SI21298A - Zobozdravniški aparat - Google Patents

Abstract

Aparat za beljenje zob obsega vir (12) oksidacijskega plina in držalo (16) za izdajanje plina na zob. Za sprejem plina in izpostavitev polja zoba plina je k držalu (16) dodan nastavek (34). Ta obsega prožen rob (44) za tesnjeno ubiranje z zobom okoli izbranega polja, da se prepreči uhajanje plina čez stični pas.ŕ

Description

Zobozdravniški aparat

S to patentno prijavo se uveljavlja prioriteta provizorične patentne US-prijave št. 60/309,570 z dne 2. avgusta 2001.

Predloženi izum se na splošno nanaša na aparat za beljenje zob, bolj določno za beljenje z ozonom.

Dolgo se je štelo, da so beli zobje kozmetično zaželeni. Na splošno se zob razbarva v določenih območjih ali na določenih mestih, pa tudi, ko gre za vso barvo. Pri gradivu zob, ki je v splošnem odločilno za umazan izgled, gre za sklenino, zobovino in nastalo kožico.

Zobna sklenina je v splošnem zgrajena pretežno iz neorganskega gradiva, v glavnem v obliki hidroksiapatitovih kristalov, razen tega pa vsebuje približno 5% organskega gradiva, primarno v obliki kolagena. Temu nasprotno je zobovina sestavljena iz okoli 20% proteina, ki vsebuje kolagen, s tem da ostalo vsebuje neorgansko gradivo, pretežno hidroksiapatitove kristale, podobne onim, ki jih najdemo v sklenini. Po drugi plati pa gre pri nastali kožici za proteinsko plast na površini zobne sklenine, ki se naglo obnavlja kljub intenzivnemu ščetkanju ob uporabi močno abrazivnih profilaktičnih past.

Do razbarvanja zoba pride tako zaradi zunanje kot tudi zaradi notranje zamazanosti. Do zunanje zamazanosti zobne površine pride zaradi nabiranja raznih kromogenih substanc (dodatno h kromogenim predhodnikom, ki so spočetka brezbarvni, a se kasneje kemično pretvorijo v kromogene) v območju nastale kožice. To vrsto zamazanosti se običajno da odpraviti na mehanske načine, s katerimi se odstrani nastalo kožico ali njene dele skupaj s kromogeni, ki seje držijo.

Ugotovili so, da pa staranje zunanje zamazanosti vodi k temu, da se zunanjo zamazanost z mehanskimi sredstvi teže odstrani najbrž zaradi sčasoma povečane globine vdora zunanje zamazanosti v sklenino. Zato taka zamazanost terja uporabo kemičnih snovi, kot so oksigenizacijska sredstva, ki morejo vdreti v zobno sklenino, kjer oksidirajo ali naredijo topne globinske kromogene.

Za razliko od tega pride do notranje zamazanosti kot posledica kromogenih snovi, dobljenih iz virov samega zoba. Ta vrsta zamazanosti za mehanske postopke čiščenja zob ni dostopna, pa so zato običajno potrebni zgoraj omenjeni kemični pristopi. K spremembi gostote obarvanosti, kar ima za posledico potemnjeno polje, prispevajo nadaljnje spremembe v sestavi zob, vključno polnilni material.

Pripravki za beljenje zob spadajo v splošnem v dve kategoriji: v prvi so tekočine, geli ali paste, vključno zobne paste, ki jih je moč na zamazani površini zob mehansko izkoristiti s ciljem odstraniti zobno zamazanost prek abrazivne erozije zamazane nastale kožice, v drugi pa tekočine, geli ali paste, ki do beljenja zob vodijo prek kemičnega procesa, s tem ko so določen čas v stiku z zamazano površino zoba, nakar se pripravek odstrani. V nekaterih primerih se mehanski proces dopolni s pomožnim kemičnim procesom, bodisi oksidativnim ali encimatskim.

Za običajno beljenje zob se v splošnem uporablja oliralno krpico ali jez za izoliranje zob. Jez je v splošnem narejen iz lateks gume in nataknjen na vsak zob in tam držan z običajnimi sponkami in podvezami. To naredijo, da mehko tkivo dlesni zaščitijo pred peroksidi, ki se v splošnem uporabljajo v postopku razbarvanja.

Ker se pa otiralna krpica ali jez v popolnosti ne prilega zobu in se lahko prenapne, utegne peroksid kjer koli uhajati in pacientu povzročiti neprijetnosti. Da pospešijo postopek po nanosu peroksidne raztopine na zob, se poslužijo toplote ali pa prekrite zobe izpostavijo laserskemu obsevanju. Pacientu tudi segrevanje lahko povzroča neprijetnosti, če se temperatura pulpe v zobu preveč dvigne. Posledica tega je, da je potrebnih kar nekaj naročanj.

Predloženi izum preseže pomanjkljivosti stanja tehnike z uporabo ozona za beljenje zob, ki omogoča bodisi totalno beljenje zob ali lokalno beljenje zoba.

Bistvo izuma

Pri uporabi aparata za beljenje zob po predloženem izumu gre za izoliranje zob, ki se jih beli, in izpostavitev vsakega od izoliranih zob ozonu. Beliti je moč več zob ali posamezni zob. Kot je že bilo navedeno, pa je moč beliti tudi zgolj odseke zoba.

Kratka predstavitev skic

Prednosti in značilnosti predloženega izuma bodo bolje razumljene prek sledečega opisa ob pomoči priloženih listov skic, kjer kažejo

SL. 1 v obliki blok-sheme aparat za beljenje zob po predloženem izumu, pri čemer aparat v splošnem obsega vir oksidacij skega plina, izsesovalno črpalko, vir reduktanta, črpalko za reduktant in krmilnik za oskrbovanje držala z oksidacijskim plinom,

SL. 2 držalo po tem izumu za izdajanje plina k zobu skupaj s poenostavljeno prikazanim nastavkom, kije za sprejem plina dodan držalu,

SL. 3 držalo z alternativno zasnovanim nastavkom, pri čemer gre za nastavek z ločno zasnovo, daje olajšana uporaba oksidacijskega plina na zobu,

SL. 4 ponazoritev uporabe oksidacijskega plina na zobu med krono in dlesno z uporabo držala in nastavka, kot ga kaže skica SL. 3,

SL. 5 nastavek s SL. 2, primeren za uporabo v predloženem izumu, v prerezu,

SL. 6 alternativno izvedbo nastavka za izpostavitev izbranega polja zoba oksidacijskemu plinu, v prerezu,

SL. 7 alternativno izvedbo nastavka po predloženem izumu za izpostavitev sosednih zob oksidacijskemu plinu, v prerezu, in

SL. 8 uporabo nastavka, predstavljenega v skici SL. 7, pri sosednih zobeh.

Podroben opis

Skice SL. 1 do 4 kažejo aparat 10 po predloženem izumu za beljenje zob, ki obsega vir 12 oksidacijskega plina, prednostno ozona, in držalo 16 (SL. 2) za izdajanje plina k zobu, ki v skicah SL. 1 do 3 ni prikazan.

Po SL. 1 vir 12 ozona obsega ozonski generator 20 in ozonsko črpalko 22 za potiskanje ozona po cevi 24, spojki 28 in ceveh 30 v držalo 16. Pri tukajšnjem opisu z besedo ozon zajemamo sleherni primeren oksidacijski plin, čisti ozon, ionizirani zrak in druge ozonske plinske zmesi.

Ozon se izdaja pri tlaku, koncentraciji in dolžini trajanja, kolikor zadošča za beljenje zobne sklenine.

Po skicah SL. 2, 3 je k držalu 16 priključen nastavek 34, 36 za sprejem plina in, kot kaže skica SL. 3, za zajem izbranega polja 38 zoba 40 za potrebe beljenja.

Nastavek 34 je moč k držalu 16 priključiti na običajen način in on v ta namen obsega prožno steno 44 za zatesnjeno ubiranje zoba 40, da se pri stiku prepreči uhajanje plina.

Da se zajame različne profile zoba ali da se ozon dovaja k točno določenim območjem ali delom zoba, se da uporabiti številne nastavke različnih velikosti in oblik. Tako denimo nastavek 36 po SL. 3 obsega ločno telo 50 za olajšanje namestitve nastavka 36 na izbrano polje 38 zoba (SL. 4).

Nastavek 34, 36 ima za tesnjeno ubiranje zoba 40 med krono 58 in dlesno 60 (SL. 4) lahko sorazmerno enoten obod 52, 54.

Na skici SL. 6 je v preseku predstavljen nadaljnji nastavek 64, ki obsega lijakasto bočno steno 66 za dovajanje oksidacij skega plina na manjše izbrano polje (ni predstavljeno) zoba 40.

Medtem ko je moč za priključitev nastavka k izbranemu polju 38 zoba 40 uporabiti prožni rob ali bočno steno, se da za vzpostavitev tesnjenega ubiranja med nastavkom 64 in zobom 40 s pridom uporabiti posebno mašilo 68 (SL. 6). V tem primeru ni potrebe po prožnosti stranske stene 66.

Z uporabo držala in nastavka za dovajanje ozona se odpravi ali opazno zmanjša izpostavljanje dlesne. Tako se, Če sploh, zaradi izpostavljanja dlesne pacenta manj draži. S tem je moč beliti vse pacientove zobe v enem samem srečanju z zobozdravnikom.

Nadaljnjo izvedbeno obliko nastavka 70 kaže v preseku skica SL. 7. Nastavek obsega steno 72, katere zasnova je prirejena za tesnjeno ubiranje s sosednima zobema 74, 76 (SL. 8). Rob 80 (SL. 8) nastavka ima obris 82 oboda za vzpostavitev tesnjenega ubiranja s kronama 86, 88 sosednih zob 74, 76.

Vsi nastavki 34, 64, 70 (SL. 5 do 7) vsebujejo komoro 92, 94, 96, ki sega do roba 98, 100, 102. Vsak nastavek 34, 64, 70 vsebuje steno 44, 66, 72, ki določa komoro 92, 94, 96 in obsega prvi obod 106, 108, 110 za tesnjeno spojitev stene 44, 66, 72 in držala 16. Drugi obod 112, 114, 116 je predviden za spojitev stene 44, 66, 72 in zoba 40 in izpostavitev izbranega polja 38 zoba plinu, ki se vrtinči v komori 92, 94, 96.

Prvi obod 108 nastavka 64 po SL. 6 je v danem primeru večji od drugega oboda 114, prvi obod 110 nastavka 70 po SL. 7 pa je temu nasprotno manjši od drugega oboda 116. V skladu s temi izvedbenimi možnostmi nastavka 64, 70 je možna uporaba oksidacij skega plina pri poljubnem številu zobnih obrisov in pri več zobeh, kot je bilo opisano predtem.

Aparat 10 (SL. 1) obsega odsesovalno črpalko 120 in cevi 30, 122, 124, vezane na držalo 16 za vzpostavitev obtoka ozona v komoro 92, 94, 96 nastavka in iz nje.

Pri krmiljenju 126, ki je lahko poljubne obtočne zasnove, gre za uravnavanje ozonske črpalke 22 in odsesovalne črpalke 120, da se vzpostavi obtok plina v komoro 92, 94, 96 nastavka in iz nje pod tlakom, ki ne zadošča za uhajanje plina čez tesnjeni stik med nastavkom 36 in zobema. Plinski tok se da uravnavati tudi prek ventilov 127, ki ju krmili krmiljenje 126.

Aparat 10 lahko razen navedenega vsebuje tudi vir 128 reduktanta, kije prek cevi 130 fluidno povezan s komoro 92, 94, 96 nastavka in peristaltično črpalko 131. Reduktant, pri katerem gre lahko za raztopino tiocianata ali peperminta, se uporablja za splaknitev komore 92, 94, 96 nastavka od oksidacijskega plina. Oksidacijski plin se splakne v odsesovalno cev 122, potem ko smo zob 40, 86, 88 ozonsko obdelali. Reduktant se zatem prek cevi 122 odsesa v zbiralnik 132 odpadnega plina.

Morebitni rezidualni ozon zatem iz zbiralnika 132 prek cevi 124, 136 odsesamo v kantico 134 za dokončno odpravo ozona. Pri aparatu 10 torej gre za povsem zaprt sistem za uporabo ozona na zobeh 40, 86, 88 in odstranjevanje ozona z njih.

V poštev pride tudi (na skici SL. 4 neprikazana) uporaba aparata, ko se pri uporabi nastavka 34, 36, 64 med zobema 40, 138 po potrebi uporabi poseben jez 140, da nastavek 34, 36, 64 zatesnjeno zapre izbrano polje za obdelavo med zobema 40, 138.

PRIMER

Detekcija ozona (ppm) okoli nastavka z uporabo ozonskega analizatorja po 10 ali 20 s uporabe ozona in vivo

Test: Detekcija ozona (ppm) okoli nastavka 34 z uporabo ozonskega analizatorja po 10 ali 20 s uporabe ozona in vivo

Cilj: Določiti maksimalno ugotovljivo raven ozona (ppm) okoli nastavka 34 po 10 ali 20 s uporabe ozona in vivo.

Potek: Vrh senzorja smo držali v območju odmika 2 mm od roba nastavka, nameščenega pol poti med mezialno in okluzalno stranjo nastavka. Maksimalno ugotovljivo raven ozona (ppm) okoli nastavka od zob smo merili z uporabo ozonskega analizatoija po 10 s uporabe ozona. Pri uporabljenem ozonskem analizatorju je šlo za model API 450 izdelovalca ENVIRO Technologies iz Velike Britanije, ki ga je dobavitelj skalibriral teden dni pred dobavo in ki ga nismo uporabili za prav nič drugega kot medtem zgolj za ta študij.

Povrhnji plak smo nato odstranili z uporabo ročno držane sterilne zobne ščetke iz standardnega finega najlonskega vlakna in vode kot maziva. Vsak zob smo osušili z uporabo suhih sterilnih zvitkov vate in zobozdravniške 3 v 7-zračne brizge. Nato smo zobe izpostavili ozonskemu plinu za čas trajanja 10 s ali 20 s pri sobni temperaturi (23 °C) in maksimalno ugotovljivo ozonsko raven smo tudi merili z uporabo tega ozonskega analizatorja.

Rezultati:

Maksimalna ugotovljiva raven (ppm) ozona, pričakovana okoli nastavka za čas trajanja 10 s (tabela 1) ali 20 s (tabela 2) uporabe ozona. Tabeli na naslednji strani!

Sklep: Uporaba nastavka je varen način izdajanja ozona, če se ozon uporablja za čas trajanja 10 s ali 20 s na zobu za beljenje zob.

Daši smo v zgornjem opisu uporabo aparata predstavili za primer obdelave zobne gnilobe kot vnovične impregnacije z mineralnimi snovmi, pa izum ni omejen zgolj na to. Zato se šteje, da sleherna in vse modifikacije, različice ali ekvivalentne ureditve, ki si jih strokovnjak z zadevnega področja lahko umisli, spadajo v okvir izuma, kot je definiran v patentnih zahtevkih, ki sledijo tabelama.

Tabela 1

Maksimalna ugotovljiva raven (ppm) ozona po 10 s uporabe ozona

Tipi zob	Nahajališče	Detekcija ozona (10 s)
zgornji levi sekalec	mezialno	0,066
zgornji desni L predkočnik	bukalno	0,001
zgornji desni podočnik	di stalno	0,002
zgornji desni 1. kočnik	bukalno	0,006
zgornji levi 2. predkočnik	bukalno	0,076
spodnji desni 2. predkočnik	mezialno	0,058
spodnji levi 1. predkočnik	bukalno	0,169
spodnji levi ličnik	bukalno	0,106
zgornji desni ličnik	distalno	0,001
spodnji levi podočnik	labialno	0,147

Tabela 2

Maksimalna ugotovljiva raven (ppm) ozona po 20 s uporabe ozona

Tipi zob	Nahajališče	Detekcija ozona (20 s)
spodnji levi ličnik	labialno	0,137
spodnji levi 1. predkočnik	bukalno	0,177
spodnji desni podočnik	labialno	0,069
zgornji desni podočnik	labialno	0,033
zgornji desni ličnik	labialno	0,079
spodnji levi 2. predkočnik	bukalno	0,002
spodnji levi 1. kočnik	bukalno	0,083
zgornji levi ličnik	labialno	0,004
spodnji levi podočnik	labialno	0,056
zgornji levi 1. predkočnik	mezialno	0,001

Claims (14)

1. Patentni zahtevki

   1. Zobozdravniški aparat (10), obsegajoč vir (12) oksidacijskega plina, držalo (16) za izdajanje plina na zob in držalu (16) dodan nastavek (34, 36, 64, 70) za sprejem plina in izpostavitev izbranega polja zoba plinu, pri Čemer nastavek (34, 36, 64, 70) obsega prožen rob (44, 80, 98, 100, 102) za tesnjeno ubiranje z zobom okoli izbranega polja, da se prepreči uhajanje plina prek stičnega pasu.
2. 2. Aparat po zahtevku 1, značilen po tem, da gre pri oksidacijskem plinu za ozon.
3. 3. Aparat po zahtevku 1, značilen po tem, da ima prožni rob (44) nastavka v bistvu enoten obod (52, 54) za tesnjeno ubiranje z zobom med krono zoba in dlesno.
4. 4. Aparat po zahtevku 1, značilen po tem, da gre pri prožnem robu (80) nastavka za obris (82), ki omogoča tesnjeno ubiranje s sosednima zobema.
5. 5. Aparat po zahtevku 1, značilen po tem, da ima prožni rob (80) nastavka obod (82) za tesnjeno ubiranje s kronama sosednih si zob.
6. 6. Aparat po zahtevku 1, značilen po tem, da vir (12) oksidacijskega plina obsega ozonsko Črpalko (22), izsesovalno črpalko (120) in odsesovalno cev (122), vezano na držalo (16) za vzpostavitev obtoka plina v do prožnega roba (98, 100, 102) nastavka segajočo komoro (92, 94, 96) in iz nje.
7. 7. Aparat po zahtevku 6, značilen po tem, daje za uravnavanje ozona in izsesovalnih črpalk (22, 120) predvideno krmiljenje (126), tako da plin krožno teče v komoro (92, 94, 96) pri tlaku, ki ne zadošča za uhajanje prek tesnjenega ubiranja nastavka (34, 36, 64, 70) z zobom.
8. 8. Aparat po zahtevku 6, značilen po tem, daje v fluidno povezavo s komoro (92, 94, 96) vključen vir (128) reduktanta.
9. 9. Aparat po zahtevku 8, značilen po tem, daje za kroženje reduktanta skozi komoro (92, 94, 96) predvidena Črpalka (131) za reduktant, tako da se oksidacijski plin iz komore (92, 94, 96) splakne v odsesovalno cev (122).
10. 10. Aparat po zahtevku 9, značilen po tem, da je na izsesovalno cev (122) vezan zbiralnik (132) za odpadno snov za sprejem reduktanta.
11. 11. Aparat po zahtevku 10, značilen po tem, da je za odstranjevanje morebitnega rezidualnega oksidacij skega plina iz izsesovalne cevi (122) predvidena kantica (134).
12. 12. Aparat po zahtevku 1, značilen po tem, da je k držalu (16) priključen nastavek (64) za sprejem plina in obsega bočno steno (66) za usmerjanje plina k izbranemu polju zoba (40).
13. 13. Aparat po zahtevku 12, značilen po tem, daje bočna stena (66) zatesnjena okoli izbranega polja (38).
14. 14. Aparat po zahtevku 13, značilen po tem, da bočna stena (66) obsega okoli izbranega polja (38) mašilo (68).