjanje potisne sile (F), po izbiri pa tudi vsaj eno krmilno sredstvo (4), ki je lahko na voljo kot pogonsko sredstvo (3) z usmerjenim potiskom in ki je vsakokrat povezano z omenjenim trupom(1), in prav tako po izbiri vsaj eno kolo (15', 15') za premikanje naprave po kopnem. Naprava po izumu obsega vsaj dva v smeri vzdolžne osi (101) trupa (1) med seboj razmaknjena in z vsakokrat razpoložljivim trupom (1) togo povezana para med seboj soosno poravnanih in v smeri vsaj približno pravokotno glede na omenjeno vzdolžno os (101) trupa (1) vsaksebi štrlečih ter vsaj približno v horizontalni ravnini nad vodno linijo (13) lupine (10) trupa (1) razporejenih ustrezno togih in kot letalski kriliaerodinamično profiliranih prečnih nosilcev (21', 21"; 22', 22"), od katerih je vsak na svojem prostem koncu opremljen s po enim hidrodinamičnim krilom (210', 210"; 220', 220"), ki je zasukljivo okoli z vzdolžno osjo (101) trupa (1) vzporedne horizontalne osi (201', 201"; 203', 203") za vsakokrat izbran kot (beta) glede na vsakokrat pripadajoč prečni nosilec (21', 21"; 22', 22"), pri čemer je omenjeni kot (beta) med vsakokratnim hidrodinamičnim krilom (210',210"; 220', 220") in vsakokrat pripadajočim prečnim nosilcem (21', 21"; 22', ") spremenljiv v območju med 0 stopinj in vsaj približ

Description

Naprava za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem
Izum spada na področje transporta, namreč k plovilom in k opremi zanje, v okviru tega pa na področje hidrodinamičnih lastnosti trupov ali kril, še zlasti pa k plovilom s premakljivimi oz. nastavljivimi hidrodinamičnimi krilci. Sočasno je tovrsten izum prav tako v okviru transporta možno uvrstiti tudi na področje letal, in sicer še zlasti k letečim plovilom oziroma hidroplanom.
Pri tem je izum osnovan na problemu, kako zasnovati napravo, ki bo po eni strani omogočala stabilno, kontrolirano in tudi z vidika potrebne pogonske moči karseda učinkovito plovbo po mirni ali vzvalovani vodni gladini v svojstvu vodnega plovila za majhne in razmeroma velike hitrosti, ki pa naj bi po izbiri lahko tudi kontrolirano, stabilno in z možnostjo krmiljenja t.j. obvladljivo letela po zraku v svojstvu letala, pri čemer pa naj bi za letenje pripravljena naprava lahko vzletala z mirne ali vzvalovane vodne gladine ali s kopnega in tudi pristajala bodisi na mirni ali vzvalovani vodni gladini ali na kopnem.
• ·
EP O 240 472 predlaga plovilo s hidrodinamičnimi krili nastavljive geometrije, obsegajoče trup, ki v osnovi predstavlja trup čolna ali jadrnice s hidrodinamično oblikovanim, ustrezno zoženim premcem in prav tako hidrodinamično oblikovano krmo. Trup v območju premca obsega navzdol in v smeri vstran od trupa vsaksebi v obliki črke V štrleči krilci, v območju krme pa je k trupu na vsaki njegovi strani zasukljivo pritrjen po en krak, katerega prosti konec je zasnovan kot hidrodinamično krilce. Nadalje je v območju pod trupom in na odmiku od slednjega na ustreznih podpornih nogah pritrjeno horizontalno krilo. Vsakokratno s pripadajočim krakom togo povezano krilce poteka pod ostrim kotom glede na vsakokrat pripadajoč krak, tako da v približno horizontalnem položaju krakov omenjeni krilci potekata poševno pod kotom približno 45° v smeri navzdol in drugo proti drugemu. Omenjena kraka, ki sta zasukljiva glede na trup, sta v omenjenem položaju ustrezno podprta, npr. s pomočjo hidravličnih cilindrov. Tovrsten položaj krakov in krilc omogoča plovbo pri razmeroma veliki hitrosti, pri čemer ob zadostni hitrosti plovbe omenjeni krilci trup dvigata iz vode. S tem se zmanjšuje velikost omočene površine in s tem upora, medtem omenjen horizontalni nosilec ustvarja sile, ki delujejo v nasprotno smer in tiščijo krmo navzdol. Zato je velikost omočenih površin še vedno razmeroma velika, temu ustrezno pa je tudi hidrodinamičen upor plovila še vedno znaten. Pri plovbi z majhno hitrostjo ali med sidranjem v pristanišču je možno kraka zavihteti iz horizontalnega položaja v spuščen glede na gladino vsaj približno vertikalen položaj, pri čemer se krilci umakneta pod trup, s tem pa se širina plovila znatno zmanjša. Poleg navedenih pomanjkljivosti v zvezi z razmeroma velikim hidrodinamičnim uporom in veliko porabo moči za pogon tovrstno plovilo, je torej tudi očitno, da tako plovilo v nobenem primeru ne omogoča kontroliranega letenja po zraku.
Nadalje je znano strokovnjakom s tega področja in tudi javnosti že večkrat predstavljeno (www.hydroptere.com) plovilo, poimenovano »Hydroptere«. Tovrstno plovilo obsega trup, preko katerega je prečno glede na vzdolžno os trupa oz. glede na smer vožnje nameščen horizontalen nosilec, ki je togo povezan s • · trupom. Na vsakem koncu omenjenega nosilca je pričvrščeno po eno hidrodinamično krilce, ki je usmerjeno poševno navzdol v globino, hkrati pa tudi v smeri proti vsakokrat preostalemu krilcu, tako da omenjeni krilci konvergirata drugo proti drugemu. Tudi v tem primeru je v območju krme predvideno smemo krmilo, ko je na prostem koncu na odmiku od trupa zaključeno s horizontalnim krilcem, ki pri zadostni hitrosti omogoča dvig krme nad gladino. Plovilo je vsaj po prijavitelju dostopnih informacijah gnano izključno z energijo vetra, zato je v ta namen opremljeno z ustreznimi jadri, ki so razpeta na primernem jamboru, ki je pritrjen na trup. Ko med plovbo plovilo doseže potrebno hitrost, se zahvaljujoč obliki in postavitvi omenjenih hidrodinamičnih krilc na slednjih ustvari hidrodinamični vzgon, ki plovilo, namreč premec lupine, dviga iz vode. S tem se omočena površina zmanjša, s čimer se zmanjša tudi hidrodinamični upora, zaradi česar se pri nespremenjeni potisni sili lahko hitrost še poveča. Plovilo torej zahvaljujoč omenjenima hidrodinamičnima krilcema omogoča doseganje za plovila na vetrni pogon izjemno visoke hitrosti. Za uravnavanje in kompenzacijo hidrodinamičnega vzgona in tudi za stabilnost okoli prečne smeri v horizontalni ravnini skrbi omenjeno horizontalno krilce v območju krme. Za zagotavljanje stabilnosti je poleg tega predviden tudi dinamični balast, ki ga predstavlja znatna količina z ene na drugo stran pretakajoče se vode,. Zato je med plovbo omenjeno horizontalno krilce izjemno obremenjeno in je povrhu v celoti omočeno z vodo, tako da je velikost omočenih površin tudi v tem primeru razmeroma velika, temu ustrezen pa je tudi upor. Povrhu vsega tovrstna zasnova v nobenem primeru ne omogoča, da bi plovilo uporabljali tudi kot letalo ali obratno.
Strokovnjakom so znana tudi letala, ki so prirejena za vzletanje in pristajanje na vodni gladini. Tovrstna letala so primerna za vzletanje in pristajanje na mirni, nevzvalovani gladini, medtem ko je vzletanje ali pristajanje na izrazito vzvalovani gladini izjemno tvegani in praktično nemogoče.
Pričujoči izum se nanaša na napravo, kije predvidena za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem. Tovrstna naprava obsega vsaj en ustrezno tog trup, ki sestoji iz glede na vzdolžno os omenjenega trupa simetrično zasnovane lupine, obsegajoče premec in krmo z med slednjima potekajočo horizontalno vodno linijo, po izbiri pa tudi potniški prostor, tovorni prostor in vsaj eno kabino. Trup je opremljen z vsaj dvema poševno navzdol in drug proti drugemu usmerjenima hidrodinamičnima kriloma, katerih hidrodinamični profil je prirejen za zagotavljanje nasproti teži usmerjene vertikalne komponente hidrodinamične vzgonske sile, katere velikost je sorazmerna z velikostjo omočenih površin in s hitrostjo premikanja hidrodinamičnega krila po vodi. Nadalje naprava obsega tudi vsaj eno pogonsko sredstvo za ustvarjanje potisne sile, po izbiri pa tudi vsaj eno vsakokrat z omenjenim trupom povezano krmilno sredstvo, ki je lahko na voljo tudi kot pogonsko sredstvo z usmerjenim potiskom, in še nadalje po izbiri tudi vsaj eno kolo za premikanje naprave po kopnem.
Po izumu pa tovrstna naprava v prvi različici, ki omogoča premikanje tako po vodi, zraku in kopnem, obsega vsaj dva v smeri vzdolžne osi trupa med seboj razmaknjena in z vsakokrat razpoložljivim trupom togo povezana para med seboj soosno poravnanih in v smeri vsaj približno pravokotno glede na omenjeno vzdolžno os trupa vsaksebi štrlečih ter vsaj približno v horizontalni ravnini nad vodno linijo lupine trupa razporejenih ustrezno togih in kot letalski krili aerodinamično profiliranih prečnih nosilcev, od katerih je vsak na svojem prostem koncu opremljen s po enim hidrodinamičnim krilom, ki je zasukljivo okoli z vzdolžno osjo trupa vzporedne horizontalne osi za vsakokrat izbran kot glede na vsakokrat pripadajoč prečni nosilec, pri čemer je omenjeni kot med vsakokratnim hidrodinamičnim krilom in vsakokrat pripadajočim prečnim nosilcem spremenljiv v območju med 0° in vsaj približno 60°.
• · · ·
Nadalje je po izumu predvidena različica naprave, ki je namenjena prvenstveno premikanju po vodi, pri tem pa tovrstna naprava v splošnem obsega vsaj en ustrezno tog trup, ki sestoji iz glede na vzdolžno os trupa simetrično zasnovane lupine, obsegajoče premec in krmo z med slednjima potekajočo horizontalno vodno linijo, po izbiri pa tudi potniški prostor, tovorni prostor in vsaj eno kabino. Tudi tovrstna naprava obsega vsaj dve poševno navzdol in drug proti drugemu usmerjeni hidrodinamični krili, katerih hidrodinamični profil je prirejen za zagotavljanje nasproti sili teže usmerjene vertikalne komponente hidrodinamične vzgonske sile, katere velikost je sorazmerna z velikostjo omočenih površin in s hitrostjo premikanja hidrodinamičnega krila po vodi. Naprava nadalje obsega vsaj eno pogonsko sredstvo za ustvarjanje potisne sile in po izbiri vsaj eno krmilno sredstvo, ki je lahko pogonsko sredstvo z usmerjenim potiskom in ki je vsakokrat povezano z omenjenim trupom.
Tovrstna, prvenstveno za premikanje po vodi predvidena različica naprave po izumu pa obsega vsaj dva v smeri vzdolžne osi trupa med seboj razmaknjena in z vsakokrat razpoložljivim trupom togo povezana para med seboj soosno poravnanih in v smeri vsaj približno pravokotno glede na omenjeno vzdolžno os trupa vsaksebi štrlečih ter vsaj približno v horizontalni ravnini nad vodno linijo lupine trupa ustrezno togih prečnih nosilcev, od katerih je vsak na svojem prostem koncu opremljen s po enim hidrodinamičnim krilom, tako da je vsakokratno hidrodinamično krilo na prečnem nosilcu usmerjeno poševno navzdol in obenem tudi proti hidrodinamičnim krilu z omenjenim prečnim nosilcem soosno poravnanega prečnega nosilca.
Vsakokratno hidrodinamično krilo je prednostno zasukljivo okoli z vzdolžno osjo trupa vzporedne horizontalne osi za vsakokrat izbran kot glede na vsakokrat pripadajoč prečni nosilec, pri čemer je še zlasti prednostno, če je omenjeni kot med vsakokratnim hidrodinamičnim krilom in vsakokrat pripadajočim prečnim nosilcem spremenljiv v območju med 0° in vsaj približno 60°.
• · · · • ·
Nadalje se medsebojna oddaljenost dvojice hidrodinamičnih kril, ki pripadata med seboj soosno poravnanima prečnima nosilcema, razlikuje od medsebojne oddaljenosti dvojice hidrodinamičnih kril, ki pripadata vsakokrat nadaljnjima med seboj soosno poravnanima vzdolžnima nosilcema.
Nadalje je po izumu lahko prednostno, če sta vsaj dve hidrodinamični krili, ki pripadata med seboj soosno poravnanima vzdolžnima nosilcema, zasukljivi vsako okoli svoje vzdolžne osi. Se nadalje je na prostem koncu ali v njegovi bližini vsakega izmed vsaj para med seboj soosnih prečnih nosilcev prednostno predviden vsaj po en vzgonski element. Razen tega je na prostem koncu ali v njegovi bližini vsakega izmed vsaj para med seboj soosnih prečnih nosilcev predvideno vsaj eno kolo. Pri eni od možnih različic nadalje naprava obsega vsaj dva med seboj vzporedna in togo povezana trupa. Nadalje je po izumu predvidena možnost, daje na vsaj dveh soosno poravnanih prečnih nosilcih na voljo vsakokrat vsaj po eno zakrilce. Omenjena hidrodinamična krila so po izbiri lahko opremljena s flapi.
Pri eni od možnih izvedb naprava obsega z vsaj enim trupom togo povezano in nad vodno linijo lupine trupa razporejeno pogonsko sredstvo, kije izbrano iz skupine, ki jo tvorijo propelerska in reakcijska pogonska sredstva, gnana s pomočjo elektromotorja ali motorja z notranjim zgorevanjem. V skladu z nadaljnjo možno izvedbo naprava obsega z vsaj enim prečnim nosilcem togo povezano in nad vodno linijo lupine trupa razporejeno pogonsko sredstvo, ki je izbrano iz skupine, ki jo tvorijo propelerska in reakcijska pogonska sredstva, gnana s pomočjo elektromotorja ali motorja z notranjim zgorevanjem.
Pri drugi različici naprave, ki je predvidena prvenstveno za plovbo, ne pa tudi za letenje, naprava obsega z vsaj enim trupom togo povezano in nad vodno linijo lupine trupa razporejeno pogonsko sredstvo, ki je izbrano iz skupine, ki jo tvorijo jadra ter propelerska in reakcijska pogonska sredstva, gnana s pomočjo elektromotorja ali motorja z notranjim zgorevanjem.
• · · ·
Izum bo v nadaljevanju obrazložen s primeri izvedbe in v povezavi s priloženimi skicami, kjer kažejo
Sl. 1 primer izvedbe naprave za premikanje po kopnem, skozi zrak ali po vodi po izumu, ponazorjen v prostorskem prikazu;
Sl. 2 shematično ponazorjeno napravo po Sl. 1, tokrat v pogledu od spredaj;
Sl. 3 motorno izvedbo naprave v pogledu od strani;
Sl. 4 napravo po Sl. 4 v tlorisu;
Sl. 5 shematično in v pogledu od strani ponazorjeno napravo z aktiviranim krmilom med plovbo po vodni gladini, in sicer v prikazanem primeru s pomočjo motornega pogona;
Sl. 6 napravo po Sl. 5, tokrat z izvlečenim krmilom, npr. med vzletanjem z vodne gladine ali med pristajanjem na vodni gladini;
Sl. 7 shematično od strani prikazano napravo pri različnih hitrostih plovbe oz. pri različnih velikostih omočenih površin na hidrodinamičnih krilcih;
Sl. 8 shematično in v pogledu od spredaj ponazorjeno napravo med plovbo med spreminjanjem vpadnih kotov s sukanjem hidrodinamičnih krilc okoli vzdolžnih osi le-teh;
Sl. 9 shematično ponazorjeno motorno izvedbo naprave v pogledu od strani;
Sl. 10 kot na Sl. 8 ponazorjeno napravo med nagibom okoli vzdolžne osi zaradi motnje v prečni smeri, npr. zaradi bočnih valov, oziroma zaradi prečne komponente aerodinamične sile na jadrih;
Sl. 11 izvedbo naprave po Sl. 10 med plovbo po mirni gladini z veliko hitrostjo;
Sl. 12 izvedbo naprave po Sl. 10 in 11 med plovbo po vzvalovani gladini;
Sl. 13 pa različico naprave, ki razen plovbe omogoča tudi letenje.
Naprava za premikanje po kopnem, skozi zrak ali po vodi po izumu v splošnem obsega (Sl. 1) vsaj en togo zasnovan trup 1, s katerim sta togo povezana vsaj dva v smeri vzdolžne osi 101 omenjenega trupa 1 med seboj razmaknjena para iz omenjenega trupa 1 v vsakokratnem paru vsakokrat soosno vsaksebi štrlečih in ustrezno togih prečnih nosilcev 21', 21; 22', 22, od katerih je vsak opremljen s po • · · · · · · ···· • · ··· · · ♦ « · · · »4« «« * * · · · ·» · ·« enim hidrodinamičnim krilcem 210', 210; 220’, 220, hkrati pa tovrstna naprava obsega tudi vsaj eno pogonsko sredstvo 3 (Sl. 3 in Sl. 9) in vsaj eno krmilno sredstvo 4, ki ga po izbiri lahko nadomesti ali dopolnjuje tudi pogonsko sredstvo 3 z usmerjenim potiskom..
Omenjena vzdolžna os 101 trupa 1 med regularno uporabo naprave praviloma definira tudi vsakokrat trenutno smer premikanja naprave. Trup 1 je v osnovi oblikovan simetrično glede na omenjeno vzdolžno os 101 in obsega lupino 10, kije prirejena za plovbo po vodni gladini in vključuje premec 11 in krmo 12, ki sta oblikovana na ustrezen način za zagotavljanje po eni strani primemo potekajoče vodne linije 13 in po drugi strani za zagotavljanje primernih hidrodinamičnih lastnosti med plovbo z manjšimi hitrostmi ali tudi med plavanjem na vodi v primeru sidranja naprave v pristanišču. Strokovnjaku bo razumljivo, da trup 1 nadalje lahko - odvisno od namena naprave - obsega vsaj eno kabino in/ali ustrezno opremljen potniški prostor in/ali ustrezno opremljen tovorni prostor, ki kot taki v ničemer ne posegajo v samo bistvo izuma in zato na skici niti niso posebej prikazani.
Vsak od omenjenih prečnih nosilcev 2Γ, 21; 22', 22 je razporejen na zadostnem vertikalnem odmiku od vodne linije 13, tako da med plovbo lupine 10 trupa 1 po vodni gladini načeloma ne prihaja v stik z vodo. Kadar je naprava prirejena izključno za plovbo po vodni gladini, je vsak od omenjenih prečnih nosilcev 21',
21; 22', 22 načeloma lahko poljubno oblikovan, pri čemer pa gre v vsakem primeru za ustrezno tog konzolni nosilec. Kadar je naprava po izumu prirejena tudi za letenje, je vsak od omenjenih prečnih nosilcev 21', 21; 22', 22 temu ustrezno oblikovan, namreč profiliran letalskemu krilu ustrezno, tako da njegov prečni profil in oba vzdolžna profila v vertikalni in horizontalni smeri ustrezajo relevantnim profilom letalskega krila (Sl. 13), kar je pogoj za letenje po zraku, medtem ko to načeloma na same lastnosti naprave med plovbo ali drugačnim premikanjem po vodni gladini praviloma nima znatnega vpliva.
Po izumu je tudi predvidena možnost, da so omenjena hidrodinamična krilca 210', 210; 220', 220 po izbiri opremljena z zakrilci oz. flapi, s čimer je zlasti med premikanjem naprave z dovolj veliko hitrostjo v splošnem možno ustvarjati dodatne sile v želenih smereh. Tako je npr. med plovbo z zelo veliko hitrostjo z negativnimi flapi možno preprečiti, da bi plovilo poletelo, kadar to ni zaželeno. Možno pa je seveda dosegati tudi druge učinke, ki so strokovnjakom s tega področja znani in jih zato ni smiselno posebej naštevati in razlagati.
Strokovnjaku bo razumljivo, da naprava po izumu lahko po izbiri obsega tudi dva trupa 1, ki sta med seboj vzporedno razmaknjena in togo povezana, tako da sta njuni vzdolžni osi 101. vzporedni. Pri tem sta oba trupa 1 lahko med seboj togo povezana kar s pomočjo parov prečnih nosilcev 2T, 21; 22', 22. Število trupov 1 pa lahko po izbiri znaša tudi tri ali celo več kot tri.
Kot je že bilo omenjeno, je vsak od omenjenih prečnih nosilcev 21', 21; 22', 22 na vsakem svojem prostem koncu opremljen s po enim hidrodinamičnim krilom 210', 210; 220', 220, pri čemerje vsakokratno hidrodinamično krilo 210', 210; 220', 220 oblikovano z ustreznim hidrodinamičnim profilom, ki med premikanjem krila 210', 210; 220', 220 po vodi na vsakokrat omočeni površini Αμ A2 (Sl. 11 12) vsakokratnega hidrodinamičnega krila 210', 210; 220', 220 ustvari vsaj eno komponento hidrodinamične vzgonske sile Fb F2, ki deluje v smeri vertikalno navzgor in torej nasproti teži naprave oz. delov le-te. Pri tem je vsakokratno hidrodinamično krilo 210', 210; 220', 220 vsakokratnega prečnega nosilca 21', 21; 22', 22 usmerjeno poševno v globino in hkrati navznoter t.j. v smeri proti vsakokrat nasprotnemu hidrodinamičnemu krilu 210', 210; 220', 220 z omenjenim nosilcem 21', 21; 22', 22 soosno poravnanega nosilca 2Γ, 21; 22', 22. V prikazanem primeru sta torej hidrodinamični krili 210', 210 na prednjih prečnih nosilcih 2Γ, 21 usmerjeni poševno navzdol in hkrati drugo proti drugemu, obenem pa sta tudi hidrodinamični krili 220', 220 na zadnjih prečnih nosilcih 22', 22 usmerjeni poševno navzdol in hkrati drugo proti drugemu.
• · · · • · • ·
Razporeditev omenjenih hidrodinamičnih kril 210', 210; 220', 220 (Sl. 2, 7 in 8) je prednostno tako izbrana, da se hidrodinamični krili 220', 220 na zadnjih prečnih nosilcih 22', 22 nahajata izven območij med plovbo naprave generirane vrtinčne sledi hidrodinamičnih kril 210', 210 na prednjih prečnih nosilcih 21', 21. To z drugimi besedami pomeni, da je medsebojna oddaljenost med hidrodinamičnima kriloma 210', 210 na prednjih prečnih nosilcih 21’, 21 drugačna od medsebojne oddaljenosti med hidrodinamičnima kriloma 220', 220 na zadnjih prečnih nosilcih 22', 22, kar je v praksi najlažje realizirati na ta način, da se dolžina prednjih prečnih nosilcev 21', 21 razlikuje in je bodisi večja ali manjša, od dolžine zadnjih prečnih nosilcev 22', 22 (Sl. 4 in 13).
Zaradi zagotavljanja stabilnosti naprave v prečni smeri med plavanjem po vodni gladini, v primeru naprave na vetrni pogon oz. jadrnice pa tudi za potrebe kompenzacije sile vetra v jadrih, je na vsaki strani naprave prednostno v območju omenjenih prečnih nosilcev 21’, 21; 22', 22 predviden po en vzgonski element 23', 23 (Sl. 1, 2 in 4). Pri tem je prednostno, če je vsakokraten vzgonski element 23', 23 razporejen na prostem koncu vsakokrat daljšega izmed prečnih nosilcev 21', 21; 22', 22. Kadar je naprava zasnovana kot katamaran z dvema trupoma 10 ali kot trimaran s tremi trupi 10, je lahko omenjen vzgonski element 23', 23 zasnovan v svojstvu enega od razpoložljivih trupov 10.
Kot je bilo omenjeno, vsako od omenjenih hidrodinamičnih kril 210', 210; 220', 220 poteka poševno glede na vsakokrat pripadajoč prečni nosilec 21', 21; 22', 22, in sicer pod določenim kotom β (Sl. 2), ki prvenstveno zagotavlja ustrezne hidrodinamične lastnosti med samo plovbo, še zlasti potrebno hidrodinamično vzgonsko silo Fb F2, na vsakokrat omočeni površini Ab A2 hidrodinamičnega krila 210', 210; 220', 220. Po izumu je vsakokratno hidrodinamično krilo 210', 210; 220', 220 z vsakokrat pripadajočim prečnim nosilcem 21', 21; 22', 22 členkasto povezano na tak način, daje zasukljivo okoli svoje vzdolžne osi 20 Γ, 201; 203', 203, ki poteka vsaj približno vzporedno z omenjeno vzdolžno osjo 101 trupa 1, tako daje omenjen kot β med hidrodinamičnim krilom 210', 210; 220', 220 in pripadajočim prečnim nosilcem 2Γ, 21; 22', 22 spremenljiv v območju med 0° in vsaj približno 60°. Spreminjanje omenjenega kota β je v splošnem izvedljivo na različne načine, ki na skici niso posebej prikazani, eden od možnih načinov pa je izvedljiv npr. bodisi s hidravličnimi ali pnevmatskimi cilindri ali preko električnih ali tudi mehanskih pogonskih sredstev, s pomočjo katerih so hidrodinamična krila 210', 210, 220', 220 držana v vsakokrat izbranem položaju pod kotom β glede na vsakokrat pripadajoč prečni nosilec 21', 21, 22', 22.
Kadar je naprava predvidena izključno za plovbo, v splošnem zadostuje (Sl. 2), če je omenjeni kot β nastavljiv v območju med vsaj približno 0° in 60°, kar po eni strani omogoča postavitev hidrodinamičnih krilc 210', 210; 220', 220 bodisi v položaj, ki med premikanjem vodi gladini zagotavlja generiranje zadostne vertikalne komponente hidrodinamične vzgonske sile, ali pa v položaj, ki omogoča plovbo ali sidranje v plitvini. Kljub temu pa je prednostno, če je omenjeni kot β nastavljiv v območju med 0° in vsaj približno 60°. Na ta način so hidrodinamična krilca 210', 210; 220', 220 v obdobjih, kadar plovilo ne pluje, držana nad gladino in jih je s tem možno obvarovati pred onesnaženjem ali npr. obraščanjem z algami.
Tudi kadar je naprava predvidena tudi za letenje po zraku, je omenjeni kot β nastavljiv v območju med vsaj približno 0° in 60°, kar po eni strani omogoča postavitev hidrodinamičnih krilc 210', 210; 220', 220 bodisi v položaj, ki med premikanjem po vodni gladini zagotavlja generiranje zadostne vertikalne komponente Fb F2 hidrodinamične vzgonske sile, ali pa v položaj, ki omogoča poravnanje hidrodinamičnih kril 210', 210; 220', 220 z ustrezno aerrodinamično profiliranimi prečnimi nosilci 2Γ, 21; 22', 22 v funkciji letalskih kril, kar potem omogoča letenje naprave. S premikom hidrodinamičnih krilc 210', 210; 220', 220 v položaj, v katerem kot β znaša vsaj približno 0° je naprava med letenjem dobro krmarljiva. V primeru, kadar je kot β različen od 0° in še vedno razmeroma majhen, pa naprava med letenjem izkazuje izrazitejšo stabilnost okoli vzdolžne • · · · smeri 101 in jo različni vplivi razmeroma težko preusmerijo v drugo smer. V splošnem pa naprava še vedno lahko povsem zadovoljivo leti tudi v primeru, če kot Pznaša približno 45° ali celo več.
Po izumu je načeloma predvidena tudi možnost, da je vsaj dvojica na vsaj enem paru prečnih nosilcev 2Γ, 21; 22', 22 razpoložljivih hidrodinamičnih kril 210', 210, 220', 220 zasukljiva okoli svoje vzdolžne osi 202', 202, 204', 204, s čimer je napravi načeloma bodisi med plovbo ali med letenjem omogočeno bodisi krmiljenje in uravnoteženje oz. trimanje v vsakokrat želeni smeri ali pa tudi dodatno povečanje vzgonske sile Fb F2. Kot je bilo omenjeno, je možno učinke omenjenega sukanja po izbiri kombinirati ali dopolnjevati z učinki flapov na hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220, kadar so ti na voljo.
Pogonsko sredstvo 3 v splošnem predstavlja poljubno pogonsko sredstvo, ki je prirejeno za pritrditev prednostno sicer na trup 1 naprave (Sl. 3 in 9), v splošnem pa tudi na prečne nosilce 21', 21; 22', 22. Tako je npr. na trup 1 naprave po Sl. 1 kot pogonsko sredstvo 3 možno pričvrstiti na skici neprikazan jambor z jadri, odtlej pa je naprava uporabljiva kot jadrnica. Na Sl. 3 je ponazorjeno pogonsko sredstvo 3, ki predstavlja propeler, gnan bodisi z neprikazanim motorjem z notranjim zgorevanjem ali z neprikazanim elektromotorjem ali s katerim koli drugim pogonskim motorjem. Na Sl. 9 je ponazorjeno pogonsko sredstvo z usmerjenim potiskom, ki sočasno z ustvarjanjem pogonske sile F zagotavlja tudi želeno usmerjenost te sile, ki omogoča določeno krmiljenje oz upravljanje naprave. V takem primeru pogonsko sredstvo 3 lahko sočasno predstavlja krmilno sredstvo 4.
Zaradi spreminjanja položaja trupa 1 naprave glede na vodno gladino je pogonsko sredstvo 3 prednostno razporejeno nad vodno linijo 13 lupine 10 trupa 1, kar je na Sl. 9 in 11 ponazorjeno z razdaljo H. Tudi sicer je še zlasti propelerski podvodni pogon manj priporočljiv zaradi znatnih kavitacijskih izgub pri razmeroma velikih hitrostih, katerih doseganje naprava po izumu brez nadaljnjega omogoča.
Krmilno sredstvo 4 v splošnem predstavlja poljubno mehansko ali hidravlično ali drugačno sredstvo, ki med premikanjem vozila ustvarja sile, ki so vsakokrat potrebne za spreminjanje smeri premikanja vozila. Na Sl. 1 in 3 je krmilno sredstvo 4 ponazorjeno kot klasično krmno krmilo, kakršno običajno uporabljajo pri plovilih, še zlasti pri jadrnicah. Pri različici po Sl. 5 in 6 je prikazana možnost uporabe krmilnega sredstva 4, ki je premakljivo v vertikalni smeri in je po izbiri lahko spuščeno navzdol (Sl. 5), tako da je med plovbo omočeno z vodo, ali pa premaknjeno navzgor (Sl. 6), kar lahko bodisi omogoči sidranje ali plovbo v plitvini, načeloma pa tudi možnost krmiljenja po zraku med premikanjem z veliko hitrostjo, še zlasti npr. med letenjem. Po izumu je predvidena tudi možnost, da je krmilo 4 bodisi kombinirano ali nadomeščeno s pogonskim sredstvom 3 z usmerjenim potiskom, ki deluje tako, da zračni tok za propelerjem odklonimo v želeno smer.
Prednost same zasnove tovrstne naprave se odraža v izjemno širokih možnostih uporabe, pri čemer je z napravo možna plovba po vodi pri majhnih ali zelo visokih hitrostih, razen tega pa je naprava zmožna tudi leteti, in sicer ne glede na to, ali vzletanje poteka z vodne gladine ali s kopnega, in ne glede na to, ali pristajanje poteka na vodni gladini ali na kopnem. Nadaljnja prednost naprave se kaže med samo plovbo, med katero je tovrstna naprava celo pri ekstremno velikih hitrostih izjemno stabilna in za pogon potrebuje razmeroma majhno potisno silo F.
Naprava načeloma pluje že v primeru, ko je hidrodinamično oblikovana lupina 10 trupa 1 položena na vodno gladino, naprava pa obsega pogonsko sredstvo 3, ki zagotavlja potisno silo F, ki je potrebna za premikanje plovila z določeno hitrostjo vsaj približno v smeri vzdolžne osi 101. Pri majhni hitrosti plovbe je lupina 10 trupa 1 omočena do vodne linije 13 (Sl. 1 in 2), hidrodinamična krila 210', 210, 220', 220 pa se nahajajo bodisi nad vodno gladino (β = 0°) ali pod vodno gladino.
Med premikanjem naprave po vodi je upor odvisen od velikosti omočenih površin. S povečanjem potisne sile F se povečuje hitrost premikanja naprave, pri čemer se na potopljenih hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220 (β > 0°) ustvarja komponenta hidrodinamične vzgonske sile, Fb F2 ki deluje vertikalno navzgor v smeri nasproti sili teže in privzdiguje napravo, zaradi česar se velikost omočenih površin lupine 10 trupa 1 in velikost omočenih površin silo Fb F2, na vsakokrat omočeni površini Ab A2 hidrodinamičnega krila 210', 210; 220', 220 zmanjšuje, temu ustrezno pa se zmanjšuje tudi hidrodinamični upor. Spočetka se torej pri nespremenljivi potisni sili F pogonskega sredstva 3 zaradi zmanjševanja velikosti omočenih površin in s tem hidrodinamičnega upora hitrost premikanja naprave povečuje, s čimer se povečuje hidrodinamična vzgonska sila Fb F2, zato pa se velikost omočenih površin Ab A2 hidrodinamičnih kril 210', 210; 220', 220 še zmanjšuje. Ko se pri določeni hitrosti hidrodinamično oblikovan trup 1 naprave dvigne nad gladino vode, se upor drastično zmanjša, zato se lahko odtlej naprava kljub razmeroma majhni potisni sili F premika z veliko hitrostjo, ker so omočene površine na voljo izključno na hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220. Kerje tudi jakost hidrodinamične vzgonske sile Fb F2 na vsakem od hidrodinamičnih kril 210', 210, 220', 220 odvisna od velikosti omočenih površin Ab A2 na hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220, se zahvaljujoč razporeditvi slednjih po izumu naprava med premikanjem z veliko hitrostjo po vodni gladini samodejno postavlja v ravnotežni položaj. Moment M! sil Fb F2 se izenači z momentom M2, ki ga na vsakokrat razpoložljivi razdalji nad vodno linijo ustvarja potisna sila F pogonskega sredstva 3. Podobno je npr. zagotovljena stabilnost v prečni smeri (Sl. 10) vertikalna komponenta hidrodinamične vzgonske sile Fb F2 na bolj omočenih hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220 večja kot na preostalih hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220, kar povzroči ustrezen zasuk trupa 1 okoli vzdolžne osi 101, kar ima za posledico postopno poravnanje naprave nazaj v horizontalno lego. Podobno je tudi med plovbo na vzvalovani gladini (Sl. 12) vertikalna komponenta hidrodinamične vzgonske sile Fb F2 na bolj omočenih hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220 večja kot na preostalih • · · · hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220, kar zahvaljujoč s tem ustvarjenemu momentu Mi potem povzroči ustrezen zasuk trupa 1 okoli prečne osi glede na val, čemur potem po spremembi razmer sledi zasuk naprave nazaj v horizontalno lego.
Kadar je naprava predvidena za letenje in so prečni nosilci 2Γ, 21; 22', 22 ustrezno profilirani v smislu letalskih kril, se pri zadostni hitrosti naprave trup 1 dvigne iz vode, obenem pa se med naraščanjem hitrosti velikost omočenih površin na hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220 zmanjšuje, pri čemer se po eni strani zmanjšuje hidrodinamični upor na hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220, po drugi strani se pa zaradi zadostne hitrosti premikanja po zraku na prečnih nosilcih 21’, 21; 22', 22 ustvari zadostna vertikalna komponenta aerodinamičnega vzgona, ki napravo dvigne v zrak. Ko je naprava v zraku, hidrodinamična krila 210', 210, 220', 220 niso več omočena z vodo in jih je možno zasukati okoli vzdolžne horizontalne osi 201’, 201; 203', 203 in jih pridružiti relevantnim prečnim nosilcem 21', 21; 22', 22. Pri tem so omenjeni prečni nosilci 21', 21; 22', 22 lahko opremljena z zakrilci 215', 215; 225', 225, ki omogočajo učinkovito krmiljenje naprave med letenjem. Po izbiri je napravo možno krmiliti tudi z zasukom hidrodinamičnih kril 210', 210, 220', 220 okoli njihovih vzdolžnih osi 202', 202; 204', 204.
V ustreznem položaju hidrodinamičnih kril 210', 210, 220', 220, ko so slednja poravnana s prečnimi nosilci 21', 21; 22', 22 (β = 0°), in po premiku eventualnega krmilnega sredstva 4 v ustrezen položaj, je možno pristajanje na kopnem in tudi vzletanje s kopnega. V ta namen trup 1 obsega kolesa 15', 15 (Sl. 1), ustrezni podporni kolesi 16', 16 pa sta prednostno predvideni na vsaj dveh soosno poravnanih prečnih nosilcih 21', 21, 22', 22, lahko npr. kar v območju vzgonskih elementov 23', 23 kot je to prikazano na Sl. 1.
Pred pristajanjem naprave na vodni gladini hidrodinamična krila 210', 210, 220', 220 spet zasučemo okoli horizontalne osi 201', 201; 203', 203 za kot β, ki znaša • · · · približno 30° - 60°, še zlasti približno 45°, glede na prečne nosilce 21', 21; 22', 22, tako da s povsem podobnimi ukrepi kot pri pristajanju klasičnega letala ponovno dosežemo omočenost vsaj dela površin Ab A2 hidrodinamičnih kril 210', 210, 220', 220, nakar s pogonsko silo F pogonskega sredstva 3 uravnavamo hitrost premikanja naprave po vodi. Po ustreznem zmanjšanju hitrosti se vertikalna vzgonska komponenta Fb F2 na hidrodinamičnih krilih 210', 210, 220', 220 zmanjšuje, pri čemer se povečuje velikost omočenih površin Ab A2 in povečuje hidrodinamični upor. Ko pa se omočijo tudi površine na lupini 10 trupa 1, se upor znatno poveča in premikanje naprave se znatno upočasni. Prednost tovrstne naprave se kaže tudi v možnosti pristajanja na vzvalovani gladini, namreč na razmeroma visokih valovih. Podobno velja tudi za vzletanje.

Claims (13)

  1. PATENTNI ZAHTEVKI
    1. Naprava za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem, obsegajoča vsaj en ustrezno tog trup (1), ki sestoji iz glede na vzdolžno os (101) trupa (1) simetrično zasnovane lupine (10), obsegajoče premec (11) in krmo (12) z med slednjima potekajočo horizontalno vodno linijo (13), po izbiri pa tudi potniški prostor, tovorni prostor in vsaj eno kabino, in nadalje vsaj dve poševno navzdol in drugo proti drugemu usmerjeni hidrodinamični krili (210', 210, 220', 220), katerih hidrodinamični profil je prirejen za zagotavljanje nasproti teži usmerjene vertikalne komponente hidrodinamične vzgonske sile (Fb F2), katere velikost je sorazmerna s hitrostjo premikanja hidrodinamičnega krila (210', 210, 220', 220) po vodi, razen tega pa tudi vsaj eno pogonsko sredstvo (3) za ustvarjanje potisne sile (F) in po izbiri vsaj eno krmilno sredstvo (4), lahko kot pogonsko sredstvo (3) z usmerjenim potiskom, ki je vsakokrat povezano z omenjenim trupom (1), ki po izbiri obsega tudi vsaj eno kolo (15', 15') za premikanje naprave po kopnem, označena s tem, da obsega vsaj dva v smeri vzdolžne osi (101) trupa (1) med seboj razmaknjena in z vsakokrat razpoložljivim trupom (1) togo povezana para med seboj soosno poravnanih in v smeri vsaj približno pravokotno glede na omenjeno vzdolžno os (101) trupa (1) vsaksebi štrlečih ter vsaj približno v horizontalni ravnini nad vodno linijo (13) lupine (10) trupa (1) razporejenih ustrezno togih in kot letalski krili aerodinamično profiliranih prečnih nosilcev (21', 21; 22', 22), od katerih je vsak na svojem prostem koncu opremljen s po enim hidrodinamičnim krilom (210', 210; 220', 220), ki je zasukljivo okoli z vzdolžno osjo (101) trupa (1) vzporedne horizontalne osi (20Γ, 201; 203', 203) za vsakokrat izbran kot (β) glede na vsakokrat pripadajoč prečni nosilec (21', 21; 22', 22), pri čemer je omenjeni kot (β) med vsakokratnim hidrodinamičnim krilom (210', 210; 220', 220) in vsakokrat pripadajočim prečnim nosilcem (2 F, 21; 22', 22) spremenljiv v območju med 0° in vsaj približno 60°.
  2. 2. Naprava za premikanje po vodi, obsegajoča vsaj en ustrezno tog trup (1), ki sestoji iz glede na vzdolžno os (101) trupa (1) simetrično zasnovane lupine (10), obsegajoče premec (11) in krmo (12) z med slednjima potekajočo horizontalno vodno linijo (13), po izbiri pa tudi potniški in/ali tovorni prostor in/ali kabino, nadalje vsaj dve poševno navzdol in drugo proti drugemu usmerjeni hidrodinamični krili (210', 210, 220', 220), katerih hidrodinamični profil je prirejen za zagotavljanje nasproti sili teže usmerjene vertikalne komponente hidrodinamične vzgonske sile (Fj, F2), katere velikost je sorazmerna z velikostjo omočenih površin in s hitrostjo premikanja hidrodinamičnega krila (210', 210, 220’, 220) po vodi, razen tega pa tudi vsaj eno pogonsko sredstvo (3) za ustvarjanje potisne sile (F) in po izbiri vsaj eno krmilno sredstvo (4), lahko pogonsko sredstvo (3) z usmerjenim potiskom, ki je vsakokrat povezano z omenjenim trupom (1), označena s tem, da obsega vsaj dva v smeri vzdolžne osi (101) trupa (1) med seboj razmaknjena in z vsakokrat razpoložljivim trupom (1) togo povezana para med seboj soosno poravnanih in v smeri vsaj približno pravokotno glede na omenjeno vzdolžno os (101) trupa (1) vsaksebi štrlečih ter vsaj približno v horizontalni ravnini nad vodno linijo (13) lupine (10) trupa (1) ustrezno togih prečnih nosilcev (2Γ, 21; 22', 22), od katerih je vsak na svojem prostem koncu opremljen s po enim hidrodinamičnim krilom (210', 210; 220', 220), tako da je vsakokratno hidrodinamično krilo (210', 210; 220', 220) na prečnem nosilcu (21', 21; 22', 22) usmerjeno poševno navzdol in obenem tudi proti hidrodinamičnim krilu (210', 210; 220', 220) z omenjenim prečnim nosilcem (21', 21; 22', 22) soosno poravnanega prečnega nosilca (2Γ, 21; 22', 22).
  3. 3. Naprava po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, da je vsakokratno hidrodinamično krilo (210', 210; 220', 220) zasukljivo okoli z vzdolžno osjo (101) trupa (1) vzporedne horizontalne osi (20Γ, 201; 203', 203) za vsakokrat izbran kot (β) glede na vsakokrat pripadajoč prečni nosilec (2Γ, 21; 22', 22), pri čemer je omenjeni kot (β) med vsakokratnim hidrodinamičnim krilom (210', 210;
    • ·
    220', 220) in vsakokrat pripadajočim prečnim nosilcem (21', 21; 22', 22) spremenljiv v območju med 0° in vsaj približno 60°.
  4. 4. Naprava po enem od zahtevkov 1-3, označena s tem, da se medsebojna oddaljenost dvojice hidrodinamičnih kril (210', 210; 220', 220), ki pripadata med seboj soosno poravnanima prečnima nosilcema (2Γ, 21; 22', 22), razlikuje od medsebojne oddaljenosti dvojice hidrodinamičnih kril (210', 210; 220', 220), ki pripadata vsakokrat nadaljnjima med seboj soosno poravnanima vzdolžnima nosilcema (21’, 21; 22’, 22).
  5. 5. Naprava po enem od zahtevkov 1 - 4, označena s tem, da sta vsaj dve hidrodinamični krili (210', 210; 220', 220), ki pripadata med seboj soosno poravnanima vzdolžnima nosilcema (21', 21; 22', 22), zasukljivi vsako okoli svoje vzdolžne osi (202', 202; 204', 204).
  6. 6. Naprava po enem od zahtevkov 1 - 5, označena s tem, da je na prostem koncu ali v njegovi bližini vsakega izmed vsaj para med seboj soosnih prečnih nosilcev (2Γ, 21; 22', 22) predviden vsaj po en vzgonski element (23', 23).
  7. 7. Naprava po enem od zahtevkov 1-6, označena s tem, da je na prostem koncu ali v njegovi bližini vsakega izmed vsaj para med seboj soosnih prečnih nosilcev (21', 21; 22', 22) predvideno vsaj eno kolo (16', 16).
  8. 8. Naprava po enem od zahtevkov 1 - 7, označena s tem, da obsega vsaj dva med seboj vzporedna in togo povezana trupa (1).
  9. 9. Naprava po enem od zahtevkov 1 - 8, označena s tem, da je na vsaj dveh soosno poravnanih prečnih nosilcih (21', 21; 22', 22) na voljo vsakokrat vsaj po eno zakrilce (215’, 215; 225’, 225).
    • · ·
  10. 10. Naprava po enem od zahtevkov 1-9, označena s tem, da obsega z vsaj enim trupom (1) togo povezano in nad vodno linijo (13) lupine (10) trupa (1) razporejeno pogonsko sredstvo (3), ki je izbrano iz skupine, ki jo tvorijo propelerska in reakcijska pogonska sredstva, gnana s pomočjo elektromotorja ali motorja z notranjim zgorevanjem.
  11. 11. Naprava po enem od zahtevkov 1 - 9, označena s tem, da obsega z vsaj enim prečnim nosilcem (2Γ, 21; 22', 22) togo povezano in nad vodno linijo (13) lupine (10) trupa (1) razporejeno pogonsko sredstvo (3), kije izbrano iz skupine, ki jo tvorijo propelerska in reakcijska pogonska sredstva, gnana s pomočjo elektromotorja ali motorja z notranjim zgorevanjem.
  12. 12. Naprava po enem od zahtevkov 2-9, označena s tem, da obsega z vsaj enim trupom (1) togo povezano in nad vodno linijo (13) lupine (10) trupa (1) razporejeno pogonsko sredstvo (3), ki je izbrano iz skupine, ki jo tvorijo jadra ter propelerska in reakcijska pogonska sredstva, gnana s pomočjo elektromotorja ali motorja z notranjim zgorevanjem.
  13. 13. Naprava po enem od zahtevkov 1 - 12, označena s tem, da so hidrodinamična krila (210', 210; 220', 220) opremljena s flapi.
SI200900187A 2009-07-09 2009-07-09 Naprava za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem SI23103A (sl)

Priority Applications (2)

Application Number Priority Date Filing Date Title
SI200900187A SI23103A (sl) 2009-07-09 2009-07-09 Naprava za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem
PCT/SI2010/000019 WO2011005226A2 (en) 2009-07-09 2010-04-13 Apparatus for locomotion by water, air or land

Applications Claiming Priority (1)

Application Number Priority Date Filing Date Title
SI200900187A SI23103A (sl) 2009-07-09 2009-07-09 Naprava za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI23103A true SI23103A (sl) 2011-01-31

Family

ID=42262382

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI200900187A SI23103A (sl) 2009-07-09 2009-07-09 Naprava za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem

Country Status (2)

Country Link
SI (1) SI23103A (sl)
WO (1) WO2011005226A2 (sl)

Cited By (1)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
WO2015026301A1 (en) 2013-08-21 2015-02-26 Quadrofoil, Proizvodnja In Storitve, D.O.O. Vessel control system with movable underwater wings

Families Citing this family (4)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
FR2970699B1 (fr) 2011-01-25 2014-11-28 Lisa Airplanes Avion motorise a structure mixte hydrodynamique et aerodynamique pour le decollage et l'atterrissage sur l'eau, le sol ou la neige
DE102014105883A1 (de) * 2014-04-25 2015-10-29 Peter Schnauffer Wasserfahrzeug
CN109229376B (zh) * 2018-10-22 2024-04-12 南京航空航天大学 一种跨域多栖载运器
CN111776131B (zh) * 2020-06-01 2021-08-31 中国科学院力学研究所 一种基于三段式超空泡水翼的超高速水面航行器

Family Cites Families (9)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
DE1157956B (de) * 1961-08-28 1963-11-21 Iaweseria Flugzeugbau Ges Mit Schnellschiff mit Unterwassertragflaechen
US3139059A (en) * 1961-12-11 1964-06-30 Fairchild Stratos Corp Winged hydrofoil watercraft
US3145954A (en) * 1962-03-07 1964-08-25 Robert W Jenny Vehicle for non-air, semi-air, and full-air supported travel
US5054410A (en) * 1989-12-27 1991-10-08 Scarborough Greer T Hydrofoil sailboat with control system
FR2703975B1 (fr) * 1993-04-13 1995-06-30 Bergh De Alain Henri Jean Hydroptere a voile.
FR2833238A1 (fr) * 2001-12-07 2003-06-13 Henri Dupuis Bateau multicoques de type hydroptere a foils repliables
FR2862602B1 (fr) * 2003-11-24 2007-02-16 Gerard Roger Aldin Navire a flotteur immerge stabilise par controle electronique des positions de masses mobiles et d'orientations d'ailerons immerges
US7040573B2 (en) * 2004-02-02 2006-05-09 Richard Selman Landplane to flying boat conversion
GB2454877A (en) * 2007-11-20 2009-05-27 Charles H Coish A watercraft with buoyant hydrofoil vanes

Cited By (2)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
WO2015026301A1 (en) 2013-08-21 2015-02-26 Quadrofoil, Proizvodnja In Storitve, D.O.O. Vessel control system with movable underwater wings
US9969463B2 (en) 2013-08-21 2018-05-15 Quadrofoil, Proizvodnja In Storitive, D.O.O. Vessel control system with movable underwater wings

Also Published As

Publication number Publication date
WO2011005226A2 (en) 2011-01-13
WO2011005226A3 (en) 2011-06-16

Similar Documents

Publication Publication Date Title
US6439148B1 (en) Low-drag, high-speed ship
EP2440455B1 (en) Wingtip and sponson interaction on an amphibious aircraft
US7252264B2 (en) Flying sailboat
US8671868B2 (en) Underwater vessel with above-water propulsion
JPH08192798A (ja) 水上飛行船
KR20150042158A (ko) 에어로포일 세일
US20080203216A1 (en) Multi-Environment Engine
US10099750B1 (en) High speed ship
CN110576713A (zh) 一种空水潜三栖无人机
US6341571B1 (en) Wind-powered air/water interface craft having various wing angles and configurations
SI23103A (sl) Naprava za premikanje po vodi in/ali po zraku in/ali po kopnem
RU2419557C2 (ru) Водно-воздушное транспортное средство "аквалёт", безмачтовый парус, устройство управления парусом
US20200331563A1 (en) Marine vessel
KR101037995B1 (ko) 수직 이착륙이 가능한 위그선
EP3145804B1 (en) Unmanned surface vehicle
US20120132124A1 (en) SPAR Based Maritime Access Vehicle
US7055450B2 (en) Transportation vehicle and method operable with improved drag and lift
US20030024453A1 (en) Fluid-medium vehicle
GB2440320A (en) Amphibious gyroplane
RU2651530C1 (ru) Экраноплан
CN101959750A (zh) 具有活动龙骨的海船
WO2020070526A1 (en) Revolving sailing catamaran watercraft
US20230023286A1 (en) Unmanned trans-surface vehicle
CA2576688C (en) Transportation vehicle
DE2313644A1 (de) Windgetriebenes, an die wasseroberflaeche gefesseltes fahrzeug

Legal Events

Date Code Title Description
OO00 Grant of patent

Effective date: 20110209

KO00 Lapse of patent

Effective date: 20170406