SI21238A - Okno ali vrata - Google Patents

Abstract

V okenski ali vratni konstrukciji, obsegajoči okvir, k okviru premakljivo dodano krilo /list in med okvirom in krilom/listom nahajajoče se montažne module za krmiljenje krila/lista je predviden opasajoč krmilni element, ki ga je moč poganjati preko motorja in ročajnega modula, pri čemer krmilni element v različnih položajih krila/lista glede na okvir ubira z vsaj enim montažnim modulom in uravnava sosledje premikanja montažnih modulov na način, tako da je prek soslednega zaporedja krmilnih premikov krmilnega elementa in drsnika, ki ga poganja motor in ga je moč povezati s krmilnim elementom, zagotovljeno jasno sosledje premikov krila/lista.ŕ

Description

VEKA AG Sendenhorst, Nemčija

Okno ali vrata

Izum se nanaša na okno ali vrata v pomenu iz okvira in na okvir zgibno vezanega krila (okenskega/vratnega lista) sestoječe konstrukcije.

Cilj izuma je zasnovati okno ali vrata kot konstrukcijo zgoraj nakazane vrste, pri katerem/katerih bo šlo za motorno odpiranje/zapiranje na enostaven način.

Ta cilj je po izumu dosežen z značilnostmi patentnega zahtevka 1. S tem, ko smo predvideli opasajoč krmilni element, ki uravnava zaporedje premikov med okvirom in krilom nahajajočih se montažnih (montažnih: vseskozi v pomenu okovnih oziroma okovje zadevajočih; op. prev.) modulov, lahko en sam motor omenjeni krmilni element tako premika, da prihaja do odpiralnih in zapiralnih premikov krila, pri čemer motorni pogon omogoča tudi daljinsko upravljanje.

Izvedbeni primeri kot neomejujoče izvedbene možnosti so v nadaljnjem pobliže opisani ob pomoči skic, v katerih kažejo:

SL. 1 tri izvedbe odpiranja krila okna, shematično,

SL. 2 razporeditev raznih montažnih modulov po obodu okenske konstrukcije, shematično,

SL. 3 montažni modul v prostorski predstavitvi,

SL. 4 do 7 montažni modul s SL. 3 v raznih položajih, shematično,

SL. 8 in 9 drug montažni modul v dveh delovnih položajih, shematično,

SL. 10 del nagibnovzvodnega modula, v prostorski predstavitvi,

SL. 11 nagibnovzvodni modul s SL. 10 z nagibnim vzvodom, v ortogonalni projekciji,

SL. 12 nagibnovzvodni modul v nagibnem položaju z montažnim modulom,

SL. 13 sestavni del nagibnovzvodnega modula v raznih delovnih položajih,

SL. 14 zgibno zvezo nagibnega vzvoda s SL. 13 v osnem prerezu,

SL. 15 montažni modul z zgibno funkcijo v ortogonalni predstavitvi,

SL. 16 montažni modul s SL. 15 v pogledu z leve strani,

SL. 17 montažni modul s SL. 15 v pogledu od spodaj,

SL. 18 zgibni položaj montažnega modula,

SL. 19 in 20 delovna položaja montažnega modula, shematično,

SL. 21 pogonski modul v dveh položajih, shematično,

SL. 22 ročajni modul v prostorski predstavitvi,

SL. 23 zgibni vzvod, shematično,

SL. 24 tipkovnico enote za daljinsko upravljanje, shematično,

SL. 25 razporeditev montažnih modulov v drugem primeru izvedbe izuma, shematično,

SL. 26 zasnovo montažnega modula v predstavitvi z medsebojno razmaknjenimi deli, SL. 27 različne položaje montažnega modula po SL. 26, shematično predstavljeno, SL. 28 zasnovo krmilnega utora pri štirih montažnih modulih v drugem primeru izvedbe,

SL. 29 montažni modul v osnem prerezu, shematično,

SL. 30 montažni modul s SL. 26 kot napravo, shematično v vzdolžnem prerezu,

SL. 31 položaja montažnega modula s šamirjem,

SL. 32 različne položaje med okvirom in krilom/listom po drugem primeru izvedbe, shematično,

SL. 33 zgradbo vrtilno- in nagibnovzvodnega modula po drugem primeru izvedbe, shematično,

SL. 34 zasnovo vrtilno- in nagibnovzvodnega modula po SL. 33,

SL. 35 sklopilni mehanizem med krmilnim elementom in drsnikom pri vrtilno- in nagibnovzvodnem modulu po SL. 33 in 34,

SL. 36 tretji primer izvedbe vrtilno- in nagibnovzvodnega modula, in

SL. 37 ureditev šamirja med okvirom in krilom/listom, ko gre za uporabo vrtilno- in nagibnovzvodnega modula po SL. 36.

Pomen besed v skicah SL. 28 in SL. 34a:

Tilting NAGIBANJE/NAGIB

Pivoting VRTENJE/ZASUK

Skica SL. 1 shematično kaže mirujoč okvir 1 okna in nanj gibljivo vezano krilo 2, pri čemer kažejo SL. la paralelni odmik krila 2 od okvira 1, denimo za potrebe zračenja, SL. Ib nagib krila 2 okna kot nadaljnji korak paralelnega odmikanja po skici SL. la, in SL. lc zasuh krila 2 okna po paralelnem odmiku od okvira 1 za določeno velikost.

Prvi primer izvedbe je predstavljen v skicah SL. 2 do 21; od teh skica SL. 2 kaže razne montažne module na obodu okna kot zgradbe, pri čemer so moduli h krilu 2 pritrjeni prednostno skupaj s krmilnim elementom 22. Po dva montažna modula 3.1, 3.2 in 3.3, 3.4 za paralelno odmikanje krila 2 od okvira 1, katerih funkcija je opisana spodaj, sta predvidena v vsakem primeru na obeh straneh krila 2 v bližini vogalov krila.

Za nagibanje krila 2 je h krilu 2 v zgornjem območju na obeh straneh priključen po en nagibnovzvodni modul 4.1 in 4.2, ki sta funkcijsko vezana na spodnja montažna modula 3.2 in 3.4 za paralelno odmikanje, tako da se da krilo 2 nagniti.

Da se krilo 2 okna zasuka, je na zgornji strani omenjenega krila pritijen vrtilnovzvodni modul 5, ki sodeluje z montažnima moduloma 3.3 in 3.4 pri strani krila 2, ki se na skici SL. 2 nahaja na desni.

Nadalje, v profil krila 2 je v območju ročajnega modula 7, ki poleg običajne funkcije okenskega ročaja izvaja nadaljnje krmilne funkcije, o katerih bo v podrobnostih govor v nadaljnjem, spravljen pogonski modul 6.

Ureditev priključnega modula, prek katerega se pogonski modul 6 oskrbuje s tokom, je označen s sklicevalno številko 8.

Nadalje, na krilo 2 se da pritrditi senzorski modul 9, ki vzpostavlja posamezne funkcije in položaje krila glede na okvir 1 in na primer osrednji nadzorni in krmilni enoti posreduje odgovarjajoče informacije.

Skica SL. 3 v prostorski predstavitvi kaže osnovno zgradbo montažnega modula 3.1 do 3.4, ki, med drugimi nalogami, uravnava paralelno odmikanje krila 2 od okna 1 (domnevno prav: okvira 1; op. prev.). Pri sklicevalni številki 20 je predstavljen presek profila krila okna, iz katerega se vidi obodni utor 21, katerega zasnova je v prečnem preseku kot taka znana in je zato v podrobnostih ne predstavljamo. V utoru 21, ki poteka vzdolž vsega oboda krila 2, je voden krmilni element v obliki členaste verige 22, ki ima na vsakokratnem členu krmilni zatič 23, ki z oboda štrlijo vzporedno z ravnino okna. K profilu 20 krila je na strani, obrnjeni k okviru 1 po SL. 2, pritijena plošča 24, na katero je prek vrtilnega sornika 26 zgibno vezan sektorski element 30. S krmilnimi zatiči 23 opremljena veriga 22 se razteza vzdolž roba plošče 24.

Omenjeni sektorski element 30 obsega vzdolž oboda polkrožne plošče 32 polkrožen ozobljen obroč 31, ki v predstavitvi po skici SL. 3 ubira s krmilnimi zatiči 23 verige

22. Na polkrožno ploščo 32 je fiksno pritrjen zadrževalni element 33, ki je zasnovan kot sektor kroga in sega čez krmilne zatiče 23, s katerimi pa ne ubira. Na obeh straneh zadrževalnega elementa 33 sta na kotnem odmiku od vrtilnega sornika 26 predvidena izreza 34 in 34', ki sta zasnovana za sprejem zadrževalnega zatiča 11 (skice SL. 4 do 7). Izreza 34 (domnevno prav: 34, 34'; op. prev.) na strani, ki je oddaljena od vrtilnega sornika 26, ali na radialno zunanji strani zakrivata podaljška 35 in 35' zadrževalnega elementa 33, medtem ko sta izreza 34 (domnevno prav: 34, 34'; op. prev.) na notranji strani spojena z ramama 36 in 36'. V ilustrativnem izvedbenem primeru po SL. 3 je omenjeni z izrezoma 34 (domnevno prav: 34, 34'; op, prev.) opremljeni odsek zadrževalnega elementa 33 na odmiku nad ozobljenim obročem 31 in krmilnimi zatiči 23 razporejen s pomočjo med polkrožno ploščo 32 in zadrževalnim elementom 33 narejene rame ali mednju vstavljenega distančnika.

Za sektorski element 30, ki ima ploščo 24 (domnevno prav: ki spada k plošči 24; op. prev.), gre pri vseh montažnih modulih 3.1 do 3.4. V skicah, ki sledijo, je omenjeni sektorski element shematično predstavljen za potrebe obrazložitve krmilnih funkcij, pri čemer ozobljeni obroč 31 v radialni smeri štrli čez zadrževalni element 33.

Okno v zaprtem stanju

Skica SL. 4 kaže na primer montažni modul 3.2 za obrazložitev zadrževalne funkcije krila 2 na okviru 1, ki je na skici SL. 4 nakazan s črtkanimi črtami. Okviru 1 sta v obodni smeri na razmiku dodana zadrževalna zatiča 11 in 1Γ, ki z izrezoma 34 in 34' zadrževalnega elementa 33 na krilu 2 sodelujeta, kot sledi.

Pri oknu v zaprtem stanju po skici SL. 4 se zadrževalna zatiča 11 in 11’, ki sta pritrjena na okvir 1, dotikata ram 36 in 36' na obeh straneh zadrževalnega elementa 33, tako da v smeri puščice X (SL. 4) delujoča sila vetra krila 2 od okvira 1 ne more odmakniti, saj je zadrževalni element 33 prek vrtilnega sornika 26 fiksno vezan na profil 20 krila in na krilo 2.

Na okviru 1 je v območju vsakega od štirih montažnih modulov 3.1 do 3.4 pripravljen vodoravno potekajoč vodilni utor 12, ki vodi kolesce 25, ki je v predstavitvi po skici SL. 4 razporejeno v območju levega spodnjega vogala plošče 24 montažnega modula in na krilo 2 pritrjeno prek stebla 27, štrlečega skozi luknjo v plošči 24 (prim. SL. 16).

Breme krila 2 se na okvir 1 prenaša prek teh štirih kolesc 25 na montažnih modulih

3.1 do 3.4.

Paralelna odmaknitev krila od okvira

Da bi okno odprli iz zaprtega položaja po SL. 4, je potreben začetni krmilni premik verige 22 gor ali dol iz začetnega položaja, ki je na SL. 4 označen z oznako 0, pri čemer veriga 22 zadrževalni element 33 malo zavrti, tako da se zadrževalni element 33 loči od enega od dveh zadrževalnih zatičev 11 ali 1Γ.

Skica SL. 5 kaže omenjeni začetni krmilni premik, ko se je veriga 22 premaknila po SL. 5 iz položaja 0 dol v položaj I, pri čemer se je zadrževalni element 33 prek ozobljenega obroča 31 zavrtel v smeri ure okoli vrtilnega somika 26, toliko da se je prekinilo ubiranje rame 36 pri zgornjem izrezu 34 zadrževalnega elementa 33 z zgornjim zadrževalnim zatičem 11. To je na skici SL. 5 prikazano poenostavljeno s skrajšanjem rame 36 na zadrževalnem elementu 33. Pri ilustrativnem izvedbenem primeru zadrževalnega elementa po SL. 3 gre pri prehodu med utomim odsekom izreza 34 in ramo 36 za tako rešitev, da med z začetnim krmilnim premikom verige sproženim vrtilnim gibanjem zadrževalnega elementa 33 zgornji zatič 11 drsi vzdolž tega prehoda in se loči od rame 36.

Pri tem vrtilnem premiku zadrževalnega elementa 33 spodnji zadrževalni zatič 11' zadene ob podaljšek 35' pri izrezu 34'. Ko zgornji zadrževalni zatič 11 nič več ne ubira z izrezom 34, krilo lahko odmaknemo od okvira v desno po SL. 5, saj zadrževalnega elementa 33 zadrževalna zatiča 11 in 11' nič več ne zadržujeta.

Skica SL. 6 kaže položaj montažnega modula 3.2 po nadaljnjem krmilnem premiku verige 22 dol čez odsek I do II, ko se je zadrževalni element 33 okoli vrtilnega sornika 26 zasukal v smeri ure za okoli 30°. Zgornji konec zadrževalnega elementa 33 seje oddaljil od zgornjega zadrževalnega zatiča 11 okvira 1, medtem ko spodnji zadrževalni zatič 11' kot dotlej ubira z izrezom 34' zadrževalnega elementa.

Pri nastavitvenem premiku verige 22 iz položaja I po SL. 5 v položaj II po SL. 6 zadrževalni element 33 zasukamo v smeri ure, da spodnji podaljšek 35' zadrževalnega elementa zadene ob spodnji zadrževalni zatič 11', nakar krilo 2 zaradi vzvoda (črtkanopikčasta črta) med spodnjim zadrževalnim zatičem 11' in vrtilnim sornikom 26 odmaknemo od okvira 1. V tem primeru na krilu 2 pritijeno kolesce 25 vodi vodoravno vodilo 12 okvira 1. Ta krmilni proces se izvede obenem pri vseh štirih montažnih modulih 3.1 do 3.4 s pomočjo opasajoče verige 22 in rezultat tega je paralelni odmik od okvira 1.

Skica SL. 6 kaže položaj krila 2, ko je od okvira 1 najbolj odmaknjeno, ko je kolesce 25 držano pri desnem koncu vodoravnega vodila 12 okvira 1, tako da okvir prek njega prevzame težo odmaknjenega krila 2.

Med paralelnim odmikanjem krila 2 od okvira 1 (SL. la) je možen sleherni želeni vmesni položaj med krilom in okvirom vsakokrat v odvisnosti od krmilnega premika verige 22 iz položaja I v smeri položaja II, tako da se s krilom, ki je samo malo odmaknjeno od okvira, lahko vzpostavi na primer samo omejeno zračenje prostora.

Med zapiralnim premikanjem iz paralelnega položaja po SL. 6 ali vmesnega položaja nazaj v položaj po SL. 4 verigo 22 spočetka premaknemo nazaj iz položaja II ali vmesnega položaja v položaj I po SL. 5, pri čemer se zadrževalni element 33 prek ozobljenega obroča 31 zavrti v smeri nasprotno uri. Tedaj spodnja rama 36' zadene ob spodnji zadrževalni zatič IT, posledica česar je premik krila 2 prek vzvoda med vrtilnim sornikom 26 in zadrževalnim zatičem 11' v smeri okvira 1, medtem ko se kolesce 25 vzdolž vodoravnega vodila 12 okvira 1 premakne po skicah v levo. Ko je dosežen položaj po SL. 5, verigo 22 premaknemo nazaj za začetno krmilno dolžino iz položaja I v položaj 0, pri čemer prek spodnje rame 36' zadrževalnega elementa 33, ki jo podpira spodnji zadrževalni zatič 1 Γ, medtem ko zgornji zadrževalni zatič 11 naleže v izrez 34 zadrževalnega elementa na način, tako da zgornja rama 36 v istem položaju kot spodnja rama 36' zadene ob zadrževalni zatič 11, krilo 2 zadene ob okvir

1. Pri tem zapiralnem premiku, ko krilo 2 tesno naleže na okvir 1, se stisne med okvir 1 in krilo 2 vloženo tesnilo, pri čemer je predstisnjenje tesnila porok za naleganje zadrževalnih zatičev 11 in 11' na rami 36 in 36' zadrževalnega elementa 33 in s tem porok za to, daje zagotovljen tesen zaprt položaj okna.

Da se starta odmikalen premik krila 2 od okvira 1, se da krmilno verigo 22 premakniti gor in dol iz položaja 0 za dolžino začetnega krmilnega premika iz 0 v I, tako da se zadrževalni element 33 znebi enega od dveh zadrževalnih zatičev 11 ali IT. V ilustrativnem izvedbenem primeru po SL. 5 smo verigo 22 premaknili v vnaprej izbrani položaj za nagnjenje okna iz položaja 0 dol v položaj I.

Nagnjenje okna

Iz položaja naj večjega paralelnega odmika po skici SL. 6 se da krilo nagniti, kot kažeta skici SL. 7 in 10, pri čemer kolesce 25 pri dveh spodnjih montažnih modulih

3.2 in 3.4 fiksiramo v njunem nosilnem položaju v vodoravnem vodilu 12 in ploščo 24 montažnega modula držimo navpik, krilo 2 za zavrtimo relativno glede na ploščo 24.

Plošča 24, ki ima sektorski element 30 (SL. 3), je na profilu krila 2 vrtljivo pritijena s pomočjo kolesca 25, kije prek stebla 27 pritrjeno na profil krila 2 (SL. 14), pri čemer je steblo 27 vodeno skozi luknjo v plošči 24 in nosi kolesce 25 vrtljivo pri prostem koncu. Plošča 24, ki ima zadrževalni element 33, se zatorej lahko zavrti okoli stebla 27 kolesca 25 relativno glede na krilo 2, kot se vidi s skice SL. 7.

Na okvir 1 je nad vodoravnim vodilom 12 pri desnem koncu le-tega pritrjen zatič 13, ki štrli vzporedno s kolescem 25, kot je shematično nakazano na skicah SL. 4 in 5. Ta zatič 13 je uporabljen za držanje plošče 24 v pokončni legi glede na nagnjeno krilo 2 (SL. 7), kot bo pojasnjeno v nadaljnjem.

V položaju po SL. 4 je sprega 37 zgibno vezana na polkrožni kolut 32 in zadrževalni element 33 v bistvu vodoravno ob vrtilnem somiku 26, medtem ko je na drugi konec zgibno vezan nosilni element 38, ki je voden v navpičnem vodilu 28 na plošči 24 in ima v bistvu polkrožen izrez 38' za prileganje k steblu 27 kolesca 25.

Med vrtilnim gibanjem zadrževalnega elementa 33 v smeri ure iz položaja po SL. 4 v položaj po SL. 6 se ta nosilni element 38 prek sprege 37 premakne dol po plošči 24, tako da proti koncu odmikalnega giba krila naleže dol na steblo 27, kot se vidi s skice SL. 6. Med vodoravnim premikom plošče 24 glede na okvir 1 iz položaja po SL. 4 v položaj po SL. 6 nosilni element 38 tik pred dosegom položaja po SL. 6 ubere z zatičem 13, ki je pritrjen na okviru 1, pri čemer nosilni element 38 vsebuje poševen utor 39, s katerim ubere zatič 13, ko je nosilni element 28 položen na steblo 27 kolesca 25. Do te namestitve stebla 27 kolesca 25 in vtaknitve zatiča 13 v utor 39 pride v končnem območju premikanja krmilne verige 22 v položaj II.

Med premikanjem krmilne verige 22 v položaj II po SL. 6 sta nagibnovzvodna modula 4.1 in 4.2 že aktivirana in v ubiranju s krmilno verigo, rezultat česar je, da se med nadaljnjim krmilnim premikanjem verige 22 iz položaja II v položaj III (SL. 7) zgornji del krila 2 prek nagibnega vzvoda 40 nagibnih modulov (SL. 9 in 10) vodi proč od okvira, tako da se spodnji del krila 2 zavrti okoli stebla 27 v položaj po skicah SL. 7 in 10, medtem ko je plošča 24 prek zatiča 13 držana v navpičnem položaju, tako da veriga 22 lahko zapusti ubiranje z ozobljenim obročem 31 zadrževalnega elementa 33.

V nagibnem položaju po SL. 7 kolesci 25 na spodnjih dveh montažnih modulih 3.1 in

3.4 ležita v vodoravnem vodilu 12 okvira 1, ki je na vnaprej določenem odmiku od spodnjega vogala krila 2, medtem ko sta kolesci 25 na zgornjih montažnih modulih

-1010

3.1 in 3.3 ločeni od okvira, nagibnovzvodna modula 4.1 in 4.2 pa sta prevzela skrb za varovanje in vodenje zgornjega dela krila 2. V nagibnem položaju po skicah SL. 7 in 10 je tudi plošča 24 dveh zgornjih montažnih modulov 3.1 in 3.3 enako držana navpik glede na nagnjeno krilo 2, tako da se pod enakimi pogoji in v enakih relativnih položajih sestavnih delov tudi veriga lahko odmakne od ozobljenega obroča 31 pri zgornjih montažnih modulih 3.1 in 3.3, nakar se zgornja montažna modula 3.1 in 3.3 v celoti odmakneta od okvira 1.

Skici SL. 8 in 9 kažeta montažna modula (domnevno prav: modul; op. prev.) 3.1, ki je h krilu 2 dodan prek montažnega modula 3.2 s skic SL. 4 do 7, pri čemer skica SL. 8 ustreza položaju po SL. 6, medtem ko skica SL. 9 kaže odmik montažnega modula od okvira 1, ko se začne nagibanje krila 2 in predenje dosežen popoln nagib po skici SL.

7.

Glede na to, da kolesce 25 med nagibnim premikanjem ni nujno pritrjeno pri zgornjih montažnih modulih 3.1 in 3.2, je nosilni element 38 s skic SL. 4 do 7, ki je voden v vodilu 28 na plošči 24, v montažnem modulu 3.1 opuščen. Da pa je plošča 24 med nagibanjem krila 2 kljub temu držana, je na sektorskem elementu 30 predvidena okoli vrtilnega sornika 26 radialna kulisa 320, zatič 210 pa, ki je pritrjen na krilo 2, ubira z njo. Radialna kulisa 320 je speljana s polmerom okoli vrtilnega somika 26 in ima radialno ven ukrivljena konca 321. Zaradi montažnih modulov, ki sta na obeh straneh krila enaka, je radialna kulisa 320 speljana simetrično glede na središčno linijo sektorskega elementa 30, pri čemer zatič 210 v startnem položaju montažnega modula

3.1, ki ustreza skici SL. 4, leži na središčni črti sektorskega elementa 30, ki ustreza središču radialnega grebena 320. V položaju po SL. 8 se sektorski element 30 s pomočjo krmilnega premika verige 22 zavrti v položaj II v smeri ure, da zatič 210, ki je pritrjen na krilo 2, naleže v bližini zgornjega konca 321 radialne kulise 320. Posledica nadaljnjega krmilnega premikanja verige 22 v smeri položaja III je nadaljnji zasuk sektorskega elementa 30 iz položaja po SL. 8, ko predvsem spodnji podaljšek 35' izstopi iz ubiranja s spodnjim zadrževalnim zatičem 11' okvira 1 in ko se

-1111 spodnja rama 36' sprosti zadrževalnega zatiča 11'. Obenem nagibnovzvodna modula

4.1 in 4.2 začneta izvajati nagibni premik krila 2, ko se ves montažni modul sprosti okvira 1, kar kaže skica SL. 9. Med tem krmilnim premikanjem verige 22 iz položaja II v smeri položaja III zatič 210, kije pritrjen na krilo 2, naleže v zgornji, upognjeni konec 321 radialne kulise 320, kar se vidi s skice SL. 9. Do tega položaja zatiča 210 veriga 22 še ubira z ozobljenim obročem 31, tako daje plošča 24 držana v navpičnem položaju. V položaju po SL. 9 je veriga 22 izven ubiranja z ozobljenim obročem 31, pri čemer nadaljnji zasuk plošče 24 preprečuje zatič 210, ki nalega na konec radialne kulise 320. Do dosega skrajnega nagiba po SL. 7 in SL. 12 plošča 24 ohrani položaj proti krilu 2, kot ga kaže SL. 9, ko plošča 24 glede na krilo 2 ni zasukana toliko kot v SL. 7, pri čemer pa ta zmanjšani nagibni položaj po SL. 9 zadošča, da se v primeru, ko je krilo 2 nagnjeno nazaj iz skrajnega nagibnega položaja, med krmilno verigo 22 in ozobljenim obročem 31 pri zgornjem montažnem modulu 3.1 vzpostavi enako ubimo razmerje kot pri spodnjem montažnem modulu 3.2.

Ko se krilo 2 zasuka nazaj iz nagibnega položaja, se krmilna veriga 22 premakne gor po SL. 9 v smeri položaja II, pri čemer pride v vmesnem položaju po SL. 9 do ubiranja med verigo in ozobljenim obročem, posledica česar je zasuk sektorskega elementa 30 gor v smeri nasprotno uri okoli vrtilnega sornika 26, tako da se zatič 210 premakne v smeri središča radialne kulise 320, medtem ko ploščo 24 navpično drži podprtje med sektorskim elementom 30 in verigo 22, da spodnji zadrževalni zatič 11' okvira zadene ob podaljšek 35' in kolesce 25 ubere z vodoravnim vodilom 12, kar se vidi s SL. 8.

Med nagibnim premikom krila 2 zadrževalna elementa 33 na spodnjih montažnih modulih 3.2 in 3.4 nista več aktivno v ubiranju s spodnjim zadrževalnim zatičem 11' okvira 1. Držana sta v položaju po SL. 7 s pomočjo sprege 37, ki jo nosi zatič 13 okvira. Krilo 2 podpirata zgolj kolesci 25 v vodoravnem vodilu 12 z vodenjem prek nagibnih modulov 4.1 in 4.2. Ko se začne nagibno premikanje krila 2 glede na ploščo 24 okoli stebla kolesca 25, se ozobljeni obroč 31 loči od verige, tako da zadrževalni

-1212 element 33 v položaju po skicah SL. 7 in 9 nima nikakršne funkcije več na vse štiri montažne module 3.1 do 3.4.

Nagibno premikanje krila 2 po skici SL. lb začneta nagibnovzvodna modula 4.1 in

4.2 na obeh straneh krila 2 (SL. 2), medtem ko krmilna veriga 22 še vedno ubira z ozobljenim obročem 31 na montažnih modulih 3.1 do 3.4 v skladu s položajem po skicah SL. 6 in 8. Konec krmilnega premikanja verige 22 v položaj II po SL. 6 se prekriva z aktiviranjem nagibnovzvodnih modulov 4.1 in 4.2, tako da je krmilna veriga 22 še vedno v ubiranju z ozobljenim obročem 31 montažnih modulov v skladu s skicama SL. 6 in 8, medtem ko je že prišlo do ubiranja verige z nagibnovzvodnim modulom, tako da tedaj, ko se veriga loči od ozobljenega obroča 31, ko se začne nagibno premikanje, zadrževalno in vodilno funkcijo nagibnovzvodnih modulov 4.1 in 4.2 že krmili veriga 22 in pride do nepovezanega prehoda zaporedja premika od montažnih modulov 3.1 do 3.4 do nagibnovzvodnih modulov 4.1 in 4.2.

Skica SL. 10 kaže v prostorski predstavitvi sestavni del nagibnovzvodnega modula, ki je dodan h krilu 2 na obeh straneh in zasnovan v bistvu v obliki pravokotne plošče 41. Vzdolžni utor, kjer je vodena veriga 22, je označen s sklicevalno številko 42. Ozobljeno kolo 43 ubere z verigo (na SL. 10 ni prikazano), pri čemer je omenjeno ozobljeno kolo fiksno povezano z manjšim ozobljenim kolesom 44, ki je razporejeno pod njim in ubira z ozobljenim trakom 45, nahajajočim se vzdolž ene stranice podolgovate vdolbine 46, vzdolž katere se manjše ozobljeno kolo 44 lahko premika, medtem ko ozobljeno kolo 43, kije razporejeno nad njim in ima večji premer, nalega na robova te vdolbine 46. Ozobljeni kolesi 43 in 44 sta drugo na drugo fiksno vezani prek vijaka 47, katerega dol štrleče steblo je vodeno v vodilnem utoru 48, ki poteka vzdolž dna vdolbine 46. Pri zgornjem koncu 49 (v SL. 10) vdolbine 46 in vodilnega utora 48 je slednji malenkostno ukrivljen.

-1313

Očesa 41' za pritrditev na profil krila 2 so predvidena na štirih vogalih plošče 41. Nadalje, okoli večjega ozobljenega kolesa 43 je narejen gor štrleč rob 41, ki sega vsaj do take višine kot zgornja stran ozobljenega kolesa 43.

Skici SL. 11 in 12 kažeta tisti sestavni del nagibnovzvodnega modula, ki je predstavljen na SL. 10, na krilu 2 v shematični predstavitvi, pri čemer je krilo 2 na okvir 1 prek nagibnega vzvoda 40 možno vezati, kot sledi.

Skice SL. 13a do 13e (domnevno prav: 13c; op. prev.) kažejo del nagibnovzvodnega modula s prestrezalnim elementom 400, ki je zgibno vezan na konec vzvoda 40, ki leži nasproti ozobljenima kolesoma 43, 44. V skicah SL. 13 okvir 1 nakazujejo črtkanopikčaste črte, krilo pa izvlečene črte.

Skica SL. 14 kaže osni prerez zgibne zveze vzvoda 40 in prestrezalnega elementa 400, ki je na vzvod 40 vezan prek vrtilnega tečaja 402, ki štrli z obeh strani in ubira v Uutor 14 okvira, nakazanega v skicah SL. 13. Na nasprotni strani je vrtilni tečaj 402 za malenkost daljši in štrli v vodilni utor 29 krila 2, ki je odprt nasprotno vodilnemu utoru 14 okvira L Na skicah SL. 13 je vodilni utor 14 okvira 1 odprt v desno. Na odgovarjajoč način je vodilni utor 29 krila 2, kije izdelan na enak način, odprt v levo, tako da se vrtilni tečaj 402 lahko od krila loči, ko je le-to pritrjeno na okvir L

Prestrezalni element 400 ima utora 401 in 401', ki sta speljana na obeh straneh sektorsko zasnovanega prestrezalnega elementa na polmeru okoli vrtilnega tečaja 402 in se končata na odmiku od središčne črte 403 prestrezalnega elementa, kjer pri radialno zunanjem koncu štrli krmilni podaljšek 404, ki v položaju 0 na skici SL. 13a ubira z verigo 22.

Na okvir 1 je pritrjen prestrezalni zatič 405 (SL. 14), ki pride v ubiranje s prestrezalnim elementom. Na odmiku vzporedno s smerjo premikanja verige 22 je na

-1414 krilo 2 pritrjen prestrezalni element 406, ki na enak način ubira s prestrezalnim elementom 400.

V zaprtem položaju okna po skici SL. 13a je krmilna veriga 22 v položaju 0, kjer srednja črta 403 prestrezalnega elementa leži vodoravno in z njo vodoravno tudi krmilni podaljšek 404. V tem primeru se prestrezalna zatiča 405 in 406 nahajata v odprtem končnem območju utorov 401 in 401'. Vrtilni tečaj 402 se nahaja v utoru 14 okvira 1 in v vodilnem utoru 29 (ni narisan v skicah SL. 13) krila 2. Med začetnim krmilnim premikom verige 22 iz položaja 0 v položaj I za potrebe nagibanja, kot kaže skica SL. 13b, se prestrezalni element 400, ker je v ubiranju z verigo, zasuka v smeri ure okoli vrtilnega tečaja 402, tako da spodnji prestrezalni zatič 405 okvira 1 zadene ob notranji konec utora 401', medtem ko se je prestrezalni element 400 od zgornjega prestrezalnega zatiča 406 krila povsem ločil. V tem predizbornem položaju za nagibne namene po skici SL. 13b se nagibni vzvod 40 priključi k okviru 1 na osnovi dejstva, da naleganje spodnjega, na strani okvira nahajajočega se prestrezalnega zatiča 405 v utor 401' prestrezalnega elementa pomeni, da se vrtilni tečaj 402 ne more premakniti ven iz vodila 14 okvira 1.

Skica SL. 13c kaže predizborni položaj verige 22 iz položaja 0 v položaj I’ za zasuk krila, ki bo v podrobnostih opisan v nadaljnjem. V tem primeru nasprotni premik verige 22 pomeni zasuk prestrezalnega elementa 400 v smeri nasproti uri, tako da zgornji, na strani krila nahajajoči se prestrezalni zatič 406 naleže v zgornji utor 401 prestrezalnega elementa, rezultat česar je, da je med vrtilnim premikom (opisan spodaj) krila 2 glede na okvir 1 nagibni vzvod 40 držan na način, da nalega na krilo 2, saj se vrtilni tečaj 402 prek ubiranja prestrezalnega elementa 400 z na strani krila nahajajočim se prestrezalnim zatičem 406 (v skladu z zadrževalno funkcijo po SL. 13b v vodilnem utoru 14 okvira) nahaja v vodilnem utoru 29 krila 2, tako da se, ko ko se krilo zasuka, vrtilni tečaj 402 s krilom premakne ven iz vodilnega utora 14 okvira v desno po SL. 13.

-1515

Kot lahko vidimo s skic SL. 13b in 13c, je med začetnim krmilnim premikom verige 22 iz položaja 0 v položaj I ali I’ nagibni vzvod 40 v odvisnosti od tega, ali gre za predizbor v smeri nagibanja ali vrtenja, že fiksiran na okvir 1 ali pritrjen na krilo 2. Po predizboru v smeri nagibanja se krilo 2 odmakne v desno s položaja po SL. 13b, ko vrtilni tečaj 402, ki je pritrjen na okvir 1, izvaja vrtilno gibanje nagibnega vzvoda 40 v smeri ure okoli tega vrtilnega tečaja (SL. 11). Tisti konec 49 vodilnega utora 48, ki je v sestavnem delu 41 nagibnovzvodnega modula ukrivljen, leži na polmeru okoli vrtilnega tečaja 402 v položaju po SL. 13b, tako da izvedba vrtilnega premika nagibnega vzvoda 40 povzroči premik tistega konca nagibnega vzvoda, ki nosi ozobljeni kolesi 43, 44, ven iz ukrivljenega konca 49, saj manjše ozobljeno kolo 44 ubira z ozobljenim trakom 45, tako da ozobljeno kolo 43 ubere z verigo 22. Do tega ubiranja pride že med odmikom krila 2 vzporedno z okvirom 1, ko se veriga premakne iz položaja I v položaj II, tako daje v stanju, ko je dosežen položaj krila, ko je to do skrajnosti odmaknjeno, kot po SL. 6, nagibni vzvod 40 med nagibnim premikom z verigo 22 že v stanju izvesti krmilno in zadrževalno funkcijo in se veriga 22 premakne iz položaja II v položaj III, pri čemer vrti ozobljeno kolo 43 v smeri ure po SL. 11, rezultat česar je, da se nagibni vzvod 40 v SL. 11 prek ozobljenega kolesa 44, ki ubira z ozobljenim trakom 45, neizogibno zavrti okoli vrtilnega tečaja 402 in se krilo prek dveh nagibnovzvodnih modulov 4.1 in 4.2 premakne v nagibni položaj, medtem ko se zgornja montažna modula 3.1 in 3.3 ločita od okvira 1 in spodnja montažna modula 3.2 in 3.4 prek kolesc 25 počivata na okviru.

Skica SL. 11 kaže start vzporednega odmičnega premika krila 2 od okvira 1, ko se nagibni vzvod 40 zavrti v smeri ure okoli vrtilnega tečaja 402, ki je pritrjen na okvir 1, posledica česar je, da ozobljeno kolo 43 ubere s krmilnimi zatiči 23 verige 22.

Skica SL. 12 kaže nagibni položaj nagibnovzvodnega modula, ko steblo veznega vijaka med ozobljenima kolesoma 43 in 44 nalega na spodnji konec vodilnega utora 48. Skica SL. 12 kaže edinole spodnja montažna modula 3.2 v razmerju do

-1616 nagibnovzvodnega modula 4.1. Zgornji montažni modul 3.1, ki se nahaja vmes, je razporejen na krilu 2 v položaju po SL. 9.

SL. 12 kaže krilo 2 z leve strani SL. 2 skupaj s spodnjim montažnim modulom 3.2 v nagibnovzvodnem modulu 4.1. Ker se veriga med krmilnim premikom opasajoče verige 22 na tej strani krila premika dol, se krmilni premik verige 22 na nasprotni, desni strani krila izvaja gor. Da se ne glede na to dobi isto krmilno funkcijo nagibnovzvodnega modula 4.2 na desni strani sinhrono s krmilno funkcijo nagibnovzvodnega modula 4.1 na levi strani, obstaja na desnem nagibnem modulu 4.2 zgibni mehanizem za pretvorbo gibanja med ozobljenim kolesom 43, ki ubira z verigo 22, in malim ozobljenim kolesom 44, ki ubira z ozobljenim trakom 45, tako da se pri vrtenju ozobljenega kolesa 43 od verige v smeri nasprotno uri malo ozobljeno kolo 44 vrti v smeri ure in izvaja se sinhrono nagibno gibanje dveh nagibnih vzvodov 40.

Zgibna zveza te vrste med ozobljenima kolesoma 43 in 44, ki vrtilno gibanje enega ozobljenega kolesa pretvaija v nasprotno gibanje drugega ozobljenega kolesa, se da zasnovati na razne načine in v skicah ni posebno prikazana.

Ko se krilo 2 premakne nazaj iz nagibnega položaja po SL. 12 v zaprti položaj, se od vsega najprej veriga 22 premakne nazaj iz položaja III v položaj II (gor po SL. 12), rezultat česar je kotaljenje ozobljenega kolesa 44 gor po ozobljenem traku 45, nagibni vzvod 40 pa se pri tem vrti v smeri nasprotno ure okoli vrtilnega tečaja 402, dokler ni dosežen skrajni vzporedni položaj po SL. 6 in 8, ko veriga 22 že ubira z zgornjim in spodnjim montažnim modulom 3.1 in 3.2 na ozobljenem obroču 31. V tem primeru se krilo 2 vrti v smeri nasprotno ure okoli stebla 27 kolesca 25 pri vseh štirih montažnih modulih in je spet poravnano s ploščo 24.

Preden se lahko začne vrtilno gibanje krila 2 po SL. le, je krilo treba prestaviti v zaprti položaj po SL. 4 s premikom verige 22 nazaj ven iz položaja II v položaj 0. Pri tem zadrževalni element 33 pri montažnih modulih 3.1 do 3.4 poganja veriga in

-1717 zadrževalni element 33 se vrti v smeri nasprotno ure, s čimer izvaja vračalno gibanje, do katerega pride, ko je krilo 2 odmaknjeno vzporedno proč od okvira 1.

Med tem zapiralnim gibanjem iz položaja po SL. 6 v položaj po SL. 5 se nosilni element 38 odmakne gor od stebla 27 prek sprege 37 na račun vrtilnega gibanja zadrževalnega elementa 33, tako da med steblom 27 in nosilnim elementom 38, kot se vidi s SL. 5, ni nikakršnega ubiranja več.

Ko se krilo zavrti nazaj iz nagibnega položaja po SL. 12, pride prestrezni element 400 med krmilnim premikanjem verige 22 iz položaja I v položaj 0 vnovič v ubiranje z verigo 22, posledica česar je, da v položaju 0 spet zavzame začetni položaj po SL. 13a, iz katerega je moč lotiti se predizbora v vrtilni smeri po SL. 13c.

Vrtenje krila

Če želimo okno odpreti z vrtenjem iz zaprtega položaja po SL. 4, se predizbor izvede s pomočjo krmilnega premika verige 22 iz položaja 0 po SL. 4 gor v položaj Γ, kjer se po SL. 5 spodnji zadrževalni zatič 11' sprosti izreza 34' ali od rame 36' zadrževalnega elementa 33.

Začetni krmilni premik verige pri dveh nagibnovzvodnih modulih 4.1 in 4.2 obenem povzroči, da se nagibni vzvod 40 fiksira na krilu 2 (SL. 13c), tako da se vrtilni tečaj 402 lahko premakne iz vodilnega utora 14 okvira 1 v desno na SL. 13c. To se zgodi sočasno pri obeh nagibnovzvodnih modulih 4.1 in 4.2.

Začetni krmilni premik verige 22 nadalje obenem aktivira vrtilnovzvodni modul 5, ki se nahaja na zgornji strani krila 2 (SL. 2), tako daje zgibni vzvod 50 fiksiran pri enem koncu na okviru 1, medtem ko je drugi konec na krilu 2 pregiben.

-1818

Vrtilnovzvodni modul 5 je lahko zasnovan na enak način kot nagibnovzvodni modul

4.1, pri čemer je k okviru obrnjeni konec vrtilnega vzvoda 50 v utoru na okviru fiksiran prek prestreznega elementa s pomočjo predizbornega položaja verige 22 v vrtilni smeri, medtem ko je vrtilni vzvod 50 na krilu 2 fiksiran med začetnim krmilnim premikom verige v nagibni smeri, kot je bilo obrazloženo v zvezi s skicama SL. 13 in 14.

Po izvedbi opisanega predizbornega položaja sestavnih delov z začetnim krmilnim premikom verige 22 pri vseh štirih montažnih modulih 3.1 do 3.4, dveh nagibnovzvodnih modulih 4.1 in 4.2 in pri vrtilnovzvodnem modulu 5 se v naslednjem koraku veriga premakne iz predizbornega položaja Γ v smeri položaja II’, tako da se krilo odmakne vzporedno od okvira. V tem primeru se, da se doseže položaj, v katerem se vrtilno gibanje krila začne, krilo od okvira v položaj po SL. 6, ko je odmaknjeno do skrajnosti, ne odmakne, temveč je odmaknjeno zgolj do vmesnega položaja, kar bo v nadaljnjem obrazloženo s sklicevanjem na skici SL. 15 in 18.

SL. 15 kaže montažni modul 3.4 v stranskem risu v pogledu z desne na SL. 2, pri čemer je okvir 1 tudi tu nakazan s črtkanimi črtami.

Za razliko od montažnega modula 3.2 po skicah SL. 4 do 7 sprega 37 za vertikalni premik nosilnega elementa 38 v začetnem položaju ni zgibno vpeta na zadrževalnem elementu 33 vodoravno pri vrtilnem tečaju 26, temveč je v skladu s SL. 15 zgibno vpeta na levi nad vrtilnim tečajem 26 na način, tako da v začetnem položaju zadrževalnega elementa 33 po SL. 4 zgornja točka 37' zgibnosti leži v črti z vrtilnim tečajem 26, kot kaže SL. 19. SL. 15 kaže predizborni položaj I’ zadrževalnega elementa 33, ko seje zgornja rama 36 zadrževalnega elementa ločila od na okviru 1 pritrjenega zadrževalnega zatiča 11. Drugače povedano, položaj zadrževalnega elementa 33 v SL. 15 ustreza položaju po SL. 5, toda z obrnjenim začetnim krmilnim premikom verige 22.

-1919

SL. 16 kaže montažni modul v pogledu z leve na SL. 15. K plošči 24 montažnega modula je pri zadrževalnem elementu 33 pritrjeni nosilni blok 300 razporejen na podaljšku plošče 24, ki poteka v levo na SL. 15, in s podaljšano štrlino 300' poteka po širini plošče 24. Nosilni blok 300 s štrlino 300' se prilega rami 305 na okviru 1 (SL. 16), v kateri je narejeno vodoravno vodilo 12 za kolesce 25.

Na krilu 2 je, kot kažeta skici SL. 17 in 18, prek štrline 301 k profilu krila, v katerem je vodena veriga 22, pritrjena ležajna krogla 302. Daje ležajna krogla 302 varovana in fiksirana v krogelni lupini ležajnega bloka 300, je od zgoraj v omenjeni ležajni blok privit položajni vijak 303, ki ima ležajno površino, ki ustreza polmeru krogle. SL. 15 pri pozicijski številki 304 kaže izrez v ležajnem bloku 300, ki dopušča vrtilni premik štrline 301 krila glede na ležajni blok. V položaju po SL. 16 in 17 je krilo še vedno v položaju naleganja na okviru 1. Krmilni premik verige 22 v smeri II' povzroči premik zadrževalnega elementa 33 prek spodnjega podaljška 35' proč od spodnjega zadrževalnega zatiča 11' okvira 1, rezultat česar je, da se kolesce 25 v SL. 15 v vodoravnem vodilu 12 premakne v levo dotlej, da nosilni blok 300 z vrtilnim spojem prodre ven iz prednje ravnine okvira 1, kot kaže že SL. 15, ne oziraje se na to, ali je zadrževalni element 33 šele v predizbomem položaju po SL. 15. SL. 18 kaže odgovarjajoči položaj nosilnega bloka 300 glede na okvir 1, medtem ko SL. 17 ponazarja začetni položaj, iz katerega je zasučni spoj premaknjen v levo po SL. 17. Skici SL. 17 in 18 kažeta montažni modul v pogledu od spodaj glede na SL. 15.

Da se doseže začetni položaj za vrtilni premik krila, se nosilni blok 300 odmakne od okvira 1 iz položaja po SL. 17 v položaj po SL. 18, da vrtilni spoj leži kar se da blizu okvira, kjer je dovolj opore s strani kolesc 25. V tem primeru lahko za dodatno podporo v vrtilnem položaju po SL. 18 poskrbi prek vodoravnega vodila 12 rama 305, kar se vidi s skice SL. 16.

Krilo 2 z montažnim modulom 3.4, ki ji je prilagojen prek vrtilnega spoja, je premaknjeno v levo iz položaja po SL. 17 v položaj po SL. 18, kjer je krilo 2 zgolj

-2020 odmaknjeno od okvira 1, tako da je vrtilni spoj razgaljen. Med tem odmikalnim premikom vrtilnovzvodni modul 5 že ubira z verigo 22 in vrtilni vzvod 50 je pritrjen na okvir 1, posledica česar je, da nadaljnji krmilni premik verige 22 iz položaja II' v položaj III’ povzroči zavrtitev krila 2 prek vrtilnega vzvoda 50 v vrtilni položaj po SL. 18. Krmilni zatiči 23 verige 22 so v tem primeru odmaknjeni od zadrževalnega elementa 33 prečno glede na ravnino ozobljenega obroča 31 na omenjenem zadrževalnem elementu, kot je predstavljeno na skicah SL. 17 in 18, posledica česar je, da se veriga 22 lahko loči od ozobljenega obroča 31 iz ubimega položaja, kot je nakazano na SL. 15.

Krmilni premik verige 22 iz predizbomega položaja I’ v položaj II’ je prednostno krajši od krmilnega premika iz položaja I v položaj II pri nagibanju. Temu odgovarjajoče je premik verige, ki je potreben za zavrtitev krila 2, iz položaja II’ v položaj III’, ko je krilo 2 povsem odprto, prednostno daljši, tako daje pri vrtilnem vzvodu 50 na voljo odgovarjajoče vrtilno območje. Vrtilni vzvod 50, ki je nakazan na SL. 2, je smotrno zasnovan kot paralelogramski vrtilni vzvod 50, kot ga vidimo na SL. 23 in pri katerem zgibni točki na okviru 1, po eni plati, in krilu 2, po drugi, ležita druga nasproti drugi, kot je na SL. 23 ponazorjeno s sklicevalnima številkama 51 in 52. Da se med krilom in okvirom vzpostavi veliko vrtilno območje v obsegu vsaj 90°, pridejo v poštev tudi drugačne izvedbe vrtilnega vzvoda 50. V primeru vrtilnega vzvoda 50, kakršen je predstavljen v SL. 23, sta krajši spregi 503 in 504 zgibno pripeti k osrednjemu območju dveh spreg 501 in 502, ki sta na zgibni način pripeti druga na drugo, pri čemer sta analogno tudi omenjeni krajši spregi na svojih konceh zgibno vezani druga na drugo, tako da se v zasnovi po SL. 23 dobi romboidno sestavo teh spreg.

Daje kolesce 25 v vrtilnem položaju po SL. 18 pritrjeno v vodoravnem vodilu 12 in je zato montažni modul pritrjen relativno glede na okvir 1, je na okviru 1 nad vodoravnim vodilom 12 v območju dveh montažnih modulov 3.3 in 3.4 razporejen nadaljnji zatič 15 (SL. 15), ki vstopa v ubiranje z nosilnim elementom 38, medtem ko

-2121 se prilega steblu 27 kolesca 25, posledica česar je, da je plošča 24 varovana proti nagibanju glede na krilo 2 v vrtilnem položaju montažnega modula. V SL. 15 je zatič, ki je dodan okviru 1 in ki je v položaju krila, ko je le-to odmaknjeno do skrajnosti po SL. 6, uporabljen za držanje plošče 24 relativno glede na krilo 2 med nagibnim premikanjem, kot je bilo obrazloženo v zvezi s skicama SL. 6 in 7, označen s sklicevalno številko 13.

V skicah SL. 19 in 20 sta predstavljena samo relativna položaja zadrževalnega elementa 33 montažnega modula 3.4, pri čemer SL. 19 kaže zaprti položaj, ki ustreza SL. 4, ko sprega 37 poteka med odmaknjenim položajem nosilnega elementa 38 nad vrtilnim tečajem 26 do točke 37' zgornjega zgiba na sektorskem elementu 30. Vodilo 28 na plošči 24 ima prekinitev 208, tako da se vodilo 28, ki se prek plošče 24 premika vodoravno glede na okvir 1, lahko premika prek zatiča 15, ki je uporabljen za fiksiranje vrtilnega položaja, če se je montažni modul 3.4 premaknil v levo glede na SL. 19 v nagibni položaj, ko pride do ubiranja z zatičem 13 na okviru v skladu s predstavitvijo v skicah SL. 6 in 7.

Iz zaprtega položaja krila v SL. 19 se začetni krmilni premik verige 22 v nagibno smer v položaj I izvede na opisani način, pri čemer se sektorski element 30 zavrti v smeri ure po SL. 19. V tem primeru med odmikalnim premikom krila od okvira iz položaja I v položaj II (SL. 20) zatič 15 na okviru 1 najprej prečka vodilo 28 na plošči 24, ko je nosilni element 38 še dvignjen, tako da do ubiranja z zatičem 13 med nadaljnjim spuščalnim gibanjem nosilnega elementa 38 pride v položaju krila, ko je to odmaknjeno do skrajnosti.

Če se, temu nasprotno, predizborni položaj verige 22 v vrtilni smeri izvaja iz položaja po SL. 19, se sektorski element 30 zavrti ven iz položaja po SL. 19 v smeri nasprotno uri, posledica česar - zaradi krajše razdalje, ki jo pokriva sprega 37 je, da se nosilni element 38 spusti prej kot med vrtilnim premikom sektorskega elementa 30 v smeri

-2222 ure, poševni utor 39 na nosilnem elementu 38 je pa že v ubiranju z na strani okvira nahajajočim se zatičem 15, ko je dosežen vrtilni položaj po SL. 15.

Montažni modul 3.3 (ni narisan) ima na sektorskem elementu 30 radialno kuliso 320, ki je narisana v skicah SL. 8 in 9, za fiksiranje plošče 24 v nagibnem položaju, obenem pa sprego 37, ki prek nosilnega elementa 38 v skladu s SL. 15 sodeluje z na strani okvira nahajajočim se zatičem 15, tako daje tudi zgornji montažni modul 3.3 v vrtilnem položaju fiksiran na okviru L Na strani okvira nahajajoči se zatič 13 za nagibni položaj v območju zgornjega montažnega modula 3.3 ni prisoten, pa nosilni element 38 zato v nagibnem položaju ne more biti fiksiran na okviru.

Če je treba krilo 2 prevesti iz vrtilnega položaja po SL. 18 v zaprti položaj, krmilno verigo 22 premaknemo nazaj ven iz položaja III' (na SL. 15 ni narisan) v položaj II', tako da je moč vrtilni vzvod 50 zavrteti z verižnim pogonom (ustreza pogonu nagibnega vzvoda 40) in s tem krilo 2 prestaviti v položaj vzporedno z okvirom 1. V tem položaju II' verige, ko krilo 2 na SL. 18 leži vzporedno z vodoravnim vodilom 12 okvira, medtem ko se vrtilni spoj še vedno nahaja skupaj z nosilnim blokom 300 zunaj ravnine okvira 1, krmilni premik verige 22 iz položaja II' v položaj 0 povzroči prenos montažnega modula iz položaja krila, v katerem je to odmaknjeno vzporedno v zaprti položaj po SL. 17 in SL. 19. To ustreza že opisanemu zaporedju premikanja zapiranja krila 2 iz odmaknjenega položaja po SL. 6 v položaj po SL. 4.

Prehod iz vrtilnega položaja v nagibni položaj krila je vnovič možen edinole v primeru, če krilo 2 iz vrtilnega položaja premaknemo v zaprti položaj po skicah SL. 4 in 19 s položajem 0 verige, iz katerega je moč izvesti predizborni položaj v nagibni smeri s temu sledečimi zaporedji premikanja. Ta operacija okna je potemtakem preprečena, saj mora začetna točka tako za nagibanje kot za vrtenje biti v položaju 0 verige, določno v nasprotni smeri v vsakem primeru od položaja 0.

-2323

Motorni pogon verige

Skica SL. 21 shematično kaže pogonski modul 6 (SL. 2), ki ima elektromotor 60 in od njega gnan polž 61. Polž poganja medsebojno razmaknjeni polžni kolesi (na SL. 21 ju ni), ki poganjata ozobljeni kolesi 62, ki ubirata z nosilnimi zatiči 203 verige 22 v SL. 2la. Polžni kolesi (nista narisani) sta pritrjeni na dveh ozobljenih kolesih 62 in na vodilnem elementu 63, ki poteka vzporedno s polžem 61. Ta vodilni element 63 nosita prek dveh vzmetnopodložnih plošč 64 in 64' nosilna elementa 202 na krilu 2, pri čemer je med vzmetnopodložni plošči vložena tlačna vzmet 66, vsi trije pa so nataknjeni na steblo vodilnega elementa 63 in na njem v osni smeri držani z vzmetnopodložnim obročem ali s prečnim zatičem 65. Kot je na SL. 21 nakazano z dvojno puščico, se vodilni element 63 z na njem pritrjenima ozobljenima kolesoma 62 lahko premika tako v levo kot v desno proti sili vzmeti 66.

Ta zgradba motorja 60, polža 61 in vodilnega elementa 63 z ozobljenima kolesoma 62 je vodena na sestavnem delu 67 krila 2 v vodilih 68 na način, tako da se vsa pogonska enota lahko odmakne od položaja po SL. 21a prečno glede na verigo 22 v položaj po SL. 21 b, ko ozobljeni kolesi 62 nista več v ubiranju s krmilno verigo 22.

Zgradba je v stranskem risu shematično predstavljena levo od skic SL. 2 la in SL. 21b. Ozobljeni kolesi 62 sta v tem primeru zasnovani na način, tako da ubirata z nosilnimi zatiči 203, ki štrlijo bočno s členov verige in drsijo vzdolž nosilne površine 69 krila 2, tako da verigo 22 podpira opornik, ko ozobljeni kolesi 62 ubirata.

Vodilni element 63, ki ga podpira vzmet 66, ima dvojno funkcijo. Ko ozobljeni kolesi 62 prideta iz položaja, ko ubiranja ni, po SL. 21 b v položaj, ko ubiranje z verigo 22 je, lahko pri vklapljanju ozobljenih koles, še posebno, če se veriga premika, pride do sunka. Zadevni učinek sunka prestrežeta vzmet 66 in odgovarjajoč odmik vodilnega elementa 63.

-2424

Druga funkcija vodilnega elementa 63, ki ga podpira vzmet 66, bo v podrobnostih opisana v povezavi z ročajnim modulom 7, kije opisan v nadaljnjem.

Ročno premikanje okna

Namesto da verigo 22 poganja motor 60, verigo lahko premikamo tudi ročno prek ročajnega modula 7, kakršen je shematično predstavljen na SL. 22. Ročaj 70 je vrtljivo dodan k profilu krila 2, k ročaju pa je dodan sprostilni gumb 71, ki gaje moč pritisniti s prsti roke, s katero zgrabimo ročaj 70, da prek sistema palic (ni predstavljen) pogonsko enoto, ki obsega motor 60, polž 61 in vodilni element 63 z ozobljenima kolesoma 62, premaknemo ven iz ubirnega položaja po SL. 2la v položaj po SL. 2lb. V ta namen se motorni pogon verige 22 prek sprostilnega gumba 71, če se ga pritisne, odklopi. Med sestavnim delom 67 in pogonsko enoto je prednostno vgrajena vzmet (ni predstavljena), ki prek pogonske enote deluje v smeri ubiranja in jo mora premagati sprostilni gumb 71, ko ga pritisnemo.

V položaju po SL. 22 je ročaj 70 na krilu 2 obrnjen dol, kot je to v navadi za zaprto stanje okna. Če okno odpiramo ročno, ročaj 70 zavrtimo v vodoravni položaj, ki je običajen za odpiranje okna z vrtenjem krila, ali gor za 180° v vrtilni položaj, ki je običajen za odpiranje okna z nagnjenjem krila. Med izvajanjem omenjenih dveh vrtilnih gibov ročaja 70 uporabimo vezno drogovje (ni narisano) med ročajem 70 in vodilnim elementom 63 za nastavitev slednjega v eno ali drugo smer proti sili vzmeti 66, tako da se na verigi 22 prek ozobljenega kolesa 62 vzpostavi predizbomi položaj za nagibanje ali vrtenje v skladu z zgoraj opisanima položajema I in I*.

Nadaljnji krmilni premik za odprtje okna v nagibni smeri ali vrtilni smeri se da nato prek gumbov 72, ki so pritrjeni na ročajnem modulu 7, uravnavati po naslednjem ključu: če pritisnemo denimo gumb ODPRTO, povzročimo, da prek električnih vodnikov aktiviramo motor 60, da se krilo 2 odmakne od okvira 1 in prenese v nagnjeni ali zavrteni položaj v skladu s položajem, ki smo ga vnaprej določili z

-2525 ročajem 70. V ta namen so na ročaj nem modulu 7, kot se tudi vidi s SL. 24, predvideni nadaljnji gumbi.

Če iz vnaprej izbranega položaja ročaja 70 okno odpiramo ročno z vlečenjem ročaja 70, pritisnemo sprostilni gumb 71, tako da se prekine ubiranje pogonske enote z verigo 22, kot kaže skica SL. 21 b. Krilo 2 je tedaj s povlečenim ročajem 70 vzporedno odmaknjeno od okvira 1, kar pomeni, da so zaradi ubiranja montažnih modulov 3.1 do 3.4 z verigo 22, ker smo krilo 2 ročno premaknili, montažni moduli tako gnani, da zadrževalni elementi 33, ki so prek predizbomega položaja ročaja 70 ločeni od zgornjih in spodnjih zadrževalnih zatičev 11, 1Γ, verigo 22 tako poganjajo, da se v tem primeru krmilni premik verige izvede prek montažnih elementov. Zaporedje premikov montažnih delov po eni plati in verige po drugi je tu identično zgoraj opisanemu, ko je šlo za izhodiščno točko, namreč da motor 60 verigo 22 premakne v enega ali drugi položaj. V primerjavi z motornim pogonom do pogona verige ročno prek ročaja 70 s pritisnjenim gumbom 71 pride s pomočjo montažnih delov, ki so pritrjeni na krilo 2 in premikajo verigo v odgovarjajoče položaje. Sprostilni gumb 71 v tem primeru, denimo v delno odmaknjenem položaju krila 2 vzporedno z okvirom 1, lahko spustimo iz rok, tako da je v vmesnem položaju verige krilo postavljeno med položajema I in II v SL. 6. Med tem zapahnilnim premikom pogonske enote na verigi 22, povzročenim s tem, da smo sprostilni gumb 71 spustili iz rok, lahko pride do sunka, ki ga prestreže vzmet 66. Zatem, po spustitvi ročaja 70, okno lahko vnovič zapremo ali ga nadalje odpremo z motornim pogonom prek motoija 60, ki ga odgovarjajoče vključimo prek gumbov 72 na ročajnem modulu 7 ali z daljincem (SL. 24).

Na temelju trajnega ubiranja opasajoče verige 22, pri čemer vsaj eden od montažnih delov (na primer vrtilnovzvodni modul 5) vključuje prekrivno ubiranje z nagibnovzvodnima moduloma in vrtilnovzvodnim modulom, je položaj krila 2 glede na okvir 1 določen v vsakem primeru s položajem verige 22 ne oziraje se na to, ali verigo 22 poganja in uravnava motor 60 ali jo poganjamo in uravnavamo ročno prek ročaja 70.

-2626

SL. 22 kaže pet gumbov 72, ki jih, če nanje pritisnemo, uporabimo za sprožitev različnih funkcij ali premikov okenskega krila. Ti gumbi ali senzorska polja so prek elektronskega vezja (ni prikazano) vezani na pogonski motor 60, tako da se, če pritisnemo določene gumbe, pri motorju 60 sproži odgovarjajoč pogonski premik. SL. 24 na način s simboli kaže različne funkcije gumbov, kot so vzporedno odmikanje, nagibanje in vrtenje pa tudi okno odprto in okno zaprto, na daljincu 100 (shematično nakazano).

Gumbi z ročajnega modula 7 so lahko razporejeni na drugem delu okenskega krila, na primer na profilu okvira okenskega krila.

Predizbomi položaj ročaja 70 v nagibnem ali vrtilnem položaju ima prednost pred aktiviranjem motorja 60 na način, tako da na primer v nagibnem položaju ročaja 70 aktiviranja motorja 60 ni moč voditi neposredno do transferja v vrtilni položaj. V odvisnosti od predizbomega položaja ročaja 70 se da v skladu s predizbornim položajem en sam premik krmilne verige 22 izvesti z motorjem 60 prek aktiviranja motorja. Predvidena je zveza (ni predstavljena) v ta namen prek električnih vodov med ročajnim modulom 7 in pogonskim modulom 6, tako da na primer nagibni položaj ročaja 70 blokira pogon motorja 60 v vrtilno smer, ki bi ga sicer lahko vključili z daljinca 100.

Modifikacije

Možne so številne modifikacije opisane zgradbe. Namesto verige 22 lahko uporabimo gibko gurto, na kateri so vsaj na nekaterih odsekih pritrjeni odgovarjajoči krmilni zatiči. Namesto verige tudi lahko namestimo zobat jermen.

Za to, da pripravimo verigo s krmilnimi zatiči 23 ali zobat jermen neprekinjeno po vsem obodu okenskega krila 2, ni potrebe. Krmilni elementi v obliki členkov verige

-2727 ali odseka zobatega jermena so tudi lahko predvideni v posameznih odsekih. Tudi je možno, da so odseki verige drug z drugim povezani prek vzmetnega elementa, da se kompenzira raztezeh krmilnega elementa, ki je posledica temperaturnih vplivov. Vzmetni element te vrste je tako zasnovan, da nanj ne vplivajo in njegove dolžine ne prizadenejo sile postavljalnih premikov od motorskega pogona in ročnega poseganja, temveč zgolj bistveno večje sile, do kakršnih pride denimo pri temperaturnih spremembah.

Namesto individualnega pogonskega modula 6 lahko na obodu okenskega/vratnega krila 2, še posebno če gre za sorazmerno velik vratni list, predvidimo več pogonskih modulov. V primeru sorazmerno velikega vratnega lista tudi lahko predvidimo več opisanih montažnih modulov 3.1 do 3.4, na primer po tri na vsaki strani lista. Vnaprej določeno zaporedje individualnih položajev verige iz položaja 0 v eno ali drugo smer tudi omogoča uporabo enega samega pogonskega modula 6 ali samcatega pogonskega motorja 60 za krmiljenje vseh funkcij okna.

Krmiljenje krila 2 se da izvesti prek gumbnega krmiljenja na ročajnem modulu 7, prek daljinca, na primer s pomočjo infrardeče krmilne naprave, ali pa prek osrednjega krmilnega sistema, od koder se da na ta način upravljati vsa okna zgradbe. Slednjič je moč vsako posamezno okno zase aktivirati ročno z vrtenjem, vlečenjem in potisnjenjem na ročaju 70, pri čemer je motor v tem primeru od verige odklopljen, tako da veriga zgolj tvori sklopilni element za montažne module med ročno izvedenimi premiki krila 2 glede na okvir 1.

Če za aktiviranje več oken iz določenega prostora uporabimo daljinec 100, je na njem prednostno predviden laserski pokazalnik ali podobno, ki ga uporabimo za aktiviranje ustreznega senzorja na posameznih oknih, posledica česar je, da se z usmeritvijo daljinca 100 na izbrano okno, ki ga odpiramo, odzove edinole to okno in ne tudi sosedni.

-2828

V poenostavljeni izvedbi opisanega okna ali vrat kot naprave posamezne elemente tudi lahko opustimo. Tako je možno opustiti tipkovnico 72 na ročajnem modulu 7, kar pomeni, da se okno aktivira edinole ročno ali z daljincem. V tem najenostavnejšem primeru je tudi možno opustiti pogonski modul 6, tako da okno odpiramo in zapiramo samo ročno, in v tem primeru lahko na podlagi dejstva, da veriga montažne module trajno drži v sklopljenem stanju, krilo 2 ustavimo na katerem koli želenem položaju, na primer položaju, ko je samo približno vzporedno odmaknjeno za potrebe zračenja ali podobno. V tem primeru je namesto pogonskega modula 6 na verigi 22 predviden ločen lovilni nastavek, ki verigo drži v določeni legi, če je ni sprostil gumb 71 na ročaju 70. Če je pogonski modul 6 prirejen naknadno, tedaj ta nadomesti lovilni nastavek te vrste za verigo 22.

Na SL. 2 sta na okviru 1 in profilu krila 2 nakazana edinole izreza za oskrbovalni modul 8. Ta je prednostno razporejen na tistem delu oboda krila, kjer je pričakovati kar najmanj premikov glede na okvir 1. Iz tega razloga se oskrbovalni modul nahaja na primer nad desnim spodnjim kotom. Oskrbovalni modul (ni narisan) obsega oskrbovalne kable in spojke, ki so vloženi v profil krila, pri čemer so kabli vezani na motor 60 pogonskega modula 6. Elektronska krmilna enota je lahko predvidena na oskrbovalnem modulu ali pa na pogonskem modulu. Povezava oskrbovalnega modula na krilu in modula na okviru 1 je vzpostavljena prek veznih kablov s spojkami na konceh.

Tudi steblo 27 na montažnih modulih 3.1 do 3.4 je lahko fiksirano prek vzmetno obremenjenega lovilnega elementa v položaju po SL. 6, ko krilo zavzema položaj, v katerem je do skrajnosti paralelno odmaknjeno od okvira L

Senzorski modul 9 je predviden prednostno v kotu okenske zgradbe, kjer prihaja do najmanj nastavljalnih premikov krila. Senzorski modul je zato fiksiran na primer v desnem spodnjem kotu.

-2929

V opisanem ilustrativnem primeru izvedbe je krmilni element v obliki verige 22 z raznimi montažnimi moduli dodan h krilu 2. Možno pa je tudi opasajoč krmilni element z montažnimi moduli, ki jih krmili, dodati k okviru 1; ampak namestitev na krilu 2 je prednostna z vidika vgraditve in servisiranja in menjanja posameznih sestavnih delov.

V podrobnostih je tudi ubirni element na posameznih montažnih modulih lahko drugačne zasnove v primerjavi z narisano. Tako lahko namesto ozobljenega obroča za ubiranje s krmilnimi zatiči verige predvidimo za prestavljanje montažnega dela polžno vreteno ali podobno.

Namesto kolesca 25, ki nosi breme krila na okviru, tudi lahko predvidimo vzvodje za podpiranje krila na okviru.

Namesto na SL. 2 nakazanega oskrbovalnega modula z dovodom toka prek električnih vodnikov se energijo lahko pogonski enoti, spravljeni v profil krila, dovaja brezžično, na primer induktivno. Podobno se da krmilne signale elektronskemu krmilju ali pogonski enoti posredovati prek radia, tako da krmilni element izvede odgovarjajoče krmilne premike, posledica Cesarje, da oskrbovalni modul, ki ima električne vodnike med krilom in okvirom, ni potreben.

Da se zaznava položaje krila glede na okvir, se da po obodu krila namestiti senzorje za neposredno zaznavanje položaja krila. Na podlagi dejstva, da vsa zaporedja premikanja krila glede na okvir jasno določa postopno zaporedje krmilnih premikov verige 22 od začetnega položaja 0 v eno ali drugo obodno smer, je tudi možno predvideti en sam samcat senzor, denimo senzor, ki je nakazan na skicah SL. 2 do 9, ki ubira z verigo 22 in posredno določa položaj krila s pomočjo zaznanega položaja verige 22 glede na začetni položaj 0 in glede na krilo. Zadevna jasna določitev premika verige tudi preprečuje zmotno operacijo krila.

-3030

Začetni krmilni premik verige 22 z ročajem 70 lahko izvedemo tudi tako, da, ko ročaj 70 zavrtimo iz zaprtega položaja v nagibni ali vrtilni položaj, pritisnemo sprostilni gumb 71 in prek sklopilnega elementa med ročajem 70 in verigo 22 slednjo prek vrtilnega premika ročaja premaknemo v začetni krmilni položaj I ali I', medtem ko pogonska enota prek sprostilnega gumba 71 zapusti ubiranje z verigo. Če želimo okno zatem odpreti s pomočjo ročaja, se ta sklopilna naprava na podoben način loči od verige 22, tako da se slednja zaradi ročnega premika na krilu lahko prosto premika po montažnih elementih. Za to sklapljanje med ročajem 70 in verigo 22 se da za potrebe izvedbe začetnega krmilnega premika, ko pogonska enota ni v ubiranju, predvideti dodatno prožilno napravo.

Skice SL. 25 do 35 kažejo prednostni primer izvedbe montažnih modulov na okenski zgradbi, pri čemer so za iste sestavne dele uporabljene iste sklicevalne številke kot v predhodnih skicah. Tudi v tem izvedbenem primeru krilo 2 okna glede na okvir 1 izvaja premike, kot so nakazani na skicah SL. la do le.

SL. 25 odgovarjajoče skici SL. 2 shematično kaže ureditev različnih montažnih modulov na obodu okenske zgradbe, kjer sta v primerjavi z izvedbenim primerom po SL. 2 nagibnovzvodna modula 4.1 in 4.2 opremljena z vrtilnovzvodnim modulom 5 in je pogonski modul 6 razporejen na vrtilnovzvodnem modulu 5, ki obenem izvaja funkcijo nagibnega vzvoda. Na stranicah okvira 1 so v območju montažnih modulov

3.1, 3.2, 3.3 in 3.4 pritrjeni posamezni zadrževalni zatiči 101, prirejeni za sodelovanje s temi montažnimi moduli.

SL. 26 kaže v prostorski predstavitvi in poenostavljeno zasnovo montažnega modula

3.1 na krilu 2 v povezavi z zadrževalnim zatičem 101 na okviru 1. Montažni modul

3.1 obsega krmilni drsnik 102, ki je vezan na krmilni element 22 in s katerega v predstavljenem ilustrativnem primeru izvedbe štrlijo štirje vodilni zatiči 103, ki ubirajo z režami 104 v kot plošča zasnovanem montažnem delu 105, ki je fiksno pritrjen na krilo 2 okna, kot kaže SL. 31. Krmilni drsnik 102 ima krmilni utor 106, ki

-3131 je nadrobno izrisan v SL. 27 in je v tem ilustrativnem izvedbenem primeru v bistvu Vzasnove in z njim ubira zadrževalni zatič 101 okvira 1. Ta zadrževalni zatič 101 ubira obenem v vodoravni utor 107 na montažnem delu 105, kjer je voden krmilni drsnik 102, tako da se lahko premakne v smeri premikanja krmilnega elementa 22. Krmilni element 22, ki je voden v obodnem utoru krila 2, je lahko zasnovan kot gurta, veriga ali vrv.

SL. 27a v stranskem risu shematično kaže montažni modul 3.1 v položaju blokiranja, ko se zadrževalni zatič 101 okvira 1 nahaja pri notranjem koncu vodoravnega utora 107 na krilu pritrjenega montažnega dela 105 in obenem pri temenu 106.1 radialne kulise 106 krmilnega drsnika 102. Pri temenu 106.1 je krmilni utor 106 malenkostno sploščen prečno glede na vodoravni utor 107, tako da zadrževalni zatič 101 v blokimem položaju okna lahko zavzame stabilni položaj.

SL. 27b kaže položaj montažnega modula 3.1 med vrtenjem krila 2 glede na okvir 1, pri čemer je zadrževalni zatič 101 okvira razporejen v vodoravnem odseku 106.3 radialne kulise 106, kije k temenu 106.1 priključen prek poševnega odseka 106.2. Ta medsebojni položaj po SL. 27b ustreza položaju, v katerem je krilo 2 sproščeno od okvira 1, doseže pa se ga s prestavitvijo krmilnega drsnika 102 gor iz položaja po SL. 27a, pri čemer seje krmilni drsnik 102 premaknil gor v vrtilni smeri krila s pomočjo krmilnega elementa 22 prek pogonskega motorja ali ročno prek ročajnega modula 7. Pri nadaljnjem premiku krila zadrževalni zatič 101 okvira 1 zdrsne ven iz vodoravnega utora 107 in obenem ven iz vodoravnega odseka 106.3 krmilnega utora, tako da se montažni modul 3.1 lahko sprosti od okvira 1, kot se vidi s SL. 27d v povezavi z nagibnim položajem.

SL. 27c kaže nagibni položaj montažnega modula 3.1 po premiku krmilnega drsnika 102 dol ven iz blokirnega položaja po SL. 27a prek pogonskega modula 6 ali ročajnega modula 7. To povzroči premik zadrževalnega zatiča 101 vzdolž poševnega odseka 106.4 radialne kulise na krmilnem drsniku 102, medtem ko se zadrževalni

-3232 zatič 101 obenem premakne v vodoravni smeri vzdolž vodoravnega utora 107 montažnega dela 105. Kot kažeta skici SL. 27a in 27b, je daljši odsek 106.4 krmilnega utora na kratkem odseku 106.5, ki se nahaja na levi strani, odprt, posledica česar je, da se, če se nagibno premikanje krila nadaljuje, zadrževalni zatič 101 lahko sprosti od vodoravnega utora 107 in krmilnega utora 106, kot se vidi s SL. 27d.

Poševno potekajoča odseka 106.2 in 106.4 imata v bistvu enako nagnjenost proti vodoravnici in v bistvu tudi enako dolžino. Lahko pa sta različno zasnovana.

Tisti odsek 106.4 radialne kulise, ki ustreza spodnjemu odseku 106.2, je uporabljen za sprostitev krila od okvira 1 po SL. 27b (položaj 1 v SL. 34a). Daljši poševni odsek

106.4 je uporabljen za vodenje zadrževalnega zatiča 101 na krilu 2 med paralelnim odmikom in med nagibnim premikom, medtem ko zadrževalni zatič 101 v vodoravnem utoru 107 še nosi breme krila 2, nakar proti koncu premikanja vodoravni zatič 101 potuje v levi konec vodoravnega utora 107 in v kratki vodoravni odsek

106.5 radialne kulise, od koder se zadrževalni zatič 101 lahko sprosti od montažnega modula 3.1, kot kažeta skici SL. 27c in d.

Konstrukcija, kakršna je opisana za montažni modul 3.1, je v osnovi predvidena tudi za montažne module 3.2 do 3.4, kjer je krmilni utor 106 na krmilnem drsniku 102 drugače zasnovan, saj gre za različne funkcije teh nadaljnjih montažnih modulov. SL. 28 shematično kaže drugačne zasnove, pri čemer gre pri vseh položajih za predstavitev blokimega položaja, iz katerega se zadrževalni zatič 101 premakne v zgornji ali spodnji odseh krmilnega utora 106, medtem ko se obenem premakne v vodoravni smeri v krmilnem utoru 107.

SL. 28a ustreza zasnovi montažnega modula 3.1, pri kateri sta kraka krmilnega utora 106, katerega zasnova v bistvu spominja na črko V, pri zunanjem koncu odprta analogno vodoravnemu utoru 107 pri montažnem delu 105, tako da se zadrževalni zatič 101 lahko sprosti od okvira 1 tako v vrtilnem položaju krila kot tudi v nagibnem

-3333 položaju krila. Vodoravna dvojna puščica nakazuje premik zadrževalnega zatiča 101 v vodoravnem utoru 107, navpična dvojna puščica pa premik zadrževalnega zatiča 101 v dveh krakih krmilnega utora 106. Položaj po SL. 28a ustreza blokimemu položaju po SL. 27a.

SL. 28b kaže zasnovo krmilnega utora 106 pri montažnem modulu 3.2, ko mora krilo 2 na okviru 1 biti držano v nagnjenem položaju, medtem ko mora biti montažni modul

3.2 v vrtilnem položaju krila od okvira 1 sproščen. Zato je pri montažnem modulu 3.2 zgornji konec krmilnega utora zaprt, tako da v nagnjenem položaju krila zadrževalni zatič 101 okvira drži montažni modul 3.2, s tem da zadrževalni zatič 101 nalega na zaprti konec 106.6 krmilnega utora, medtem ko se v vrtilnem položaju zadrževalni zatič 101 lahko sprosti od montažnega modula 3.2 prek spodnjega, odprtega odseka 106.3 krmilnega utora.

Pri zaprtem koncu 106.6 zgornjega nagnjenega odseka 106.4 krmilnega utora skica SL. 27c kaže nagibni položaj krila 2 glede na okvir 1 na montažnem modulu 3.2, pri čemer zadrževalni zatič 101 v montažnem modulu drži zaprti konec 106.6 krmilnega utora, medtem ko zadrževalni zatič 101 obenem prek vodoravnega utora 107 nosi breme krila 2.

SL. 28c kaže zasnovo krmilnega utora 106 pri montažnem modulu 3.3, ko naj se zadrževalni zatič 101 sprosti od montažnega modula v nagibnem položaju krila 2, medtem ko naj bo v vrtilnem položaju krila zadrževalni zatič 101 držan tesno ob montažnem modulu. Tu gre upoštevati dejstvo, da pri montažnih modulih 3.3 in 3.4 na desni strani okenske zgradbe spodnja odseka radialne kulise 106 v skicah SL. 28c in d ustrezata zgornjima odsekoma radialne kulise pri montažnih modulih 3.1 in 3.2 po skicah SL. 28a in b, saj se krmilni drsnik 102 na desni strani krila premakne gor, ko se krmilni drsnik 102 na levi strani krila premakne dol, in obratno. Zato na SL. 28c spodnji krak 106.4 in 106.5 krmilnega utora ustreza zgornjemu kraku v SL. 28a, saj se mora montažni modul 3.3 med nagibanjem krila sprostiti od okvira 1. Temu nasprotno

-3434 ima zgornji krak 106.2 v SL. 28c, ki ustreza spodnjemu odseku 106.2 na dveh levih montažnih modulih 3.1 in 3.2, zaprt konec 106.7, tako daje v vrtilnem položaju krila zveza med krilom in okvirom ohranjena prek zadrževalnega zatiča 101, ki po sprostitvi nalega na konec 106.7 krmilnega utora, medtem ko ga obenem drži vodoravni utor 107. Dolžina zgornjega odseka 106.2 na SL. 28c ustreza dolžini spodnjega odseka 106.2 na SL. 28a ali razdalji, ki je potrebna za sprostitev krila od okvira. Po sprostitvi krila zadrževalni zatič 101 naleže na zaprti konec 106.7 krmilnega utora, tako da ga drži montažni modul 3.1, posledica cesarje, da se tedaj lahko začne vrtilno gibanje krila 2 glede na okvir L

SL. 28 s pomočjo puščic NAGIBANJE (Tilting) in VRTENJE (Pivoting) pri montažnih modulih 3.1 in 3.2 oziroma v nasprotni smeri pri montažnih modulih 3.3 in

3.4 kaže nasprotno zasnovo radialne kulise 106, ki nastane na račun nasprotnega premika krmilnega elementa 22.

SL. 28d kaže zasnovo krmilnega utora 106 pri montažnem modulu 3.4, ko krilo 2 od okvira 1 v nobenem položaju ni sproščeno. Zato je vodoravni utor 107 zaprt tudi na levem koncu, tako da se zadrževalni zatič 101 ne more sprostiti od montažnega modula 3.4 in težo krila 2 v vsakem položaju nosi zadrževalni zatič 101 okvira. Nadalje, odseka 106.2 in 106.4 krmilnega utora 106 sta na konceh zaprta. Odsek

106.4 ustreza zgornjemu odseku 106.4 v SL. 27b, pri čemer zaprti konec 106.6 drži zadrževalni zatič 101 v sproščenem položaju v montažnem modulu 3.4 (v skladu s predstavitvijo v SL. 27c). Zgornji, skrajšani odsek 106.2 krmilnega utora v SL. 28d ustreza zasnovi po SL. 28c.

SL. 29 kaže montažna modula v prerezu, pri čemer sta na zadrževalni zatič 101 okvira 1 pritrjena kotalna ležaja 101.1 in 101.2 različnih premerov. Kotalni ležaj 101.1 večjega premera se nahaja v vodoravnem utoru 107 montažnega dela 105, medtem ko kotalni ležaj 101.2 manjšega premera ubira s krmilnim utorom 106 krmilnega drsnika

-3535

102. S to zasnovo se doseže dvoje: prvič, prepreči se zmotna vgradnja, in drugič, pripomore se h krmilnemu premiku, da poteka gladko.

SL. 30 shematično kaže prerez analogno SL. 29, v katerem je nakazana pritrditev kot plošča zasnovanega montažnega dela 105 na krilu 2. Krmilni drsnik 102 vodita zatiča 103 v navpičnih vodilnih režah 104 (SL. 27) montažnega dela 105, pri čemer je krmilnemu drsniku 102 dodan ubimi element 108, ki ubira s krmilnim elementom 22 (shematično nakazanim z dvojno puščico), ki je prestavljivo voden v utoru na obodu krila 2. Kot kaže SL. 30, gre pri enem montažnem modulu za kombinacijo treh vodil, namreč navpičnega vodila za krmilni drsnik 102, vodoravnega vodila za zadrževalni zatič 101 v montažnem delu 105 in vodila za zadrževalni zatič 101 v krmilnem utoru 106. Montažni del 105 je v osnovi lahko zasnovan kot plosko ohišje, kjer je voden krmilni drsnik 102.

Skice SL. 31 in 32 shematično kažejo v tlorisni projekciji enega od montažnih modulov 3.3 in 3.4 desne strani krila, kjer se med okvirom 1 in krilom 2 predvidi šamir, da se prepreči vrtilno gibanje krila. V primeru izvedbe po SL. 31 je en del šamirja 109 v vsakem primeru pritrjen na montažni modul 3.3 in 3.4 in na montažni del 105 le-tega, medtem ko je njegov drugi del vezan na krilo 2. Skici SL. 3la in 32a kažeta montažni modul v blokimem položaju, ko krilo 2 nalega na okvir 1 ali leži v njem. Skici SL. 3lb in 32c kažeta vrtilni položaj krila 2 pri zavrtitvi za okoli 45°. Ločni locen 110, ki je ukrivljen koncentrično okoli osi šamirja, je v vsakem primeru pritrjen na krmilni drsnik 102 montažnega modula 3.3 in 3.4 in ubira z izrezom locnu podobnega krmilnega elementa 22. Ta ukrivljeni locen 101 (domnevno prav: 110; op. prev.) ustreza ubimemu elementu 108 (glej SL. 30) med krmilnim drsnikom 102 in krmilnim elementom 22. S pomočjo tega ukrivljenega locna 110 je ohranjena povezava med krmilnim elementom 22 in krmilnim drsnikom 102 v vsakem vrtilnem položaju krila 2, posledica česar je, da je v slehernem položaju krila 2 definirana relativna lega med krmilnim drsnikom 102 in krmilnim elementom 22.

-3636

SL. 32b kaže krilo 2 v položaju, ko je vzporedno odmaknjeno od okvira 1 in ko je šarnir 109, kije pritrjen na zunanjo stran montažnega modula, odmaknjen od okvira 1, pri čemer se tedaj začne vrtilno gibanje, kot ga kaže SL. 32c. Na SL. 31 je plošča šamiija 109, kije pritijena na krilo 2, označena s sklicevalno številko 2.1, medtem ko montažni modul 3.3 ali 3.4 tvori drugo ploščo šamirja 109, ki jo nosi okvir, ko je krilo vzporedno odmaknjeno, posledica česar je, da težo krila nosi prek zadrževalnega zatiča 101 okvir.

SL. 33 shematično kaže kombiniran vrtilno- in nagibnovzvodni modul 5 v vrtilnem položaju krila 2 na SL. 33b in v nagibnem položaju na SL. 33a, pri čemer je montažni del 105 z vodoravnim utorom 107 shematično nakazan pri zgornjih montažnih modulih 3.1 in 3.3. Vrtilno- in nagibnovzvodni modul 5 ima vrtilni vzvod 111 in nagibni vzvod 112, ki sta oba zgibno vezana na drsnik 113 (SL. 34). Prestrezalna elementa 114 in 115 (shematično nakazana na SL. 33) sta pripravljena na okviru 1, pri čemer nagibni vzvod 112 vstopa v ubiranje s prestrezalnim elementom 114, preden se začne nagibno premikati, vrtilni vzvod 111 pa vstopi v ubiranje s prestrezalnim elementom 115, preden se začne vrtilno premikati.

SL. 34 shematično kaže zgradbo tega vrtilno- in nagibnovzvodnega modula 5, pri čemer gre pri SL. 34a za tlorisno projekcijo montažnega modula v položaju, ko je izveden nagibni premik krila 2 glede na okvir 1. SL. 34b kaže montažni modul v položaju s SL. 34a v stranskem risu (domnevno prav: v narisni projekciji; op. prev.), medtem ko SL. 34c ponazarja sklop s SL. 34a (domnevno prav: SL. 34b; op. prev.) v pogledu z desne strani.

Kot kažeta skici SL. 34a in b, se da osi 111.1 in 112.1 (SL. 35b) zgibne priključitve vrtilnega vzvoda 111 in nagibnega vzvoda 112 na drsniku prestaviti v obodni smeri krila 2 v reži 117 (SL. 34a). Vreteno 116, ki je vrtljivo vgrajeno v ležajnih mestih 118 na profilu krila 2, je zasnovano tako, da ni samozaporno, in ga vrti pogonski elektromotor 60 pogonskega modula 6, ki je analogno razporejen v profilu krila 2.

-3737

V blokirnem položaju krila 2 na okviru 1 je krilo razporejeno v bistvu v samem okviru 1, pri čemer se drsnik 113 nahaja v položaju 0 in sta vzvoda 111 in 112 v obodni smeri krila 2 poravnana in ne ubirata s prestrezalnima elementoma 114 in 115, ki se nahajata na okviru v podaljšku vzvodov 111 in 112. Kot posledica dejstva, da prestrezalna elementa 114 in 115 ležita v črti z vzvodoma 111 in 112 v začetnem in blokirnem položaju, se da med prestavitvijo drsnika 113 v eno ali drugo smer iz položaja 0 izbrani vzvod 111 ali 112 vložiti v pridruženi prestrezalni element, nakar nadaljnja prestavitev drsnika 113 sproži nagibni ali vrtilni premik krila.

Če v blokirnem položaju s pomočjo daljinca preh krmilne naprave 100 (SL. 24) izberemo na primer NAGIB (Tilting) krila 2, motor 60 premakne drsnik 113 iz položaja 0 v položaj 1, ki se na SL. 34a nahaja na levi; krilo je tedaj sproščeno od okvira in je krogla 120, ki je pritrjena na prostem koncu nagibnega vzvoda 112, med postopkom sproščanja vložena v vodilni kanal 119 prestrezalnega elementa 114. Krogli 120 na prostih konceh vzvodov 111 in 112 sta sploščeni, tako da ju je moč vtakniti v vodilni kanal 119 prestrezalnih elementov 114 in 115, nakar je po vrtilnem premiku zadevnega vzvoda 111 ali 112 glede na vezno črto prestrezalnih elementov 114, 115 sploščena krogla, kije zasukana, zanesljivo držana v ležišču 121 za kroglo.

V položaju 0 je drsnik 113 vezan na krmilni element 22, tako da se med prestavljalnim premikom drsnika 113 iz položaja 0 v položaj 1 premakneta tudi na krmilni element 22 vezana krmilna drsnika 102 na montažnih modulih, posledica česar je sprostitev krila 2 od okvira L

Ko drsnik 113 doseže desni položaj 1, se krilo 2 prek odgovarjajoče prestavitve krmilnih drsnikov 102 na montažnih modulih 3.1 do 3.4 sprosti, pri čemer se krogla 120 pri prostem koncu nagibnega vzvoda 112 že nahaja v ležišču 121 prestrezalnega elementa 114, tako daje pri nadaljnji prestavitvi drsnika 113 v smeri položaja 2 nagibni vzvod 112 voden na zgibni način v prestrezalnem elementu 114. SL. 34a kaže

-3838 vmesni položaj nagibnega premika, pri čemer se drsnik 113 nahaja med položajema 1 in 2. Položaj 2 ustreza položaju krila, ko je le-ta vzporedno odmaknjen.

Drsnik 113 na profilu krila 2 vodi vzdolžno vodilo 122 (shematično nakazano na SL. 34c), medtem ko se vreteno 116 vrti v eno ali drugo smer, kot je v SL. 34c nakazano z dvojno puščico. Obenem reža 117 tvori vzdolžno vodilo za os zgibanja vzvodov 111 in 112.

V slučaju ilustrativnega primera izvedbe, prikazanega na SL. 34a, je razdalja, na kateri se drsnik 113 premakne iz blokirnega položaja 0 v sproščeni položaj 1, v smeri NAGIB zamišljena daljša kot v smeri ZASUK, tako da se med krilom 2 in okvirom 1 razporejeni šamir 109 (SL. 31) med nagibanjem krila očitno sprosti od okvira.

Temu nasprotno se da razdaljo, na kateri se drsnik 113 premakne v sproščeni položaj v vrtilni smeri, izbrati kratko, saj šamir 109 med vrtenjem krila ostane v kotu med krilom 2 in okvirom 1.

V slučaju ilustrativnega izvedbenega primera s SL. 34 je drsnik 113 na krmilni element 22 vezan edinole v blokimem položaju 0 in med prestavitvijo v položaj 2 za paralelni odmik krila, medtem ko se med nadaljnjim usklajevalnim premikom drsnika 113 v smeri NAGIB ali ZASUK iz položaja 2 drsnik 113 od krmilnega elementa 22 odklopi in se nagibno ali vrtilno premikanje krila uravnava zgolj prek vzvodov 111 oziroma 112, medtem ko je položaj krmilnega elementa 22 na krilu 2 zapahnjen.

SL. 35 shematično kaže sklopilni mehanizem med drsnikom 113 in tračnim krmilnim elementom 22, pri čemer SL. 35a kaže sklopilni položaj med drsnikom 113 in krmilnim elementom 22, SL. 35b pa razklopljeni položaj, ko je položaj tračnega krmilnega elementa 22 fiksiran z zapahom 128, ki ga obremenjenega z vzmetjo 127 nosi krilo 2, medtem ko drsnik lahko potuje naprej, ne da bi to imelo za posledico vpliv na položaj krmilnega elementa 22.

-3939

Drsnik 113 je prek vodilnega zatiča 123, ki je prednostno opremljen s kotalnim ležajem, voden v radialni kulisi 124, ki je narejena na krilu 2 ali na njegovem obodnem profilu. V blokirnem položaju in med nastavljalnim premikom za paralelni odmik se krmilni zatič 123 nahaja v iz linije ven zamaknjenem odseku 124.1 radialne kulise, pri čemer drsnik 113 prek ubirnega elementa 125 ubira z izrezom 126 krmilnega elementa 22, tako da se krmilni element 22 giblje sočasno z drsnikom 113.

V položaju 2 po SL. 34a, torej pri koncu paralelnega odmika krila, je radialna kulisa 124 zasnovana z nagnjenim odsekom 124.2, katerega kot nagnjenosti ustreza kotu nagnjenosti boka ubirnega elementa 125 v vdolbino 126, ki ima poševna boka, na krmilnem elementu 22, tako da pri nadaljnji prestavitvi krmilnega elementa 22 v smer NAGIB ali ZASUK ubimi element 125 zdrsne iz ubiranja s krmilnim elementom 22, medtem ko se ubirni zatič 123 prestavi v zunanji odsek 124.3. Ko se krmilni zatič 123 nahaja v odseku 124.3 radialne kulise 124, to ustreza položaju drsnika 113 na tisti strani položaja 2 po SL. 34a, kjer je drsnik 113 odklopljen od tračnega krmilnega elementa 122, kot kaže SL. 35b.

V ilustrativnem primeru izvedbe po SL. 35 ima sklopilni mehanizem med drsnikom 113 in tračnim krmilnim elementom po eni plati in med krmilnim elementom 22 in krilom 2 po drugi jarem 129, ki prek V-odseka ubira z V-izrezom 126 krmilnega elementa 22 in z nasprotnim, razširjenim koncem leži v odgovarjajoče razširjenem izrezu 130 krmilnega elementa 22. Kot kaže SL. 35a, je jarem 129 držan na način, tako da z ubimim elementom 125 nalega na fiksni del krila 2, medtem ko ubimi element 125 ubira z izrezom 126 za zvezo med krmilnim elementom 22 in drsnikom 113. V tem položaju po SL. 35a z vzmetmi 127 obremenjeni zapahi nalegajo na tračni krmilni element 22, medtem ko se slednji glede na krilo 2 premika.

Ko drsnik 113 med paralelnim odmikanjem krila doseže končni položaj 2 (SL. 34a) in se krmilni zatič 123 nahaja v spodnjem odseku 124.3 radialne kulise 124 (SL. 35b), se tudi krmilni element 22 nahaja v položaju, ko razširjeni izrez 130 leži nasproti zapahu

-4040

128, s čimer je omogočeno, da ovzmeteni zapah 128 potisne sojemalo 129 nazaj v na SL. 35b predstavljeni položaj in da zapah 128 gre v izrez 130 krmilnega elementa 22, tako daje slednji v tem položaju fiksiran.

Ko se drsnik 113 vnovič premakne nazaj iz položaja po SL. 35b v blokimi položaj 0 (SL. 34a), ubimi element 125, ki ga krmilni zatič 123 v krmilnem utoru 124 potisne gor po SL. 35b, analogno potisne jarem 129 gor, tako daje zapah 128 potisnjen ven iz ubiranja z utorom 130 krmilnega elementa 22 in se krmilni element 22 lahko prestavi v desno po SL. 35b obenem z drsnkom 113 na račun ubiranja z ubimim elementom 125. Zapah 128, kije na desni strani SL. 35b, ustreza položaju 2, kije na desni strani SL. 34a (končni položaj med paralelnim odmikanjem krila), ko pride do enake zapahnilne operacije kot je narisana na SL. 35b pri levem zapahu 128.

Ubimi element 125 je voden med vodiloma 131 prečno glede na premik drsnika. Vodilna zatiča krila 2 za vzvoda 111 in 112 sta označena s sklicevalno oznako 113.1 in v položaju SL. 34a se vzvod 111, ki ni aktiven, nahaja med razmaknjenimi vodilnimi zatiči 113.1. Med prestavljalnim premikom drsnika 113 v vrtilni smeri vzvod 112 naleže med te vodilne zatiče, medtem ko se vzvod 111 premakne ven iz vodila, tako da le-ta po ubiranju s prestrezalnim elementom 115 lahko uravnava vrtilno gibanje krila.

Učinek odklopa drsnika 113 od krmilnega elementa 22 med nagibnim in vrtilnim premikom krila 2 je, da nagibni in vrtilni premik uravnavata zgolj vzvoda 111 in 112, medtem ko krmilna drsnika 102 pri posameznih montažnih modulih, ker je krmilni element 22 na krilu 2 zapahnjen, ostaneta med nagibnim in vrtilnim premikom v svojem položaju.

Okovi 3.1 do 3.4 v primeru izvedbe po skicah SL. 25 do 35 so za razliko od izvedbe po SL. 2 do 21 v bistvu enako zgrajeni. Razen tega gre za bistveno poenostavitev, s tem ko je pogonski modul 6 kombiniran z nagibno- in vrtilnovzvodnim modulom 5 in

-4141 sta nagibni in vrtilni vzvod 111 in 112 alternativno spojena z okvirom prek zgibne zveze v prestrezalnih elementih 114, 115 na okviru 1.

V izvedbenem primeru po skicah SL. 25 do 35 je ročaj 70 ali ročajni modul 7 lahko enako zasnovan kot v SL. 22 s tipkovnico 72 in gumbom 71. Da bi se dalo okensko zgradbo aktivirati neodvisno od pogonskega motorja 60 prek ročajnega modula 7, je ročaj 70 preh krmilne vrvi (ni narisana) povezan s sklopko 137 (SL. 34b), ki prek sprožitve gumba 71 prekine zvezo med motorjem 60 in vretenom 116, nakar kot posledica vrtilnega premika ročaja 70 krmilni zatič na steblu ročaja 70 ubere z režastim vodilom s krmilnimi utori, ki je fiksiran na tračnem krmilnem elementu 22, tako da se zaradi premika ročaja krmilni element 22 prestavi po obodu krila 2 na način, tako da se krilo lahko paralelno odmakne, da se začne nagibni ali vrtilni premik, pri čemer krmilni element 22 v tem primeru poganja drsnik 113 iz položaja 0 v položaja 1 in 2 (SL. 34a), medtem ko nagibno ali vrtilno premikanje uravnavata prek odgovarjajočega povlečenja ročaja 70 izključno le nagibni in vrtilni vzvod 111, 112, saj je tudi tedaj, ko okensko konstrukcijo aktiviramo ročno, drsnik 113 odklopljen od krmilnega elementa 22 v položaju 2.

Ko se krilo 2 s pomočjo pritiska na ročaju 70 spet premakne iz vrtilnega ali nagibnega položaja v položaj 2, ko je paralelno odmaknjeno, je drsnik 113 sklopljen s krmilnim elementom 22 (SL. 35). Z nadaljnjim pritiskanjem na ročaj 70 se krilo premakne paralelno k okviru od položaja 2 v položaj 1. Sklopljeni krmilni element 22 zagotovi, da gre za sinhrono zaporedje premikov. Posledica zasuka ročaja 70 v zaprti položaj je, da se krmilni element 22 in z njim krmilni drsnik 102 na montažnih modulih tako premakneta, da se krilo 2 premakne v blokimi položaj 0 na okviru 1.

V izvedbenem primeru po SL. 25 do 35 je krmilni element 22 tudi lahko zasnovan kot pasni odsek, ki ni speljan po vsem obodu krila 2, ampak poteka le od montažnega modula 3.2 čez montažni modul 3.1 do montažnega modula 3.4. V tem primeru mora krmilni element 22 biti odgovarjajoče toge zasnove. Krmilni element 22 je prednostno

-4242 zasnovan kot sklenjena krmilna vrv, ki poteka po vsem obodu krila 2. V tem primeru so na vogalih krila prednostno razporejena preusmema kolesca, da se omogoči gladek tek nastavljalnih premikov vrvi na obodu krila.

Tudi še pri izvedbenem primeru po skicah SL. 25 do 35 se krilo 2 lahko premakne iz poljubno zaželenega položaja v zaprti položaj, če denimo dežni senzor zazna dež in sproži odgovarjajočo elektronsko krmilno enoto, da vključi motor 60 za potrebe zaprtja okna. Na podlagi dejstva, da se v položajih 0 do 2 krilo 2 preh krmilnega drsnika 102 spoji z zadrževalnim zatičem 101 okvira, se okno lahko premakne iz položaja, ko je paralelno odmaknjeno, v zaprti položaj s pomočjo pogonskega motorja 60, ki poganja drsnik 113. Če je krilo 2 v nagibnem ali vrtilnem položaju, motorni pogon drsnika 113 najprej premakne krilo 2 v položaj 2, ko je paralelno odmaknjeno in iz katerega sledi operacija zapiranja.

Zaprti položaj krila 2 se doseže že v položaju 1 tik preden zadrževalna zatiča 101 preideta v teme 106.7 (SL. 27) krmilnega utora 106. Preostanek gibanja zadrževalnih zatičev 101 prav do končnega položaja temena radialne kulise ustreza stisnjenju okenskega mašila.

SL. 36 kaže modificiran izvedbeni primer nagibno- in vrtilno vzvodnega modula 5, kjer gre za razliko od izvedbenega primera po SL. 33 med okvirom 1 in krilom 2 tako za nagibno premikanje kot tudi za vrtilno premikanje za en sam vzvod 140. V tej izvedbi se paralelni odmik krila 2 pred vrtilnim premikom začne, tj. na premik med položajem 0 in desnim položajem 1 v SL. 34a se lahko računa, ko drsnik 113 prestavimo iz blokimega položaja 0 v vrtilni smeri krila. V tem slučaju ostane šarnir 109 med montažnima moduloma 3.3 in 3.4 in krilom 2 (SL. 31) v istem položaju kot v blokirnem položaju, posledica česar je, da se vrtilni premik krila 2 začne neposredno iz blokirnega položaja. Krmilni element 22 se z montažnima moduloma 3.3 in 3.4 sklopi prek šarnirskega zatiča šarnirja 109. Krmilni drsnik montažnih modulov 3.3 in

3.4 je s krmilnim elementom 22 v stalnem mehanskem ubiranju.

-4343

SL. 36a shematično kaže položaj vzvoda med nagibanjem krila 2. Vzvod 140 je na stalnem mestu 141 zgibno vezan na zgornjo stran okvira 1 v bližini desnega vogala, medtem ko je njegov nasprotni konec 142 voden na zgibni način v reži 143 krila 2. Nadaljnji vzvod 144 je zgibno priključen nekako v osrednjem območju vzvoda 140 na mestu 145, medtem ko je njegov nasprotni konec 146 zgibno vezan na drsnik 113, ki se, kot je nakazano z dvojno puščico, lahko prestavi vzdolž zgornje stranice krila 2 prek pogonskega modula 6 v skladu z izvedbenim primerom po SL. 34.

V zaprtem položaju okna leži daljši vzvod 140 v črti s krajšim vzvodom 144 med točkama 142 in 146 zgibanja. Iz tega blokirnega položaja 0 premik drsnika 113 v nagibni smeri povzroči paralelni odmik krila 2 od okvira 1, kot je to bil slučaj pri zgoraj opisanem izvedbenem primeru. Ko je dosežen položaj 2, se drsnik 113 odklopi od krmilnega elementa 22, tako da nadaljnji nagibni premik v SL. 34a izvede zgolj vzvod 140 z uravnavanjem preh krajšega vzvoda 144. Da se okno iz nagibnega položaja zapre, drsnik 113 točko 146 zgiba krmilnega vzvoda 144 prestavi v desno po SL. 36a, posledica česra je premik točke 142 zgiba v reži 143 v levo po SL. 36a, da krilo 2 doseže položaj 2, ko je paralelno odmaknjeno in iz katerega montažni moduli

3.1 do 3.4 izvedejo zapiralni premik krila 2 vzporedno v povezavi s premikom krmilnega elementa 22, ki ga vodi drsnik 113.

SL. 36b kaže vrtilni položaj krila 2 s pomočjo nagibno- in vrtilnovzvodnega modula 5, ko se vrtilni premik ne izvede iz položaja krila, v katerem je le-to paralelno odmaknjeno, temveč neposredno iz sprostilnega položaja 1. V tem primeru drsnik 113 krmilni element 22 najprej malo premakne v vrtilni smeri, tako da se zadrževalni zatič 101 premakne ven iz blokirnega položaja 0 pri temenu 106.1 radialne kulise 106 montažnih modulov 3.1 do 3.4 v položaj 1. Nadaljnji krmilni premik krmilnega elementa 22 pa ni več potreben, posledica česar je, da se tik za tem kratkim nastavljalnim premikom drsnika 113 slednji lahko odklopi od krmilnega elementa 22, tako da se nadaljnji vrtilni premik izvede zgolj prek vzvodov 140, 144. Ker med

-4444 vrtenjem montažna modula 3.3 in 3.4 na desni strani krila 2 nista ločena od okvira 1, se med nadaljnjim prestavljanjem drsnika 113 v desno po krilu 2 vzvod 140 vrti okoli točke 141 zgiba na okviru 1 s pomočjo krmilnega vzvoda 144, kot kaže SL. 36b. Na podlagi dejstva, da se točka 142 zgiba vzvoda 140 vodi po reži 143 na krilu 2, se lahko izvede vrtilni premik krila okoli osi šamirja 109.

SL. 37 kaže ureditev šarnirja 109 pri montažnih modulih 3.3 in 3.4 na zunanjem robu krila 2. Ta ureditev šamirjev 109 na zunanjem robu krila dovoljuje vrtenje krila neposredno iz zaprtega položaja, kot je predstavljen na SL. 37.

Da okno zapremo iz vrtilnega položaja po SL. 36b, drsnik 113 vnovič prestavimo v smeri središča krila, tako da se vzvod 140 zavrti v smeri ure okoli točke 141 zgiba, da doseže položaj 1. Iz položaja 1 se drsnik 113 vnovič sklopi s krmilnim elementom 22, kar pomeni možnost premika krmilnega elementa z drsnikom 113 v nagibno smer.

Za razliko od primera izvedbe nagibno- in vrtilnovzvodnega modula 5 po SL. 33 v primeru izvedbenega primera po SL. 36 prestrezalni elementi za konce vzvodov niso več potrebni, zato pa sta vzvoda 140 in 144 vseskozi zgibno vezana na krilo 2, medtem ko je obenem daljši vzvod 140 trajno zgibno vezan na položajno fiksno mesto 141 zgiba na okviru L Prestaviti točki 146 in 142 zgiba vzvodov na krilu 2 vzdolž oboda krila, točko 142 zgiba vzdolž reže 143 in točko 146 zgiba je moč prek premika drsnika.

Nadalje, namesto šamiija pri montažnem modulu 3.4 je moč med okvirom in krilom predvideti krogelno ležišče, saj se krilo zavrti neposredno iz sprostilnega položaja na montažnem modulu 3.4, pri čemer montažni modul ostane na svojem mestu. Omenjeno krogelno ležišče se obenem uporabi za nagibno os med nagibanjem krila.

Claims (23)

1. Patentni zahtevki

   1. Okenska ali vratna konstrukcija, obsegajoča okvir (1), k okviru premakljivo dodano krilo/list (2), med okvirom in krilom/listom nahajajoče se montažne module (3.1 do 3.4, 4.1, 4.2, 5) in vzdolž oboda krila/lista (2) voden, v glede na okvir (1) različnih položajih krila/lista z najmanj enim montažnim modulom ubirajoč krmilni element (22), ki krmili zaporedje premikanja montažnih modulov, pri čemer je na krilu/listu pritrjen električni pogonski motor (60) za poganjanje na krilu/listu vodenega krmilnega elementa v obodni smeri na način, tako da se v prvem koraku premikanja krmilnega elementa v eni ali drugi obodni smeri krilo/list (2) prek montažnih modulov odmakne v bistvu paralelno od okvira (1), nakar nadaljnji premik krmilnega elementa v eni obodni smeri sproži nagibanje krila/lista na montažnih modulih, medtem ko nadaljnji premik krmilnega elementa v drugi obodni smeri sproži vrtenje krila/lista na vsaj dveh montažnih modulih, pri čemer se, da se lahko zasuka, krilo/list sprosti od nasprotnih montažnih modulov.
2. 2. Konstrukcija po zahtevku 1, pri kateri se montažni moduli (3.1 do 3.4) na obodu krila/lista (2) nahajajo medsebojno razmaknjeni in ima vsak od njih kolesce (25), ki je prestavljivo v vodoravnem vodilu (12) okvira (1), tako da se krilo/list (2) lahko premakne vzporedno glede na okvir (1).
3. 3. Konstrukcija po zahtevku 2, pri kateri kolesce (25) pri dnu na obeh straneh krila/lista (2) pritrjenih montažnih modulov (3.2 in 3.4) služi kot zgib za nagibni premik krila/lista (2).
4. 4. Konstrukcija po zahtevkih 1 do 3, pri kateri je na montažnih modulih (3.3, 3.4), razporejenih na eni strani krila/lista (2), narejen vrtilni zgib.
5. 5. Konstrukcija po predhodnih zahtevkih, pri kateri so pritrjeni na nasprotnih straneh krila/lista (2) nagibnovzvodna modula (4.1, 4.2) in na zgornji stranici krila/lista vrtilnovzvodni modul (5).

   -4646
6. 6. Konstrukcija po predhodnih zahtevkih, pri kateri krmilni element (22) izvede začetni krmilni premik (I) v eni ali drugi smeri iz začetnega položaja (0), ki ustreza zaprtemu položaju krila/lista (2), pri čemer omenjeni premik povzroči premik vseh montažnih modulov (3.1 do 3.4, 4.1, 4.2, 5) v vnaprej določen položaj.
7. 7. Konstrukcija po zahtevku 6, pri kateri začetni krmilni premik v eni obodni smeri povzroči povezavo nagibnovzvodnih modulov (4.1, 4.2) z okvirom (1) in je vrtilnovzvodni modul (5) fiksiran na krilo/list (2), medtem ko začetni krmilni premik v drugi obodni smeri povzroči povezavo vrtilnovzvodnega modula (5) z okvirom (1) in sta nagibnovzvodna modula (4.1, 4.2) fiksirana na krilo/list (2), in pri kateri začetni krmilni premik krmilnega elementa (22) v eno ali drugo smer povzroči premik montažnih modulov (3.1 do 3.4) ven iz blokirnega položaja.
8. 8. Konstrukcija po predhodnih zahtevkih, pri kateri imajo montažni moduli (3.1 do 3.4) vrtljiv zadrževalni element (33), ki sodeluje z razmaknjenima zadrževalnima zatičema (11, 1 V) na okviru (1) in ubira s krmilnim elementom (22).
9. 9. Konstrukcija po predhodnih zahtevkih, pri kateri je z okvirnim koncem nagibnega ali vrtilnega vzvoda (40; 50) sklopljen prestrezalni element (400), ki ga uravnava krmilni element (22) in ki sodeluje z na okviru pritrjenim zatičem (405) ali na krilu/listu pritrjenim zatičem (406), da se vzvod fiksira na okvir (1) ali krilo/list (2).
10. 10. Konstrukcija po predhodnih zahtevkih, pri kateri imata spodnja montažna modula (3.2, 3.4) zapahnilno napravo (38) za kolesce (25) v vodoravnem vodilu (12) okvira, krmilni element (22) pa z nagibnovzvodnima moduloma (4.1, 4.2) na obeh straneh krila/lista (2) sodeluje na način, tako da krmilni element (22) ubere z nagibnovzvodnima moduloma, preden se preneha ubiranje krmilnega elementa z zgornjima montažnima moduloma (3.1 in 3.3).

    -4747
11. 11. Konstrukcija po predhodnih zahtevkih, pri kateri je na krilu/listu (2) predviden pogonski modul (6), ki ima električen pogonski motor (60) za poganjanje krmilnega elementa (22).
12. 12. Konstrukcija po predhodnih zahtevkih, pri kateri je h krilu/listu (2) dodan ročajni modul (7), ki ima ročaj (70) in ki ga je moč uporabiti za premikanje krmilnega elementa (22) v vnaprej izbran položaj, in pri kateri ima ročaj (70) sprostilni gumb (71), ki ga je moč uporabiti za sprostitev krmilnega elementa (22) od pogonskega modula (6).
13. 13. Postopek aktiviranja okenske ali vratne konstrukcije, ki ima okvir (1), k okviru premakljivo dodano krilo/list (2), med okvirom in krilom/listom nahajajoče se montažne module (3.1 do 3.4, 4.1, 4.2, 5) in opasajoč krmilni element (22), ki krmili zaporedje premikanja vsaj nekaj montažnih modulov, pri čemer se krmilni element (22) premakne iz začetnega položaja (0) v eni obodni smeri, da uravna nagib krila/lista, in se premakne iz začetnega položaja (0) v drugi obodni smeri, da se uravna zasuk krila/lista, pri čemer zaporedno sosledje krmilnih premikov krmilnega elementa v eni ali drugi obodni smeri jasno določa odgovarjajoče položaje krila/lista glede na okvir.
14. 14. Postopek po zahtevku 13, pri katerem pred nagibnim ali vrtilnim premikom krila/lista slednje/-ga paralelno odmaknemo od okvira (1) in se nagibni ali vrtilni premik izvede zgolj iz položaja krila/lista po paralelnem odmiku in pri katerem pred paralelnim odmikom krila/lista (2) od okvira (1) izvedemo začetni krmilni premik v eni ali drugi obodni smeri in ga uporabimo za določitev predizbora za nagnjenje ali zasuk krila/lista, pri čemer je prehod iz zasuka v nagib in obratno možen edinole pod pogojem, da je krilo/list vrnjeno/vmjen v zaprti položaj, iz katerega sledi predizbor v nagibno ali vrtilno smer.
15. 15. Postopek po zahtevkih 13 in 14, pri katerem se, ko v odprti ali zaprti položaj krilo/list prestavimo ročno prek ročaja (70), motor (6), ki poganja krmilni element (22), sprosti od ubiranja s krmilnim elementom, pri čemer se premike krila/lista,

    -4848 ki jih izvedemo ročno, na podlagi dejstva, da je krmilni element sklopljen z montažnimi moduli, izkoristi za premikanje krmilnega elementa v krmilni položaj, ki ustreza izbranemu položaju krila/lista.
16. 16. Okenska ali vratna konstrukcija, obsegajoča okvir (1), k okviru premakljivo dodano krilo/list (2), med okvirom in krilom/listom nahajajoče se montažne module (3.1 do 3.4, 5) in vzdolž oboda krila/lista voden, v glede na okvir različnih položajih krila/lista z najmanj enim montažnim modulom ubirajoč krmilni element (22), ki krmili zaporedje premikanja montažnih modulov, pri čemer je na krilu/listu pritrjen električni pogonski motor (60) za uravnavanje drsnika (113), vodenega na krilu/listu (2) v obodni smeri, pri čemer je drsnik (113) na krmilni element (22) vezan prek razstavljivega sklopnega mehanizma (125) na način, tako da se na začetku nagibnega ali vrtilnega premika krila/lista drsnik (113) sprosti od krmilnega elementa, drsnik (113), ki ga poganja pogonski motor, pa nagibni ali vrtilni premik uravnava prek na drsnik (113) in okvir (1) vezanega vzvoda (111, 112; 140).
17. 17. Konstrukcija po zahtevku 16, pri kateri na obodu okvira (1) štrlijo zadrževalni zatiči (101), ki ubirajo z vodoravnim vodilom (107) na montažnih modulih (3.1 do 3.4) in krmilnim utorom (106) krmilnega drsnika (102), ki se v montažnem modulu lahko prestavi in ubira s krmilnim elementom (22), ki gaje moč prestaviti na obodu krila/lista (2).
18. 18. Konstrukcija po zahtevku 17, pri kateri je na zadrževalnem zatiču (101) predvideno kolesce (101.1) za ubiranje z vodoravnim vodilom (107) in kolesce (101.2) za ubiranje zadrževalnega zatiča s krmilnim utorom (106) in je premer zadrževalnega zatiča manjši od premera kolesca (101.1) za prenašanje bremena v vodoravnem vodilu.
19. 19. Konstrukcija po zahtevkih 17 in 18, pri kateri je krmilni drsnik (102) s pomočjo vzdolžnih vodil (103, 104) voden v kot ohišje zasnovanem montažnem delu (105).

    -4949
20. 20. Konstrukcija po zahtevkih 16 do 19, pri kateri je en del šamiija (109) pritijen na montažna modula (3.3 in 3.4), pripravljena za zasuk krila/lista, drugi del šarnirja pa je pritrjen na krilo/list (2), tako da montažni modul med vrtenjem krila/lista (2) lahko ostane na okviru (1).
21. 21. Konstrukcija po zahtevku 16, pri kateri sta k drsniku (113) priključena nagibni vzvod (112) in vrtilni vzvod (111), katerih nasprotna konca se da med uravnalnim premikom drsnika vtakniti v prestrezalna elementa (114, 115) na okviru (1), da se krmili nagibni in vrtilni premik krila/lista (2).
22. 22. Konstrukcija po zahtevku 21, pri kateri je, ko je paralelno dvignjen ven iz blokirnega položaja, drsnik (113) vezan na krmilni element (22) in je, ko se začne nagibni ali vrtilni premik krila/lista (2), prek sklopilnega mehanizma sproščen od krmilnega elementa (22), pri čemer je obenem krmilni element (22) v svojem položaju prek zapahnilne naprave (128, 130) fiksiran na krilu/listu (2).
23. 23. Konstrukcija po zahtevku 16, pri kateri je krmilni vzvod (144) sklopljen z drsnikom (113) in na zgibni način vezan na vzvod (140) drogovja, katerega en konec je sklopljen z okvirom (1), medtem ko je nasprotni konec na zgibni način voden v obodni smeri krila/lista v vzdolžnem vodilu (143) krila/lista (2).