SI22167A - Vodotopno melaminsko secninsko formaldehidno vezivo za mineralna vlakna - Google Patents

Abstract

Izum se nanasa na postopek izdelave delno zaetrene vodotopne melaminsko secninsko formaldehidne smole, izdelavo veziva za mineralna vlakna na osnovi te smole, na metodo za proizvodnjo vezanega izdelka iz mineralnih vlaken s tem vezivom in na izdelekiz mineralnih vlaken, ki vkljucuje mineralna vlakna v stiku z utrjeno sestavo zgoraj omenjenega veziva. Po izumu sta kondenzacija in zaetrevanje vodena v enostopenjskem procesu pod atmosferskim tlakom tako, da se zmesi melamina (0.5-1.5 mola), secnine (0.5-1.5mola) ter formaldehida (30-50% vodna raztopina, 1.6-2.6 mola na mol zdruzenih aminov), ter metanola(2-3 mole na mol aminov) nastavi pH na 8.0 - 11 in da se zmes med intenzivnim mesanjem ogreva na 80do 100 stopinj Celzija, pri cemer v reaktorju podpogoji refluksa reakcija poteka 100 do 300 minut in to ob kontroli hidrofobnosti, viskoznosti in/ali lomnega kolicnika. Postopek za proizvodnjo obicajnih toplotno ali zvocno izolativnih materialov jeznacilen po tem, da je vezivo naneseno v kolicinah med 0,3 -10% teze vezanega izdelka iz mineralnih vlaken, med 10 in 30% pri HDT (high density) ploscah in 20 - 40% za kompozitne izdelke iz veziva, ojacanega zmineralnimi vlakni, pri cemer se katalizator dodaja vezivu neposredno pred vstopom v dozirne crpalke s katerimi se vezivo nanese z razprsevanjem takoj po razvlaknjenju mineralne taline in je temperatura v usedalni komori pod temperaturo pricetka utrjevanja smole, nakar se tako formirana plast mineralnih vlaken utrdi v utrjevalni komori, kjer se plastmineralne volne prepihuje z vrocim zrakom pri temperaturah od 200 - 400 stopinj Celzija.

Description

Vodotopno melaminsko sečninsko formaldehidno vezivo za mineralna vlakna

Izum se nanaša na postopek izdelave delno zaetrene vodotopne melaminsko sečninsko formaldehidne smole, izdelavo veziva za mineralna vlakna na osnovi te smole, na metodo za proizvodnjo vezanega izdelka iz mineralnih vlaken s tem vezivom in na izdelek iz mineralnih vlaken, ki vključuje mineralna vlakna v stiku z utijeno sestavo zgoraj omenjenega veziva.

Izdelki iz mineralnih vlaken običajno vsebujejo mineralna vlakna kot so npr. umetno narejena steklasta vlakna (MMVF), steklena vlakna, keramična vlakna, bazaltna vlakna, žlindrina in kamena volna, vezana skupaj z utrjenim termoplastičnim ali največkrat duroplastičnim polimernim vezivnim materialom. Za uporabo za izdelke za toplotno ali zvočno izolacijo, so vezane plošče iz mineralnih vlaken običajno proizvedene s preoblikovanjem taline iz ustreznih surovin v vlakna po običajnem postopku, kot npr. s procesom hitro vrteče perforirane posode ali kaskadnim rotorskim procesom. Vlakna se odpihnejo v zbiralno komoro in se ob formiranju, ko so še vroča, omočijo z raztopino veziva in naključno naložijo kot plast ali mreža na transportni trak. Plast vlaken je nato prepeljana do utrjevalne komore, kjer se prepihuje z ogretim zrakom, da se utrdi vezivo in togo poveže skupaj mineralna vlakna.

Z vezivom oplaščena vlakna so pogosto predraga za uporabnike, kot odločilni cenovni faktor pa se običajno izpostavlja drage vezivne smole. Zaradi njihovega odličnega faktorja cena/lastnosti so bile v preteklosti običajno izbrane fenol formaldehidne smole, ki so lahko ekonomično proizvedene in so lahko modificirane s sečnino, preden jih uporabimo kot vezivo, kar dodatno poceni vezivo.

Ker pa zakonodajalci zadnja leta zelo znižujejo dovoljene emisije hlapnih organskih komponent (VOC) in ker se zakonodaja glede uporabe fenol vsebujočih pripravkov v Evropi zaostruje, se je veliko truda vložilo v obširne raziskave alternativnih veziv brez fenola.

Na podlagi teh raziskav seje pojavilo kar nekaj sestav veziv brez fenola, npr. vezivo na osnovi polikarboksi polimerov in poliolov.

-2Druga skupina veziv brez fenola za mineralna vlakna so produkti reakcij adicije/eliminacije alifatskih in aromatskih anhidridov z alkanolamini. Ta veziva za mineralna vlakna imajo odlične vezivne lastnosti ampak zahtevajo drage surovine in predvsem visok delež dragega anhidridnega reagenta, da dosežejo želeno vodotopnost, hitrost utrjevanja in utijevalno gostoto.

Melaminsko-formaldehidne smole, ki so do sedaj poznane, bi zadostile zahtevam za vezivo za mineralna vlakna kar se tiče negorljivosti in reaktivnosti. Za sintezo vodotopnih melaminskosečninskih smol je do sedaj poznanih mnogo postopkov, ki jih lahko razdelimo v dve skupini.

Tipični postopek prve skupine je tak, da melamin, sečnino in formaldehid v molskem razmeiju 1 : (0 - 2) : (1,3 - 4) med mešanjem segrevamo na 70 - 90°C, reagiramo pri pH 6.5 do 8.5 dokler ne dosežemo želene stopnje polikondenzacije, kar merimo preko viskoznosti in/ali hidrofobnosti, oziroma lomnega količnika. Običajno traja sinteza 3 do 10 ur. Po takem postopku so se sintetizirala predvsem lepila za les in smole za impregnacijo papiijev.

Tipični postopek iz druge skupine pa je tak, da najprej reagiramo melamin in formaldehid v razmeiju 1 : (3 - 10) pri pH 8 - 10 in temperaturi 60 - 80 °C. Nato pa dodamo 10 do 50 molskih delov metanola, temperaturo spustimo na 30 do 60 °C, pH pa znižamo na 1 do 6. Reakcijo vodimo do željene stopnje zaetrenja in polikondenzacije, nato pa odvečno topilo oddestiliramo. Po takem postopku so sintetizirane predvsem vodotopne smole za lake.

Smole iz prve skupine imajo dovolj dobre lepilne lastnosti, nimajo velike količine gorljivih komponent in so po lastnostih primerne za vezanje mineralnih vlaken, vendar pa nimajo visoke vodorazredčljivosti in imajo kratko stabilnost, kar onemogoča njihovo uporabo v obstoječih tehnologijah proizvodnje izdelkov iz mineralnih vlaken.

Smole iz druge skupine pa imajo dobro obstojnost in visoko vodorazredčljivost, pa tudi zadovoljive lepilne lastnosti, vendar pa imajo večji delež gorljivih komponent, postopek sinteze pa je drag, tako da ne pridejo v poštev kot vezivo za mineralna vlakna.

Do sedaj se je ta problem veziva mineralnih vlaken reševal tako, da so izdelovali za uporabo pri višjih temperaturah (nad 200° C) izdelke iz mineralnih vlaken z zelo majhno vsebnostjo veziva, cca 1%, kar pa je imelo za posledico zelo slabe mehanske lastnosti izdelkov, težave pri manipulaciji in velik izmet.

-3Naloga predstavljenega izuma je pripraviti vezivo brez fenola, kije posebej primemo za vezavo mineralnih vlaken, ki bo imelo odlične vezivne karakteristike, še posebej ustrezno hitrost in moč utrjevanja, da bo dobro topno v vodi in bo imelo dobro redčljivost ter bo lahko ekonomično proizvedeno iz manj dragih surovin.

Nadaljnja naloga predstavljenega izuma je pripraviti izdelek iz mineralnih vlaken, v katerem so mineralna vlakna povezana z utijenim vezivom brez fenola po izumu.

Po izumu je naloga rešena po neodvisnih patentnih zahtevkih.

Izdelava delno zaetrenega vodotopnega melaminsko sečninsko formaldehidnega veziva za mineralna vlakna je značilna po tem, da vodimo kondenzacijo in zaetrevanje v enostopenjskem procesu pri pH 8 do 11, pod atmosferskim tlakom in v temperaturnem območju 80 do 100 °C ob kontroli hidrofobnosti, viskoznosti in/ ali lomnega količnika.

V skladu s prvo nalogo predstavljenega izuma je pripravljena osnova za vodno vezivo brez fenola: melaminsko sečninsko formaldehidna smola, ki ustreza tehnološkim zahtevam za vezivo mineralnih vlaken, je vodorazredčljiva, ima dobro vezivnost za mineralna vlakna in je kot vezivo v utgeni obliki negorljiva .

Postopek izdelave melaminsko formaldehidne smole in po tem postopku izdelano vezivo po izumu v primerjavi z znanimi melaminsko formaldehidnimi smolami s svojimi lastnostimi dodatno zadovolji vse druge zahteve, to je, daje vodotopna, kot utrjeno vezivo pa vodoodpoma, obenem dovolj reaktivna, z dobrim oprijemom na mineralna vlakna, ter ne bistveno dražja od fenolne smole za ta namen.

V skladu z nadaljnim aspektom predstavljenega izuma je pripravljena metoda za proizvodnjo produktov iz vezanih mineralnih vlaken, ki zajema koraka stika mineralnih vlaken ali izdelka iz mineralnih vlaken z vodnim vezivom brez fenola po izumu, kot je opisano zgoraj, in utrjevanja sestave veziva.

V skladu nadaljnim aspektom predstavljenega izuma je pripravljen izdelek iz mineralnih vlaken, ki vključuje mineralna vlakna v stiku z utrjeno sestavo veziva po izumu.

-4Opis izuma

Bistvo izuma je originalna sinteza melaminsko sečninske delno zaetrene formaldehidne smole, ki vključuje postopek zaetrevanja v alkalnem pH območju od 8 do 11, ter v temperaturnem območju 80 -120°C.

Dobljena smola ima naslednje lastnosti: je popolnoma vodotopna, vsebuje visok odstotek dušika, med utrjevanjem in sušenjem pa ne izloča škodljivih komponent v ekološko in tehnološko neugodnih količinah.

Utrjena smola dobro veže mineralna vlakna, je negorljiva in vodoodpoma. Termičen razpad utrjene smole je počasen in enakomeren v temperaturnem območju 240 do 580°C kar omogoča izdelavo plošč iz mineralnih vlaken, ki vsebujejo to smolo kot osnovo za vezivo na tak način, da imajo te plošče posebne lastnosti glede termične odpornosti in negorljivosti.

Izum bo opisan na izvedbenih primerih.

Primer 1:

Kondenzacijo in zaetrevanje vodimo v enostopenjskem procesu pri atmosferskem tlaku pod pogoji refluksa. Zmesi melamina (0.5-1,5 mola), sečnine (0.5-1.5 mola) ter formaldehida (40% vodna raztopina, 1.6-2.6 mola na mol združenih aminov), ter metanola (2-3 mole na mol aminov) nastavimo pH na 8.5 - 10 in med intenzivnim mešanjem ogrevamo na 80 do 100 °C. V reaktorju pod pogoji refluksa reakcija poteka 100 do 300 minut. Med reakcijo jemljemo vzorce in merimo pH, viskoznost, lomni količnik in hidrofobnost smole. pH vrednost reguliramo navzgor najbolje z dodatki NaOH, KOH, ali sode, navzdol pa najbolje z dodatki dušikove, fosforne, ali mravljične kisline.

Hidrofobnost smole določamo tako, da merimo število delov 20% vodne raztopine natrijevega acetata, s katero lahko razredčimo 1 del smole pri 20 °C, brez da bi se pri temu pojavila motnost. Ko hidrofobnost smole merjena po zgornjem postopku doseže vrednost 2.2 do 2.8, nastavimo pH na 9,5 do 10,5 in vakuumsko oddestiliramo presežek topila, tako da smola vsebuje 50 - 60 % suhe snovi.

-5Dobljena smola je popolnoma vodotopna, pH ima 9.5 do 10 suho snov 50 do 60 %, viskoznost pri 52 % suhe snovi pa od 27 - 40 cPas.

Smola je bistra, prozorna, obarvanost pod 100 Apha. Svoje osnovne lastnosti zadrži pri 20 °C vsaj 14 dni. B čas smole pri 180 °C je 60-100 s.

Primer 2:

V kemijski reaktor iz nerjavečega jekla, opremljenim za delo pod pritiskom do 10 bar doziramo surovine kot pri primeru 1. Med intenzivnim mešanjem vodimo reakcijo pri pH 8.5 do 10 in temperaturi 90 do 110 C . Pritisk v zaprtem reaktoiju naraste na 1 do 5 bar. Med reakcijo merimo pH , viskoznost, lomni količnik in hidrofobnost smole, kot v primeru 1. Ko dosežemo prvo netopnost reakcijske zmesi v raztopini natrijevega acetata (20 %), reakcijsko zmes ohladimo na temperaturo refluksa pri atmosferskem pritisku in nadaljujemo kot v primeru 1.

Dobljena smola je popolnoma vodotopna, pH ima 9.5 do 10 suho snov 50 do 60 %, viskoznost pri 52 % suhe snovi pa od 27-40 cPas. Smola je bistra, prozorna, obarvanost pod 100 Apha. Svoje osnovne lastnosti zadrži pri 20 C vsaj 30 dni. B čas smole pri 180 C je 60-100 s.

Vezivo iz tako dobljenih smol smo uporabili v postopku industrijske izdelave izolacijskih plošč kot zamenjavo za fenolno vezivo. Dobljene plošče so imele mehanske in izolacijske lastnosti enake ali podobne ploščam izdelanim s fenolnim vezivom. Termična odpornost plošč pa je bila bistveno boljša, tako daje bilo na podlagi preiskav razvidno, da izolacijski material pridobljen po takem postopku lahko smatramo za negorljiv. Pri opisanem postopku izdelave izolacijskih plošč se sprostijo samo manjše količine formaldehida in sledovi metanola, medtem ko se pri klasične postopku z uporabo fenolnega veziva sprostijo v ozračje znatne količine formaldehida in fenola ter sledovi metanola, tako da je opisani postopek ekološko ugodnejši od klasičnega postopka z uporabo fenolne smole. Dobljena smola je popolnoma vodotopna, vsebuje visok odstotek dušika, je kot utrjena negorljiva, med utrjevanjem in sušenjem pa ne izloča nevarnih komponent v ekološko in tehnološko neugodnih količinah. Utrjena smola dobro veže mineralna vlakna, je negorljiva in vodoodpoma. Termičen razpad utrjene Smoleje počasen in enakomeren v temperaturnem območju 240°C do 580°C, kar omogoča izdelavo plošč iz mineralnih vlaken, ki vsebujejo to smolo kot glavno sestavino veziva. Te plošče imajo posebne lastnosti glede termične odpornosti in negorljivosti.

-6Kot katalizator utrjevanja za melaminsko sečninsko formaldehidno vezivo lahko uporabimo snovi, ki ob segrevanju sprostijo kislo komponento. To so lahko kisline, kisle soli anorganskih kislin, ali adukti organskih kislin in aminov.

Tipični predstavniki prve skupine so mravljična kislina, klorovodikova kislina, dušikova kislina, druge skupine amonijev sulfat, amonijev nitrat, amonijev klorid, tretje pa monoetanolamid paratoluensulfonske kisline, morfolinijeva sol paratoluensulfonske kisline, itd. Funkcija katalizatorja je nastaviti reaktivnost veziva tako, da ta utrdi na vlaknih med formiranjem plasti v trdilni komori, in da polimerizacija pod pogoji izdelave izdelka iz vlaken poteče do utq enega in premreženenega melaminsko sečninsko formaldehidnega polimera.

Drugi primerni dodatki vezivu so povezovalna sredstva na osnovi silanov, prednostno aminopropilsiloksani, toplotni stabilizatorji, UV stabilizatorji, površinsko aktivne snovi, polnila kot so glina, silikati in magnezijev sulfat, pigmenti, hidrofobna sredstva kot so mineralna in silikonska olja, zaviralci gorenja, zaviralci korozije, sečnina in drugi.

Ti dodatki vezivu in druga dodana sredstva se običajno dodajajo v količinah, ki ne presegajo 20 % teže trdne snovi veziva. Dodatek katalizatorja utrjevanja v sestavi veziva je običajno med 0,02 in 2 %, glede na trdno snov.

Končna sestava veziva

Zgoraj opisana sestava veziva ima ponavadi 50 - 70 masnih % suhe snovi. To je predvsem običajno, če se mora vezivo transportirati. Vezivo nižje koncentracije ima prevelike transportne stroške, višje pa visoko viskoznost, kije neugodna za manipulacijo.

To je tudi običajno območje koncentracije veziva v skladiščnih cisternah pred uporabo.

V obliki pripravljeni za uporabo ima vezivo skupaj z dodatki po možnosti koncentracijo med 5 in 25 %.

Z namenom doseganja ustreznih lastnosti za uporabo in predvsem razprševalnih lastnosti, se lahko uravnava viskoznost opisanega veziva. To se doseže npr. z uravnavanjem sestave veziva, količino dodanega katalizatorja in količino dodane vode kot topila.

-7Postopek za proizvodnjo vezanega izdelka iz mineralnih vlaken z vezivom po izumu Vodno vezivo brez fenola po predstavljenem izumu je lahko naneseno na mineralna vlakna ali produkt iz mineralnih vlaken s konvencionalnimi tehnikami kot so npr. razprševanje skozi šobe z zrakom ali brez, razprševanje z rotirajočimi diski, prepojevanje, nanos z valjem, nanos z zaveso, nanos v pasovih ipd.

Mineralna vlakna sc( lahko katerakoli umetno proizvedena steklasta vlakna (MMVF), steklena vlakna, keramična vlakna, bazaltna vlakna, žlindrina volna, kamena volna in drugo.

Za proizvodnjo običajnih toplotno ali zvočno izolativnih materialov je vezivo naneseno v količinah med 0,3-10 % teže vezanega izdelka iz mineralnih vlaken, med 10 in 30 % pri HDT (high density) ploščah in 20 - 40 % za kompozitne izdelke iz veziva, ojačanega z mineralnimi vlakni.

Katalizator se najbolje dodaja vezivu neposredno pred vstopom v dozirne črpalke s specialnim dozirnim sistemom, ki omogoča doziranje in homogenizacijo neposredno v cevovodu in s tem prepreči prezgodnje utrjevanje smole in eventualne zamašitve cevovodov in črpalk. Črpalke morajo biti iz posebnega materiala, ki je ustrezen za fizikalno - kemijske lastnosti veziva.

V glavnem se vezivo nanese, običajno z razprševanjem, takoj po razvlaknjenju mineralne taline, nakar se oplaščena mineralna formira v plast v usedalni komori. Ker je kemizem utajevanja melaminsko sečninsko formaldehidne smole bistveno drugačen od kemizma fenol formaldehidne smole, so pravilni tehnološki parametri tega segmenta bistvenega pomena za nemoteno proizvodnjo. Temperatura v usedalni komori, vključno s transporterjem mora biti namreč pod temperaturo pričetka utajevanja smole, kar lahko dosežemo npr. s hlajenjem s hladnim zrakom, utekočinjenimi plini (CO2), mrzlo vodo itd.

Tako formirana plast mineralnih vlaken se utrdi v utrjevalni komori, kjer se plast mineralne volne prepihuje z vročim zrakom, da utrdi vezivo. Običajno obratuje utajevalna komora pri temperaturah od 200 - 400 °C. Po možnosti se utajevalne temperature gibljejo med 225 in 300 °C. V glavnem je zadrževalni čas utajevalnih komor od 3 min. do 20 min., odvisno npr. od gostote izdelka. Ker je popolno zamreženje smole bistvenega pomena za kvaliteten končni izdelek, je potrebno posebno paziti npr. na vsebnost vode v plasti pred trdilno komoro, količino dodanega katalizatorja in ostale zgoraj naštete parametre temu prilagoditi.

-8Poleg običajnega utrjevanja z vročim zrakom se lahko uporabljajo tudi druge metode utrjevanja, npr. utrjevanje z mikrovalovnim ali infrardečim sevanjem. Po želji je lahko plast mineralne volne podvržena tudi oblikovanju pred utrjevanjem.

Izdelek iz mineralne volne

Vezan izdelek iz mineralnih vlaken, ki pride iz utrjevalne komore v obliki npr. plošče, je lahko razrezan v želen format in po želji ustrezno pakiran za transport. Lahko je tudi uporabljen kot polizdelek za proizvodnjo oblikovanih izdelkov in kompozitnih materialov.

Izdelki iz mineralne volne so npr., tkani in netkani, filci, plošče, bloki, orientirani, neorientirani, in ostali oblikovani izdelki, ki se uporabljajo npr., kot toplotni ali zvočni izolacijski materiali, blažilci tresljajev, gradbeni materiali, ojačitveni materiali za strehe ali talne aplikacije, kompozitni izdelki za tehnične namene, kot filtrimi material, kot vrtnarski rastni medij, in druge aplikacije.

Čeprav je vodno vezivo brez fenola glede na predstavljen izum predvsem uporabno za vezavo mineralnih vlaken, je prav tako lahko uporabljeno kot vezivo za npr. lesonitne plošče, celulozna vlakna, netkane papirne izdelke, kompozite, premaze in podobno.

-9Rezultati industrijskih preizkusov

Primerjava lastnosti izdelka vezanega s fenol formaldehidno smolo in izdelka vezanega z melaminsko sečninsko formaldehidno smolo

Primerjali smo dva izdelka in sicer DDP (dachdammplatten , strešne plošče) gostote 165 kg/m3 in debeline 60 mm ter BS (Brandschutz, protipožarne plošče) gostote 130 kg/m3 in debeline 50 mm.

DDP 165/60	Fenol-formaldehidna smola	Melaminsko sečninsko formaldehidna smola (0,05% kat.)
vezivo	3,5%	3,5 %
emulzija	0,3 %	0,3%
vodoodbojnost	0,08 kg/m2	0,15 kg/m2
razplastna trdnost	38kPa	42 kPa
E-modul	1400 kPa	2200 kPa
razpl. trdnost (klimakomora)	9kPa	8,8 kPa
delež začetne trdnosti	0,24	0,21
dvig temp. (negorljivost)	17°C (pri 3,8% žaroizgubi)	7°C (pri 4,3% žaroizgubi)

BS 130/50	fenol-formaldehidna smola	Melaminsko-formaldehidna smola (0,05% kat.)
vezivo	1,3%	1,3 %
emulzija	0,2 %	0,2%
KBV (dT=140 °C)	32 min	43 min

Rezultati meritev kažejo, da so izdelki vezani z melaminsko sečninsko formaldehidno smolo po izumu, bolj negorljivi in imajo večjo odpornost na preboj toplote ter so kot taki zelo primerni za protipožarne izdelke.

Claims (11)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Postopek izdelave delno zaetrene vodotopne melaminsko sečninsko formaldehidne smole kot osnove veziva za mineralna vlakna, označen s tem, da sta kondenzacija in zaetrevanje vodena v enostopenjskem procesu pod atmosferskim tlakom tako, da se zmesi melamina (0.5-1,5 mola), sečnine (0.5-1.5 mola) ter formaldehida (30 -50% vodna raztopina, 1.6-2.6 mola na mol združenih aminov), ter metanola( 2-3 mole na mol aminov) nastavi pH na 8.0 -11 in da se zmes med intenzivnim mešanjem ogreva na 80 do 100 °C, pri čemer v reaktoiju pod pogoji refluksa reakcija poteka 100 do 300 minut in to ob kontroli hidrofobnosti, viskoznosti in/ ali lomnega količnika.
2. 2. Postopek izdelave delno zaetrene vodotopne melaminsko sečninsko formaldehidneg smole kot osnove veziva za mineralna vlakna, označen s tem, da sta kondenzacija in zaetrevanje vodena v enostopenjskem procesu pod tlakom 1-5 bar tako, da se zmesi melamina (0.5-1,5 mola), sečnine (0.5-1.5 mola) ter formaldehida (30 - 50% vodna raztopina, 1.6-2.6 mola na mol združenih aminov), ter metanola( 2-3 mole na mol aminov) nastavi pH na 8.5-10 in reakcija vodi v temperaturnem območju 80 do 120 °C, in to ob kontroli hidrofobnosti, viskoznosti in /ali lomnega količnika.
3. 3. Postopek izdelave veziva za mineralna vlakna, ki vključuje smolo pridobljeno po kateremkoli od zahtevkov 1-2, ki nadalje vključuje katalizator utijevanja in opcijsko, druge primerne dodatke vezivu.
4. 4. Postopek po zahtevku 3, označen s tem, da so kot katalizator utijevanja za melaminsko sečninsko formaldehidno vezivo uporabljene snovi, ki ob segrevanju sprostijo kislo komponento, prednostno kisline, kisle soli anorganskih kislin, ali adukti organskih kislin in aminov, prednostno mravljična kislina, klorovodikova kislina, dušikova kislina, amonijev sulfat, amonijev nitrat, amonijev klorid, monoetanolamid paratoluensulfonske kisline, morfolinijeva sol paratoluensulfonske kisline.
5. 5. Postopek po zahtevku 4, označen s tem, da je količina katalizatorja v sestavi veziva prednostno med 0,02 in 2 %, glede na trdno snov.
6. 6. Postopek po zahtevku 3, označen s tem, da so primerni dodatki vezivu povezovalna sredstva na osnovi silanov, prednostno aminopropilsiloksani, toplotni stabilizatoiji, tJV stabilizatorji, površinsko aktivne snovi, polnila kot so glina, silikati in magnezijev sulfat, pigmenti,

   -11hidrofobna sredstva kot so mineralna in silikonska olja, zaviralci gorenja, zaviralci korozije, sečnina in drugi.
7. 7. Postopek po zahtevku 6, označen s tem, da se dodatki vezivu dodajajo v količinah, ki ne presegajo 20 % teže trdne snovi veziva.
8. 8. Vodno vezivo za mineralna vlakna, označeno s tem, daje izdelano po postopku po zahtevkih od 1 do 7.
9. 9. Postopek za proizvodnjo vezanega izdelka iz mineralnih vlaken z vezivom po zahtevku 8, označen s tem, daje za proizvodnjo običajnih toplotno ali zvočno izolativnih materialov vezivo nanešeno v količinah med 0,3-10 % teže vezanega izdelka iz mineralnih vlaken, med 10 in 30 % pri HDT (high density) ploščah in 20 - 40 % za kompozitne izdelke iz veziva, ojačanega z mineralnimi vlakni, pri čemer se katalizator se dodaja vezivu neposredno pred vstopom v dozirne črpalke s katerimi se vezivo nanese z razprševanjem takoj po razvlaknjenju mineralne taline in je temperatura v usedalni komori pod temperaturo pričetka utajevanja smole, nakar se tako formirana plast mineralnih vlaken utrdi v utajevalni komori, kjer se plast mineralne volne prepihuje z vročim zrakom pri temperaturah od 200 - 400 °C.
10. 10. Izdelki iz mineralnih vlaken, ki vključujejo mineralna vlakna v stiku z utrjenim vezivom po zahtevku 8.
11. 11. Izdelki iz mineralnih vlaken, označeni s tem, da so izdelani po postopku po zahtevku 9.