SI21099A - N-(5-(((5-alkil-2-oksazolil)metil)tio)-2-tiazolil) karboksamidni inhibitorji ciklin odvisnih kinaz - Google Patents

Abstract

Ta izum opisuje spojine s formulo (I) in njihove enantiomere, diastereomere, solvate in farmacevtsko sprejemljive soli. Spojine s to formulo so inhibitorji proein-kinaze in se uporabljajo pri zdravljenju proliferativnih bolezni, npr. raka, vnetja in artritisa. Uporabljajo se lahko tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, s kemoterapijo povzročene alopecije in kardiovaskularnih bolezni.ŕ

Description

Pričujoči izum se nanaša na spojine s formulo I

(I) in njihove enantiomere, diastereomere, solvate in farmacevtsko sprejemljive soli, pri čemer je R alkil;

R¹ vodik ali alkil;

X NR² ali CHNR²R³;

R² in R³ sta vsak neodvisno vodik, alkil, substituiran alkil, cikloalkil ali substituiran cikloalkil; in n 0, 1,2 ali 3.

Spojine s formulo I so zlasti koristne kot močni inhibitorji protein-kinaze in so koristni pri zdravljenju proliferativnih bolezni, na primer raka, vnetja in artritisa. Lahko so koristne tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, s kemoterapijo povzročene alopecije in kardiovaskularne bolezni.

Ta izum opisuje spojine s formulo I, farmacevtske sestavke, ki vključujejo take spojine in postopke za uporabo takih spojin.

Spodaj so navedene definicije različnih izrazov, ki se uporabljajo za opis spojin po tem izumu. Te definicije veljajo za izraze, kot se uporabljajo v celotnem opisu (razen če niso v določenih primerih drugače omejeni), bodisi individualno bodisi kot del večje skupine.

Izraz »alkil« ali »alk« se nanaša na izpeljan radikal enovalentnega alkana (ogljikovodik), ki vsebuje od 1 do 12, prednostno 1 do 6 in še bolj prednostno 1 do 4 ogljikove atome, razen če ni definirano drugače. Alkilna skupina je po izbiri substituirana ravna, razvejena ali ciklična nasičena ogljikovodikova skupina. Kadar so substituirane, so lahko alkilne skupine substituirane z do štirimi substituentnimi skupinami, R⁴ je tak, kot definiran, na katerikoli razpoložljivi točki pripojitve. Kadar je zapisano, da je alkilna skupina substituirana z alkilno skupino, se to uporablja zamenljivo z »razvejeno alkilno skupino«. Primeri nesubstituiranih takih skupin vključujejo metil, etil, propil, izopropil, nbutil, t-butil, izobutil, pentil, heksil, izoheksil, heptil, 4,4-dimetilpentil, oktil, 2,2,4trimetilpentil, nonil, decil, undecil, dodecil in podobno. Primeri substituentov lahko vključujejo, a ne omejujoče, eno ali več naslednjih skupin: halo (kot so F, Cl, Br ali J), haloalkil (kot sta CCI3 ali CF3), alkoksi, alkiltio, hidroksi, karboksi, alkilkarbonil, alkiloksikarbonil, alkilkarboniloksi, amino, karbamoil, sečnina, amidinil ali tiol.

Cikloalkil je vrsta alkila, ki vsebuje od 3 do 15 ogljikovih atomov brez alternirajočih ali rezonirajočih dvojnih vezi med ogljikovimi atomi. Lahko vsebuje od 1 do 4 obroče. Primeri nesubstituiranih takih skupin vključujejo ciklopropil, cikiobutil, ciklopentil, cikloheksil, itd. Primeri substituentov vključujejo eno ali več naslednjih skupin: halogen, alkil, alkoksi, alkil hidroksi, amino, nitro, ciano, tiol in/ali alkiltio.

Izraza »alkoksi« ali »alkiltio«, kot se uporabljata tukaj, označujeta alkilno skupino, kot je opisana zgoraj, povezano s kisikovo vezjo (-O-) oz. žveplovo vezjo (-S-).

Izraz »alkiloksikarbonil«, kot se uporablja tukaj, označuje alkoksi skupino, vezano skozi karbonilno skupino. Alkoksikarbonilni radikal predstavlja formula: -C(O)OR⁵, kjer je skupina R⁵ ravna ali razvejena C1-6 alkilna skupina.

Izraz »alkilkarbonil« se nanaša na alkilno skupino, vezano s karbonilno skupino.

Izraz »alkilkarboniloksi«, kot se uporablja tukaj, označuje alkilkarbonilno skupino, ki je vezana s kisikovo vezjo.

Kot se uporablja tukaj, fraza »spojine po izumu« pomeni skupaj spojine, ki štejejo v formulo I in njihove farmacevtsko sprejemljive soli in solvate, vključno hidrate. Postopki tvorbe soli, solvacija in tvorba hidratov so v stroki znani. Izum obsega tudi mešanice stereoizomerov spojin po izumu. Stereoizomeri vključujejo, a ne omejujoče, enantiomere, diastereomere in racemate, kjer ima spojina eno ali več kiralnih središč. Upoštevani so vsi stereoizomeri spojin po tem izumu, bodisi v primesi bodisi v čisti ali v bistvu čisti obliki. Definicija spojin po izumu obsega vse možne stereoizomere in njihove mešanice. Zlasti obsega racemne oblike in izolirane optične izomere z določeno aktivnostjo. Racemne oblike lahko ločimo s fizikalnimi metodami, kot so npr. frakcijska kristalizacija, ločevanje ali kristalizacija diastereomernih derivatov ali ločevanje s kiralno kolonsko kromatografijo. Posamezne optične izomere lahko dobimo iz racematov z običajnimi postopki, kot so npr. tvorba soli z optično aktivno kislino, ki ji sledi kristalizacija. Upoštevani so vsi konfiguracijski izomeri spojin po izumu, bodisi v primesi bodisi v čisti ali v bistvu čisti obliki. Definicija spojin po izumu še zlasti obsega oba c/s (Z) in trans (E) alkenska izomera, pa tudi cis in trans izomere cikioaikilnih ali heterocikloalkilnih obročev.

Poleg tega ta izum vključuje tudi soli spojin s formulo I, ki so farmacevtsko neprimerne, vendar koristne v drugih vidikih, npr. za ločevanje ali čiščenje spojin s formulo I.

Spojine po izumu so tukaj definirane s svojimi kemijskimi strukturami in/ali kemijskimi imeni. Kjer se na spojino sklicujemo tako s kemijsko strukturo kot s kemijskim imenom in kjer sta kemijska struktura in kemijsko ime v konfliktu, je kemijska struktura odločilna za identiteto spojine.

Fraza »farmacevtsko sprejemljiva(-e) sol(-i)«, kot se uporablja tukaj, vključuje, a ne omejujoče, soli kislinskih ali bazičnih skupin, ki so lahko prisotne v spojinah po izumu. Primeri takih farmacevtsko sprejemljivih soli vključujejo, a ne omejujoče, hidrokloridno, hidrobromomidno, dihidrokloridno, sulfatno, trifluoroacetatno, tartratno, fumaratno, sukcinatno, maleatno, citratno, metansulfonatno, bromatno in jodatno sol ter mešanice le-teh. Vključene so tudi soli, tvorjene z drugimi organskimi in anorganskimi kislinami, kot so hidroksimetan sulfonska kislina, ocetna kislina, benzensulfonska kislina, toluensulfonska kislina in številne druge, npr. nitrati, fosfati, borati, benzoati, askorbati, salicilati in podobno. Poleg tega se lahko farmacevtsko sprejemljive soli po izumu s formulo I tvorijo z alkalnimi kovinami, kot so natrij, kalij in litij; alkalinskimi zemeljskimi kovinami, kot sta kalcij in magnezij; organskimi bazami, kot so dicikloheksilamin, tributilamin in piridini in podobno; ter aminokislinami, kot so arginin, lizin in podobno.

Soli spojin po izumu vključujejo solvate, racemate in vse njihove stereoizomerne oblike, vključno enantiomere in diastereomere (npr. D-tartratne in L-tartratne soli).

Kot se uporablja tukaj, izraz »solvat« pomeni spojino po izumu ali njeno sol, ki nadalje vključuje stehiometrijsko ali ne-stehiometrijsko količino ene ali več topnih molekul, vezanih z nekovalentnimi medmolekulskimi silami. Prednostna topila so hlapna, netoksična in/ali sprejemljiva za dajanje ljudem v sledeh. Kadar je topilo voda, se solvat imenuje »hidrat«.

Spojine s formulo I lahko pripravimo s prireditvijo postopkov, opisanih v WO 99/65884 in WO 99/24416, ki sta tukaj vključena kot referenca.

Alternativno lahko generično metodo, prikazano na shemi A spodaj, ki kaže sintezo širšega roda spojin s formulo XIV, uporabimo za sintetiziranje spojin s formulo I. Začetne spojine so komercialno dostopne, lahko pa jih pripravimo po postopkih, ki so v stroki znane. V shemi A se pojavljajo naslednji izrazi:

R⁷, R⁸ in R¹⁰ so neodvisno vodik ali alkil;

R je alkil, aril ali heteroaril;

R⁹ je vodik, alkil, aril ali heteroaril;

R¹ in R¹¹ sta neodvisno vodik, alkil, aril, heteroaril, halogen, hidroksi ali alkoksi;

R¹²je vodik, alkil, cikloalkil, aril, heteroaril, CONR¹³R¹⁴, COR¹⁵ ali COOR¹⁶;

R¹³, R¹⁴, R¹⁵ in R¹⁶ so neodvisno vodik, alkil ali aril;

r je celo število med 0 in 5;

s je celo število med 0 in 5;

L je ustrezna odhodna skupina, npr. halogen ali sulfonat (R⁶SO₂O , CF₃SO₂O , itd., pri čemer je R⁶ alkil, cikloalkil ali aril);

M je vodik, Li, Na, K, Cs ali kvaternaren amonijev ion, npr. (R⁶)₄N ali kvarternarni amonijevi ioni, ki vsebujejo ciklične alkentetramine, kot je npr. heksametilentetramin;

Q je hidroksi, halogen ali aciloksi (R⁶COO , R⁶OCOO , itd.);

Y je O, S, NH, N-alkil, N-aril ali N-acil;

Z je vodik, alkil, aril, O-alkil, O-aril, S-alkil, S-aril, NH2, N-alkil, N-aril ali N-acil; in

P je dušikova zaščitna skupina (Boc, Cbz, R₃Si, itd.). Kadar je funkcijska skupina poimenovana »zaščitena«, to pomeni, da je skupina v spremenjeni obliki, ki izključuje neželene stranske reakcije na zaščitenem mestu. Ustrezne zaščitne skupine za spojine, vključene v te postopke, bodo opisane v opisu ob upoštevanju stopnje znanja v stroki in z nanašanjem na standardne učbenike kot je npr. Greene, T.W. Protective Groups in Organic Synthesis, 3. izdaja (1999), ki je vključen tukaj kot referenca.

Postopki na splošno vključujejo reagiranje α-halo ketonov II (komercialno dostopni ali pa jih sintetiziramo po dobro znanih metodah) z azidom, da dobimo α-azido ketone III. Z redukcijo lil z reducirnim reagentom dobimo α-amino ketone IV.

Alternativno in bolj prednostno pripravimo α-amino ketone IV z reagiranjem a-halo ketonov II z cikličnim alkilentetraminom, kot je heksametilentetramin in podobno, čemur sledi hidroliza dobljene, nove kvarternarne amonijeve soli III'. Ta reakcija daje odlične izkoristke želene intermediatne spojine IV, nad 90%.

Potem z reagiranjem α-amino ketonov IV z α-halo acil halidom V v prisotnosti baze, ali alternativno s spajanjem α-amino ketonov IV z α-halo kislino dobimo ustrezne amide VI. Potem z zaprtjem obroča VI z dehidracijskim reagentom dobimo 2-oksaolilalkil halide VII. Kadar uporabimo običajen dehidracijski reagent, kot je trihalofosforjev oksid, kot je POCI3, je izoliranje produkta težko zaradi tvorbe velikih količin klorovodikove in fosforjeve kisline. Pri postopku po tem izumu prednostno uporabljamo Burgessov reagent, ki daje odlične izkoristke in omogoča lahko, varno izoliranje produkta iz vode.

Z nadaljnjo obdelavo z 2-oksazolilalkil halidi VII z žveplo-vsebujočim reagentom Vlil ali

Vlil' dobimo nove ključne intermediatne spojine, 2-oksazolilalkil sulfide IX. S pripajanjem IX s 5-halo-aminotiazol X dobimo 5-(2-oksazolilalkiltio)-2-aminotiazole XI. S pripajanjem XI z derivatom XII azacikloalkanojske kisline dobimo tiazolil amide XIII, ki jim lahko odstranimo zaščito (v primeru, kjer je P zaščitna skupina, npr. Boc), da dobimo 5-(2oksazolilalkiltio)-2-azacikloalkanoilaminotiazole XIV.

Shema A

Kot je prikazano na shemi A, vključujejo postopki za pripravo 5-(2-oksazolilalkiltio)-2azacikloalkanoilaminotiazolov in analogov naslednje transformacije:

Korak (a) vključuje reagiranje α-substituiranega ketona II, kot je npr. α-halo keton, z azidom v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo α-azido keton III; ali bolj zaželeno (a') reagiranje α-substituiranega ketona II, kot je α-halo keton s cikličnim alkilentetraminom kot je, npr. heksametilentetramin v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo novo kvarternarno amonijevo sol lil'.

α-halo keton vključuje α-halo alifatske in α-halo aromatske ketone. Prednostni a-halo ketoni so α-halo pinakoloni, pri čemer je α-bromo pinakolon najbolj zaželen. Sulfonat, npr. RSO2O- (kjer je R alkil, aril ali heteroaril), CF3SO2O- in podobno, lahko substituira halogen v α-položaju. Azidi vključujejo tako kovinske azide kot kvarternarne amonijeve azide. Kovinski azidi so bolj zaželeni, najbolj zaželen pa je natrijev azid. Primerno(-a) topilo(-a) vključuje topila, kot so ogljikovodiki, etri, amidi, npr. dimetilformamid, ketoni, itd. ali njihove mešanice s ketoni, kot je aceton, ki ima prednost za obe reakciji (a) in (a')Korak (b) obsega reagiranje α-azido ketona III, dobljenega v koraku (a), z reducirnim reagentom v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo α-amino keton IV, ali bolj zaželeno (b') reagiranje kvarternarne amonijeve soli lil' dobljene v koraku (a') s kislino v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo α-amino keton IV.

Reducirni reagent v reakciji (b) vključuje vodik v prisotnosti prehodnega kovinskega katalizatorja, kot je paladij, trialkil ali triarilfosfini kot je trifenilfosfin. Vodik v prisotnosti prehodnega kovinskega katalizatorja ima prednost, še bolj prednosten pa je vodik in paladij nad aktiviranim ogljikom. Ustrezno topilo v reakciji (b) vključuje topila, kot so ogljikovodiki, etri, alkoholi in podobno ali njihove mešanice prednostno z alkoholom, kot je metanol. Alternativno lahko redukcijsko reakcijo izvedemo v prisotnosti kislinskega medija, kot je npr. klorovodikova kislina v etanolu, da dobimo α-amino ketonsko kislinsko sol, ki jo lahko izoliramo kot kislinsko sol ali proste amino oblike.

Kislina v reakciji (b') vključuje, a ne omejujoče, protične kisline, kot so HCI, HBr, HJ,

H2SO4, H3PO4, itd, prednostno HCI. Primerna topila v reakciji (b') vključujejo topila, kot so ogljikovodiki, etri, alkoholi in podobno, ali mešanice le-teh, z alkoholom, prednostno etanolom. Produkt α-amino keton lahko izoliramo kot sol ali proste bazične oblike.

Korak (C) vključuje reagiranje (aciliranje) α-amino ketona IV ali njegove kislinske soli, dobljene v koraku (b) ali (b'), z α-substituiranim acilnim derivatom V, kot je npr. a-halo acil halid, v prisotnosti baze in v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo amid

VI.

α-halo acil halid V vključuje α-alkil ali z arilom substituiran ali nesubstituiran α-halo acil halid, pri čemer ima slednji prednost. Najbolj prednosten α-halo acil halid je akloroacetil klorid. Baza, uporabljena v tej reakciji, vključuje, a ne omejujoče, aromatske ali alifatske organske amine, pri čemer imajo slednji prednost. Najbolj prednostna baza je trietilamin. Primerna topila vključujejo aprotična topila, kot so ogljikovodiki, halogenirani ogljikovodiki, etri, estri in podobno ali mešanice le-teh, s halogeniranimi ogljikovodiki, kot je diklorometan. Alternativno lahko reakcijo izvedemo z uporabo asubstituirane kisline namesto α-substituiranega acilnega derivata in potem uporabimo pripajalni reagent, kot je vodotopni diimid, kot je karbodiimid, haloformat, tionil halid, itd. V katerikoli reakciji lahko sulfonat, npr. RSO₂O- (kjer je R alkil, aril ali heteroaril), CF3SO2-O- in podobno, substituiramo za halogen na a-položaju α-halo acilnega halida ali α-halo kislinskih reaktantov, ki so prikazani.

Korak (d) zadeva reagiranje amida VI, dobljenega v koraku (c), z dehidracijskim reagentom v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo cikliziran 2-oksazolilalkilni derivat VII, kot je npr. 2-oksazolilalkilni halid.

Prednostno reakcijo izvedemo z uporabo (metoksikarbonilsulfamoil)-trietilamonijevega hidroksida (Burgessov reagent) kot dehidracijskega reagenta. Primerna topila vključujejo ogljikovodike, halogenirane ogljikovodike, etre in podobno ali mešanice leteh. Najbolj zaželena je uporaba Burgessovega reagenta v tetrah id rofu ran u. Primerni dehidracijski reagenti vključujejo, a ne omejujoče, tudi baze, kisline, kislinske anhidride in podobno, kot npr. koncentrirano žveplovo kislino, polifosforjevo kislino, itd. Čeprav je manj prikladno, je lahko dehidracijski reagent npr. trihalofosforni oksid, kot je tribromofosforni oksid ali triklorofosforni oksid, sam ali s topilom, kot je npr. toluen.

Korak (e) je usmerjen na reakcijo 2-oksazolilalkilnega derivata VII, dobljenega v koraku (d), z žveplo vsebujočim reagentom Vlil ali Vlil' v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo 2-oksazolilalkilni sulfid IX, novo ključno intermediatno spojino.

Žveplo vsebujoči reagent vključuje N-substituirane ali nesubstituirane tiosečnine, tio kisline ali soli, kot so tioocetna kislina ali njene soli, ksantinske kisline ali soli, kot je kalijeva sol etilksantinske kisline. Prednost ima nesubstituirana tiosečnina. Primerna topila vključujejo ogljikovodike, halogenirane ogljikovodike, etre, estre, amide, alkohole in podobno ali njihove mešanice z alkoholom, kot je metanol ali prednostno etanol.

Korak (f) zadeva reagiranje 2-oksazolilalkilnega sulfida IX, dobljenega v koraku (e), s 5halo-2-aminotiazolom X v prisotnosti baze in v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo 5-(2-oksazolilalkiltio)-2-aminotiazol XI.

5-halo-2-aminotiazol vključuje 4-N-substituirane ali nesubstituirane 5-halo-2aminotiazole, pri čemer imajo prednost 5-bromo-2-aminotiazoli. Primerna baza vključuje, a ne omejujoče, kovinski hidroksid, kovinske alkokside, kovinske karbonate in vodne amine, kot je amonijev hidroksid. Prednost ima natrijev hidroksid. Primerna topila vključujejo topila, kot so ogljikovodiki, halogenirani ogljikovodiki, etri, estri, amidi, alkoholi in podobno ali njihove mešanice, s halogeniranimi ogljikovodiki, kot je prednostno diklorometan.

Korak (g) vključuje reagiranje 5-(2-oksazolilalkiltio)-2-aminotiazola XI, dobljenega v koraku (f), z derivatom XII azacikloalkanojske kisline v prisotnosti pripajalnega reagenta v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo tiazolil amid XIII.

Derivat azacikloalkanojske kisline vključuje N-zaščitene derivate, na primer N-zaščiteno izonipekotinsko kislino ali N-zaščiteno nipektinsko kislino. Prednostne dušik-zaščitne skupine so Boc, Cbz, silicijevi derivati in podobno, pri čemer ima prednost Boc.

-1010

Pripajalni reagent vključuje, a ne omejujoče, vodotopne karbodiimide, haloformate in podobno, pri čemer imajo prednost karbodiimidi, kot so alkilkarbodiimidi. Primerna topila vključujejo topila, kot so ogljikovodiki, halogenirani ogljikovodiki, etri, estri, amidi, itd. in ali njihove mešanice, s halogeniranimi ogljikovodiki, kot je prednostno diklorometan.

Korak (h) je usmerjen na reagiranje tiazolilnega amida XII, dobljenega v koraku (g), z deprotekcijskim reagentom v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo želeni 5(2-oksazolilalkiltio)-2-azacikloalkanoilaminotiazol XIV (pri čemer je R¹¹ vodik).

Izbira deprotekcijskega reagenta je odvisna od narave zaščitne skupine (P). Za zaščitno skupino Boc je prednostni deprotekcijski reagent kislina, kot je npr. klorovodikova kislina ali trifluoroocetna kislina in ustrezna topila za tako deprotekcijsko reakcijo vključujejo topila, kot so ogljikovodiki, halogenirani ogljikovodiki, etri, estri, amidi, itd. ali njihove mešanice, s halogeniranimi ogljikovodiki, kot je prednostno diklorometan.

Podrobnejša sinteza spojin s formulo I je prikazana na shemah 1-5 spodaj. Začetne spojine so komercialno dostopne ali pa jih lahko strokovnjak pripravi po postopkih, ki so v stroki znani. V shemah 1-5 spodaj se uporabljajo naslednji izrazi:

L je ustrezna odhodna skupina, kot je halogen ali sulfonat (npr. Br, Cl, J, R⁶SC>20 , CF₃SO₂O , pri čemer je R⁶ alkil, cikloalkil, heteroaril ali aril);

M je vodik, Li, Na, K, Cs ali kvarternaren amonijev ion, npr. (R⁶)₄N ali kvarternarni amonijevi ioni, ki vključujejo ciklične alkentetramine, kot je heksametilentetramin;

Q je hidroksi, halogen ali aciloksi (R⁶COO , R^SOCOO , itd.);

Y je O, S, NH, N-alkil, N-aril ali N-acil; in

Z je vodik, alkil, aril, O-alkil, O-aril, S-alkil, S-aril, NH₂, N-alkil, N-aril ali N-acil. Shema 1 prikazuje sintezo spojin s formulo 11.

-1111

Shema 1: sinteza spojin s formulo 11

Najprej korak (a) vključuje reagiranje ustreznega cc-substituiranega ketona 2, kot je ahalo keton, z azidom v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo α-azido keton 3; ali bolj zaželeno (a¹) reagiranje ketona 2 s cikličnim alkilentetraminom, kot je heksametilentetramin v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo kvarternarno amonijevo sol 3'.

Primerni α-halo ketoni 2 vključujejo α-halo alifatske in α-halo aromatske ketone. Prednostni α-halo ketoni so α-halo pinakoioni, pri čemer je najbolj prednosten a-bromo pinakolon. Sulfonat, npr,. R⁶SO2O (pri čemer je, kot definirano zgoraj, R⁶ alkil, cikloalkil, heteroaril ali aril), CF₃SO₂O in podobno, lahko substituira halogen (kot skupina L) na α-položaju. Azidi vključujejo tako kovinske azide in kvarternarne

-1212 amonijeve azide. Prednost imajo kovinski azidi, najbolj prednosten je natrijev azid.

Primerna topila vključujejo ogljikovodike, etre, estre, amide, kot je dimetilformamid, ketone, itd. ali njihove mešanice, pri čemer so ketoni, kot je aceton, prednostni za obe reakciji (a) in (a').

Korak (b) vključuje reagiranje α-azido ketona 3, dobljenega v koraku (a), z reducirnim reagentom v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo α-amino keton 4, ali bolj zaželeno (b¹) reagiranje kvarternarne amonijeve soli 3', dobljene v koraku (a'), s kislino v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo α-amino keton 4.

Reducirni reagent v reakciji (b) vključuje vodik v prisotnosti prehodnega kovinskega katalizatorja, kot so paladij, trealkil- ali trarilfosfini, kot je trifenilfosfin. Vodik v prisotnosti prehodnega kovinskega katalizatorja je prednostno z vodikom ali paladijem nad aktiviranim ogljikom najbolj prednostno. Primerna topila v reakciji (b) vključujejo ogljikovodike, etre, alkohole in podobno ali njihove mešanice, pri čemer so alkoholi, kot je metanol, prednostni. Alternativno lahko redukcijsko reakcijo opravimo v prisotnosti kislinskega medija, kot je klorovodikova kislina v etanolu, da dobimo kislinsko sol aamino ketona, ki jo lahko izoliramo kot kislinsko sol ali proste aminske oblike.

Ustrezne kisline za uporabo v reakciji (b') vključujejo, a ne omejujoče, HCI, HBr, HJ, H₂SO₄, H3PO4, itd, prednostno HCI. Primerna topila v reakciji (b') vključujejo ogljikovodike, etre, alkohole in podobno ali njihove mešanice, pri čemer so alkoholi, kot je etanol, prednostni, α-amino ketonski produkt lahko izoliramo kot sol ali proste bazične oblike.

Korak (c) obsega reagiranje (aciliranje) α-amino ketona 4 ali njegove kislinske soli, dobljene v koraku (b) ali (b'), z α-substituiranim acilnim derivatom 5, kot je α-halo acilni halid (t.j. Q in L = halo), v prisotnosti baze in v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo amid 6.

α-halo acilni halild 5 vključuje alkil ali aril-a-halo acilne halide (substituirane ali nesubstituirane), prednost imajo slednji. Najbolj prednosten α-halo acilni halid je a-1313 kloroacetil klorid. Baza, uporabljena v reakciji, vključuje, a ne omejujoče, aromatske in alifatske organske amine, pri čemer imajo prednost slednji. Najbolj prednostna baza je trietilamin. Primerna topila vključujejo aprotična topila, kot so ogljikovodiki, halogenirani ogljikovodiki, etri, estri in podobno ali njihove mešanice s halogeniranimi ogljikovodiki, kot je prednostno diklorometan. Alternativno lahko reakcijo izvedemo z uporabo asubstituirane kisline (Q = OH) namesto z α-substituiranim acilnim derivatom in potem uporabimo pripajalni reagent, kot je vodotopni diimid (npr. karbodiimid), haloformat, tionil halid, itd. V katerikoli reakciji lahko sulfonat, npr. R⁶SO2O (kjer je R⁶ alkil, cikloalkil, aril ali heteroaril), CF3SO₂O substituira halogen v α-položaju (t.j. pri skupini L) spojin 5.

Korak (d) vključuje reagiranje amida 6, dobljenega v koraku (c), z dehidracijskim reagentom v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo cikliziran 2-oksazolilalkilni derivat 7, npr. 2-oksazolilalkilni halid (t.j. L je halo).

Prednostno opravimo reakcijo z uporabo (metoksikarbonilsulfamoil)-trietilamonijevega hidroksida (Burgessov reagent) kot dehidracijskega reagenta. Primerna topila vključujejo ogljikovodike, halogenirane ogljikovodike, etre in podobno ali njihove mešanice. Najbolj prednostna je uporaba Burgessovega reagenta v tetrahidrofuranu. Primerni dehidracijski reagenti vključujejo, a ne omejujoče, druge baze, kisline, kislinske anhidride in podobno, kot so koncentrirana žveplova kislina, polifosforjeva kislina, itd. Manj ugodno je lahko dehidracijski trihalofosforni oksid, kot je tribromofosforjev oksid ali triklorofosforjev oksid, sam ali s topilom, kot je toluen.

Korak (e) vključuje reagiranje 2-oksazolilalkilnega derivata 7, dobljenega v koraku (d), z žveplo-vsebujočim reagentom 8 ali 8' v ustreznem topilu ali mešanicah topil, da dobimo 2-oksazolilalkilni sulfid 9.

Žveplo-vsebujoči reagent vključuje N-substituirane ali nesubstituirane tiosečnine, tio kisline ali soli, kot so tioocetna kislina ali njene soli, ksantinske kisline ali soli, kot je kalijeva sol etilksantinske kisline. Prednost ima nesubstituirana tiosečnina. Primerna topila vključujejo ogljikovodike, halogenirane ogljikovodike, etre, estre, amide, alkohole

-1414 in podobno ali njihove mešanice, pri čemer imajo prednost alkoholi, kot sta metanol ali etanol.

Korak (f) prikazuje reagiranje 2-oksazholilalkilnega sulfida 9, dobljenega v koraku (e), z 2-aminotiazolom 10 (prednostno je L halo) v prisotnosti baze in ustreznega topila ali mešanic topil, da dobimo 5-(2-oksazolilalkiltio)-2-aminotiazol 11.

2-aminotiazol 10 vključuje 4-/V-substituirane ali nesubstituirane 5-halo-2-aminotiazole, prednostno 5-bromo-2-aminotiazole. Primerna baza vključuje, a ne omejujoče, kovinske hidrokside, kovinske alkokside, kovinske karbonate in vodne amine, kot je amonijev hidroksid. Prednost ima natrijev hidroksid. Primerna topila vključujejo ogljikovodike, halogenirane ogljikovodike, etre, estre, amide, alkohole in podobno ali njihove mešanice, pri čemer imajo prednost halogenirani ogljikovodiki, kot je diklorometan.

Shema 2 prikazuje splošno sintezo spojin s formulo I prek reakcije amina 11 s karboksilno kislino s formulo 12 v prisotnosti pripajalnega sredstva. Primerna pripajalna sredstva vključujejo, a ne omejujoče, vodotopne karbodiimide, haloformate in podobno, prednostno karbodiimide, kot so alkilkarbodiimidi, npr. kombinacija 1-(3dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid klorovodika in baze.

Shema 2

-1515

pripajalno sredstvo

V

(I)

Shema 3 spodaj prikazuje sintezo spojin s formulo I, pri čemer je X NR² in R² je H. Najprej reagiramo amin s formulo 11 z N-zaščiteno karboksilno kislino s formulo 13 v prisotnosti pripajalnega sredstva, da dobimo N-zaščiteno spojino s formulo 14. Potem spojini 14 odstranimo zaščito, da dobimo spojine s formulo I. Primerna pripajalna sredstva vključujejo, a ne omejujoče, vodotopne karbodiimide, haloformate in podobno, prednostno karbodiimide, kot so alkilkarbodiimidi, npr. 1-(3-dimetilaminopropil)-3etilkarbodiimid hidroklorid in baza.

-1616

Shema 3

V gornji shemi je P dušikova zaščitna skupina (npr. Boc, Cbz, R₃Si, itd.). Kadar je funkcionalna skupina zaščitena, to pomeni, da je skupina v spremenjeni obliki, da prepreči neželene stranske reakcije na zaščitenem mestu. Ustrezne zaščitne skupine za spojine, vključene v teh procesih, bodo jasne iz opisa, če upoštevamo nivo znanja v stroki in s sklicevanjem na standardne učbenike kot je Greene, T.W., Protective Groups in Organic Synthesis, 3. izdaja (1999), ki je tukaj vključen kot referenca. Prednostne

-1717 dušikove zaščitne skupine so Boc, Cbz, silicijevi derivati, prednostno Boc. Primerna topila vključujejo ogljikovodike, halogenirane ogljikovodike, etre, estre, amide, in podobno ali njihove mešanice, pri čemer imajo prednost halogenirani ogljikovodiki, kot je diklorometan. Izbira deprotekcijskega reagenta je odvisna od narave zaščitne skupine (P). Za zaščitno skupino Boc je prednostni deprotekcijski reagent kislina, kot je npr. klorovodikova kislina ali trifluoroocetna kislina in ustrezna topila za tako deprotekcijsko reakcijo vključujejo topila, kot so ogljikovodiki, halogenirani ogljikovodiki, etri, estri, amidi, itd. ali njihove mešanice, s halogeniranimi ogljikovodiki, kot je prednostno diklorometan.

Shema 4 spodaj prikazuje sintezo spojin s formulo I, pri čemer je X NR² in R² je 2,3dihidroksipropil, kjer reagiramo spojino s formulo I, pri čemer je X NR² in R² je vodik z gliceraldehidom v prisotnosti reducirnega sredstva, kot je natrijev triacetoksiborohidrid in alkohola, kot je metanol.

-1818

Shema 5 spodaj prikazuje sintezo spojin s formulo I, pri čemer je X NR² in R² je 2hidroksietil, z reagiranjem spojine s formulo I, pri čemer je X NR² in R² je vodik z 2(bromoetoksi)trialkilsilanom s formulo 15, da dobimo intermediat 16, in deprotekcijski intermediat 16 s kislino, kot je hidrogen fluorid.

Shema 5

(I)

-1919

Prednostne spojine s formulo I so tiste, kjer:

Rje alkil;

R¹ je vodik;

XjeNR² ali CHNR²R³; in

R² in R³ sta neodvisno vodik, alkil, substituiran alkil ali cikloalkil); in n je 2.

Prva skupina bolj prednostnih spojin po izumu so tiste s formulo la:

(la) in njihovi enantiomeri, diastereomeri, solvati in farmacevtsko sprejemljive soli, kjer je R² vodik, alkil, substituiran alkil ali cikloalkil.

Druga skupina bolj prednostnih spojin po tem izumu so tiste s formulo Ib:

in njihovi enantiomeri, diastereomeri, solvati in farmacevtsko sprejemljive soli, kjer je R² vodik, alkil, substituiran alkil ali cikloalkil.

-2020

in njihovi enantiomeri, diastereomeri, solvati in farmacevtsko sprejemljive soli, pri čemer sta R² in R³ vsak neodvisno vodik, alkil, substituiran alkil ali cikloalkil.

Po drugem izvedbenem primeru vključujejo spojine s formulo I, a ne omejujoče, tiste spojine, navedene v tabeli 1 spodaj in njihove enantiomere, diastereomere, solvate in farmacevtsko sprejemljive soli.

Tabela 1: spojine po izumu

Ime	Struktura
A/-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2- oksazolil] metil]tio]-2-tiazol il]-4- piperidinkarboksamid	(HjChC JH s H 1 J
(±)-/V-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-3- piperidinkarboksamid	(HAQ
(±)-1 -(2,3-dihidroksipropil)-A/-[5- [[[5-(1,1 -dimetiletil)-2- oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4- piperidinkarboksamid
/V-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2- oksazolil] meti I jtio]-2-tiazol ilj-1 -(1 - metiletil)-4-piperidinkarboksamid	(H3C)3C ν-ΎΓ'Λ'

-2121

Tabela 1: (nadalj.)

1 -ciklopropil-/V-[5-[[[5-(1,1- d i meti I eti l )-2-o ksazol i I] m et i I] t io]-2 - tiazolil]-4-piperidinkarboksamid	(H3Q3C /ΧχήΧ
/V-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2- oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-1-(2- hidroksietil)-4- piperidinkarboksamid	·
(R)-/V-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2- oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-3- piperidinkarboksamid	(h3q3c. ζΚ·χ!γ>·-
(S)-A/-[5-[[[5-(1,1 -d imetileti l)-2- oksazol i I] m eti I] tio]-2-ti azo I i l]-3- piperidinkarboksamid	<h3c)3c:
c/s-4-amino-A/-[5-[[[5-(1,1- dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2- tiazoliljcikloheksilkarboksamid	(H3C)3C
frans-4-amino-/V-[5-[[[5-(1,1- dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2- tiazoliljcikloheksilkarboksamid	(H3C)3C

Prednostne soli gornjih spojin so hidrokloridne, hidrobromidne, dihidrokloridne, sulfatne, trifluoroacetatne, tartratne, fumaratne, sukcinatne, maleatne, citratne, metansulfonatne, bromatne in jodatne soli ali mešanice le-teh.

Ta izum vključuje tudi postopke, ki temeljijo na farmakoloških lastnostih spojin po izumu. Spojine po izumu imajo farmakološke lastnosti; zlasti spojine s formulo I so inhibitorji protein-kinaz, kot so ciklin-odvisne kinaze (cdks), npr. cdc2 (cdk1), cdk2, cdk3, cdk4, cdk5, cdk6, cdk7 in cdk8. Tako ta izum zajema tudi uporabo spojin po izumu za

-2222 zdravljenje, preprečevanje in/ali vodenje raka, vnetja ali vnetne bolezni, artritisa,

Alzheimerjeve bolezni in kardiovaskularne bolezni. Izum obsega tudi, v bolj specifičnem izvedbenem primeru, uporabo spojin po izumu za zdravljenje, preprečevanje in/ali vodenje proliferativnih bolezni ali njihovih simptomov. Ta izum obsega tudi uporabo spojin po izumu pri zdravljenju ali preprečevanju topičnih ali sistemskih glivičnih okužb.

Bolj specifično so spojine s formulo I koristne pri zdravljenju različnih oblik raka, vključno (a ne omejujoče) naslednjih:

- karcinom, vključno karcinom mehurja, dojk, hrbtenjače, ledvic, jeter, pljuč, jajčnikov, pankreasa, želodca, materničnega vratu, tiroidov, prostate in kože;

- hematopoetskih tumorjev limfatične linije, vključno akutna limfatična levkemija, Bcelični limfom in Burkettov limfom;

- hematopoetskih tumorjev mieloidne linije, vključno akutne in kronične mielogene levkemije in promielocitne levkemije;

- tumorji mezenhimskega porekla, vključno fibrosarkom in rhabdomisarkom; in

- drugih tumorjev, vključno melanom, seminom, teratokarcinom, osteosarkom, nevroblastom in gliom.

Ne da bi bili omejeni s kakršnokoli teorijo zaradi ključne vloge cdks-ja v regulaciji celične proliferacije na splošno, bi lahko inhibitorji delovali kot reverzibilna citostatična sredstva, ki so koristna pri zdravljenju kateregakoli bolezenskega procesa, ki se odraža v abnormalni celični proliferaciji, npr. nevrofibromatoza, ateroskleroza, pulmonarna fibroza, artritis, psoriaza, glomerulonefritis, restenoza po angioplastiki ali vaskularni operaciji, hipertrofna tvorba brazgotin, vnetna bolezen črevesja, zavračanje transplantata, angiogeneza in endotoksični šok.

Izum obsega tudi uporabo spojin po izumu pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, kot kaže nedavno odkritje, da je cdk5 vključen v fosforilacijo tau proteina (J. Biochem, 117, 741-749 (1995)).

Izum obsega tudi uporabo spojin po izumu kot inhibitorjev drugih protein-kinaz, npr. protein-kinaze C, her2, rafl, MEK1, MAP-kinaze, EGF receptorja, PDGF receptorja, IGF

-2323 receptorja, PI3-kinaze, wee1-kinaze, Src, Abl, VEGF in lok in so tako učinkovite pri zdravljenju bolezni, povezanih z drugimi protein-kinazami.

Izum obsega tudi uporabo spojin po izumu za induciranje ali inhibiranje apoptoze, procesa fiziološke celične smrti, ki je kritična za normalen razvoj in homeostazo. Spremembe apoptotičnih poti prispevajo k patogenezi raznih človeških bolezni. Spojine s formulo I kot modulatorji apoptoze bodo koristne pri zdravljenju raznih človeških bolezni z aberacijo v apoptozi, vključno raka (zlasti, a ne omejujoče, folikularnih limfomov, karcinomov z mutacijami p53, hormonsko-odvisnih tumorjev dojk, prostate in jajčnikov ter predkanceroznih lezij, kot je družinska adenomatozna polipoza), virusne okužbe (vključno, a ne omejujoče, herpesvirus, poksvirus, Epstein-Barrov virus, Sindbis virus in adenovirus), avtoimune bolezni (vključno, a ne omejujoče, sistemski lupus, eritematozus, imuno povzročen glomerulonefritis, revmatoidni artritis, psoriaza, vnetne črevesne bolezni in avtoimuni diabetes mellitus), nevrodegenerativne bolezni (vključno, a ne omejujoče, Alzheimerjeva bolezen, z AIDS-om povezana demenca, Parkinsonova bolezen, amiotrofna lateralna skleroza, retinitis pigmentoza, spinalna mišična atrofija in cerebralna degeneracija), AIDS, mielodisplastični sindromi, aplastična anemija, miokardni infarkti, povezani z ishemično poškodbo, kap in reperfizijska okvara, aritmija, ateroskleroza, bolezni jeter, povzročene s toksinom ali alkoholom, hematološke bolezni (vključno, a ne omejujoče kronična anemija in aplastična anemija), degenerativne bolezni mišično-skeletnega sistema (vključno, a ne omejujoče, osteoporoza in artritis), aspirinsko občutljiv rinosinusitis, cistična fibroza, multipla skleroza, ledvične bolezni in rakave bolečine.

Po drugem izvedbenem primeru ta izum obsega postopek inhibiranja cdk v celici. Zlasti ta izum obsega zdravljenje ali preprečevanje bolezni, povezanih s cdk modulacijo z dajanjem ene ali več spojin po izumu sesalcu, ki jo potrebuje.

Izum obsega zdravljenje sesalcev, zlasti ljudi.

Poleg tega se lahko spojine po izumu uporabljajo za zdravljenje s kemoterapijo povzročene alopecije, s kemoterapijo povzročene trombocitopenije, s kemoterapijo povzročene levkopenije ali mukocitisa. Pri zdravljenju s kemoterapijo povzročene

-2424 alopecije dajemo spojine po izumu prednostno lokalno v obliki zdravila, kot so gel, raztopina, disperzija ali krema.

Spojine po tem izumu se lahko uporabljajo v kombinaciji (pred, med, po, vključno ciklično dajanje) z znanimi protirakavimi zdravljenji, kot so terapija z obsevanjem ali s citostatičnimi ali citotoksičnimi sredstvi, vključno, a ne omejujoče, s sredstvi, ki stabilizirajo mikrotubule, mikrotubul-disruptorskimi sredstvi, alkilacijskimi sredstvi, antimetaboliti, epidofilotoksini, antineoplastičnim encimom, topoizomeraznim inhibitorjem, prokarbazinom, mitoksantronom, platina koordinacijskimi kompleksi, modifikatorji biološkega odgovora, rastnimi inhibitorji, hormonskimi/protihormonskimi terapevtskimi sredstvi, hematopoetskimi rastnimi dejavniki in podobno.

Razredi protirakastih sredstev, ki se lahko uporabljajo v kombinaciji s spojinami s formulo I po tem izumu, vključujejo, a ne omejujoče, antraciklinsko družino zdravil, vinca zdravila, mitomicine, bleomicine, citotoksične nukleozide, taksane, epotiolone, diskodermolide, pteridinsko družino zdravil, dienene, aromataza inhibotorje in podofilotoksine. Posebni člani teh razredov vključujejo npr. paklitaksel, docetaksel, 7-0metiltiometilpaklitaksel (opisan v U.S. 5,646,176), 3'-terc-butil-3'-/\/-terc-butiloksikarbonil4-deacetil-3'-defenil-3'-A/-debenzoil-4-O-metoksikarbonil-paklitaksel (opisan v USSN 60/179,965), vložen 3. februarja 2000, ki je tukaj vključen kot referenca), C-4 metil karbonat paklitaksel (opisan v WO 94/14787, epotilon A, epotilon B, epotilon C, epotilon D, dezoksiepotilon A, dezoksiepotilon B, [1S-[1R*,3R*(E),7R*,10S*,11R*,12R*,16S*]]7,11 -d ih id roksi-8,8,10,12,16-pentametil-3-[1 -metil-2-(2-metil-4-tiazolil)etenil]-4-aza-17oksabiciklo[14.1.0]heptadekan-5,9-dion (opisan v WO 99/02514), F1SF1R*,3R*(E),7R*,10S*,11R*,12R*,16S*]]-3-[2-[2-(aminometil)-4-tiazolil]-1-metiletenil]7,11-dihidroksi-8,8,10,12,16-pentametil-4,17-dioksabiciklo[14.1.0]heptadekan-5,9-dion (opisan v USSN 09/506,481, vložen 17. februarja 2000, ki je priložen tukaj kot referenca), doksorubicin, karminomicin, daunorubicin, aminopterin, metotreksat, metopterin, dikloro-metotreksat, mitomicin C, porfiromicin, 5-fluorouracil, 6merkaptopurin, gemcitabin, citozin arabinozid, podofilotoksin ali podofilotoksinski derivati, kot so etoposid, etoposid fosfat ali teniposid, melfalan, vinblastin, vinkristin, levrosidin, vindezin, levrozin in podobno. Druga koristna protirakava sredstva, ki se lahko uporabljajo v kombinaciji s spojinami po izumu, vključujejo, a ne omejujoče estramustin, cisplatin, karboplatin, ciklofosfamid, bleomicin, tamoksifen, ifozamid,

-2525 melfalan, heksametil melamin, tiotepa, citarabin, idatreksat, trimetreksat, dakarbazin,

L-asparaginaza, kamptotecin, CPT-11, topotekan, ara-C, bikalutamid, flutamid, levprolid, piridobenzoindolni derivati, interferoni, interlevkini in podobno. Poleg tega se lahko spojine po tem izumu uporabljajo v kombinaciji z inhibitorji farnezil/protein/transferaze, kot so tiste, opisane v U.S. 6,011,029; anti-angiogenskimi sredstvi, kot sta angiostatin in endostatin; inhibitorji kinaze, kot so her2 specifična protitelesa; in modulatorji p53 transaktivacije.

Če so formulirani kot fiksni odmerek, potem taki kombinirani produkti vsebujejo spojine po izumu v obsegu spodaj opisanih odmerkov in drugo farmacevtsko aktivno sredstvo v obsegu odobrenega odmerka. Spojine s formulo I se lahko uporabljajo sekvencionalno, v kakršnemkoli zaporedju, z znanimi protirakavimi in citotoksičnimi sredstvi, kadar je kombinirana formulacija neustrezna.

Ta izum opisuje tudi farmacevtske pripravke, ki vsebujejo spojino po tem izumu in farmacevtsko sprejemljiv nosilec. Poudariti je treba, da se v sobesedilu farmacevtskih pripravkov po tem izumu, spojine po izumu ali spojine s formulo I nanašajo na prosto bazo, enantiomere, diastereomere, solvate in farmacevtsko sprejemljive soli. Primeri takih farmacevtsko sprejemljivih soli vključujejo, a ne omejujoče, hidrokloridne, hidrobromidne, dihidrokloridne, sulfatne, trifluoroacetatne, tartratne, fumaratne, sukcinatne, maleatne, citratne, metansulfonatne, bromatne in jodatne soli ali mešanice le-teh. Vključene so tudi soli, tvorjene z organskimi in anorganskimi kislinami, kot so hidroksimetan sulfonska kislina, ocetna kislina, benzensulfonska kislina, toluensulfonska kislina in razne druge, npr. nitrati, fosfati, borati, benzoati, askorbati, salicilati in podobno. Te soli vključujejo racemne oblike in enantiomere ter diastereomere (kot so npr. D-tartratne in L-tartratne soli). Poleg tega se lahko farmacevtsko sprejemljive soli spojin s formulo I tvorijo z alkalnimi kovinami, kot so natrij, kalij in litij; alkalinskimi zemeljskimi kovinami, kot sta kalcij in magnezij; organskimi bazami, kot so dicikloheksilamin, tributilamin in piridini ter podobno; ter aminokislin, kot sta arginin, lizin in podobno.

Farmacevtski sestavki po tem izumu lahko nadalje vsebujejo enega ali več farmacevtsko sprejemljivih dodatnih nosilcev, ekscipientov ali razredčil, vključno

-2626 sestavine, kot so galun, stabilizatorji, protimikrobna sredstva, pufri, barvila, sredstva za dajanje okusa in podobno, a ne omejeno samo na te. Spojine in sestavke po tem izumu lahko dajemo peroralno ali parenteralno, vključno intravenozno, intramuskularno, intraperitonealno, subkutano, rektalno ali topikalno.

Za peroralno uporabo lahko spojine in sestavke po tem izumu dajemo, npr. v obliki tablet ali kapsul ali kot raztopine ali suspenzije. V primeru tablet za peroralno uporabo so običajno uporabljeno nosilci laktoza in koruzni škrob z mazalnimi sredstvi, kot je magnezijev stearat. Za peroralno dajanje v obliki kapsul se uporabljata kot koristna nosilca laktoza in koruzni škrob. Kadar za peroralno dajanje uporabljamo vodne suspenzije, pogosto dodajamo emulzifirajoča in/ali suspenzijska sredstva. Poleg tega lahko peroralnim sestavkom dodamo sladila in/ali sredstva za dajanje okusa. Za intramuskularno, intraperitonealno, subkutano in intravenozno uporabo običajno uporabljamo sterilne raztopine aktivnih sestavin, pH raztopin mora biti ustrezno prilagojen in pufran. Za intravenozno uporabo mora biti celotna koncentracija topljenca nadzorovana, daje pripravek izotoničen.

Dnevne odmerke za človeško dajanje spojin po izumu bo običajno določil lečeči zdravnik, pri čemer se odmerki na splošno spreminjajo glede na starost, težo, pot dajanja in odziv posameznega pacienta ter od resnosti pacientovih simptomov. Spojino s formulo I po tem izumu prednostno dajemo ljudem v količini od okoli 0,001 mg/kg telesne teže do okoli 100 mg/kg telesne teže na dan, še bolj prednostno od okoli 0,01 mg/kg telesne teže do okoli 50 mg/kg telesne teže na dan in še bolj prednostno od okoli 0,1 mg/kg telesne teže do okoli 20 mg/kg telesne teže na dan.

Poskus s kinazo cdc2/ciklin B1

Aktivnost cdc2/ciklin B1 kinaze smo ugotavljali s spremljanjem priključitve ³²P v histon HI. Reakcijo je sestavljalo 50 ng z bakulovirusom izraženega GST-cdc2, 75 ng z bakulovirusom izraženega GST-ciklin B1, 1 pg histona HI (Boehringer Mannheim), 0,2 μθΐ ³²P γ-ΑΤΡ in 25 μΜ ATP v kinaznem pufru (50 mM Tris, pH 8,0, 10 mM MgCb, 1 mM EGTA, 0,5 mM DTT). Reakcijo smo inkubirali pri 30°C 30 minut in jo potem ustavili z dodatkom hladne trikloroocetne kisline (TCA) do končne koncentracije 15% ter jo inkubirali na ledu 20 minut. Reakcijo smo pobrali na unifiltrske ploščice GF/C (Packard)

-2727 z uporabo pobiralnika Packard Filtermate Universal in filtre prešteli na tekočinskem scintilacijskem števcu Packard TopCount s 96 vdolbinicami (Marshak, D.R., Vanderberg, M.T., Bae, Y.S., Yu, l.J:, J. of Cellular Biochemistry, 45, 391-400 (1991), ki je vključena kot referenca).

Poskus s kinazo cdk2/ciklin E

Aktivnost cdk2/ciklin E kinaze smo ugotavljali s spremljanjem priključitve ³²P v retinoblastomni protein. Reakcijo je sestavljalo 2,5 ng z bakulovirusom izraženega GSTcdk2/ciklin E, 500 ng bakterijsko proizvedenega GST-retinoblastomnega proteina (aa 776-928), 0,2 μθϊ ³²P γ-ΑΤΡ in 25 μΜ ATP v kinaznem pufru (50 mM Hepes, pH 8,0, 10 mM MgCb, 5 mM EGTA, 2 mM DTT). Reakcijo smo inkubirali pri 30°C 30 minut in jo potem ustavili z dodatkom hladne trikloroocetne kisline (TCA) do končne koncentracije 15% ter jo inkubirali na ledu 20 minut. Reakcijo smo pobrali na unifiltrske ploščice GF/C (Packard) z uporabo pobiralnika Packard Filtermate Universal in filtre prešteli na tekočinskem scintilacijskem števcu Packard TopCount s 96.

Aktivnost cdk4/ciklin D1 kinaze

Aktivnost cdk4/ciklin D1 kinaze smo ugotavljali s spremljanjem priključitve³²P v retinoblastomni protein. Reakcijo je sestavljalo 165 ng z bakulovirusom izraženega GST-cdk4, 282 ng bakterijsko izraženega kot S-tag ciklin D1, 500 ng bakterijsko proizvedenega GST-retinoblastomnega proteina (aa 776-928), 0,2 gCi ³²P γ-ΑΤΡ in 25 μΜ ATP v kinaznem pufru (50 mM Hepes, pH 8,0, 10 mM MgCI₂, 5 mM EGTA, 2 mM DTT). Reakcijo smo inkubirali pri 30°C 1 uro in jo potem ustavili z dodatkom hladne trikloroocetne kisline (TCA) do končne koncentracije 15% ter jo inkubirali na ledu 20 minut. Reakcijo smo pobrali na unifiltrske ploščice GF/C (Packard) z uporabo pobiralnika Packard Filtermate Universal in filtre prešteli na tekočinskem scintilacijskem števcu Packard TopCount s 96 vdolbinicami (Coleman, K.G., VVautlet, B.S., Morissey, D, Mulheron, J.G., Sedman, S., Brinkley, P., Priče, S. VVebster, K.R. (1997) Identification of CDK4 Sequences involved in cyclin D, and p16 binding. J. Biol. Chem. 272 ,30: 18869-18874, kije vključena kot referenca).

-2828

Da bi olajšali nadaljnje razumevanje izuma, bomo predstavili naslednje primere primarno zaradi prikaza specifičnih spojin po izumu. Obseg tega izuma ni omejen s primeri, ampak vključuje celotno snov, definirano v zahtevkih.

PRIMER 1: Priprava 5-[5-(t-butil)-2-oksazolilmetiltio]-2(azacikloalkanoil)amino-tiazol hidroklorida

NH . HCI

A. Priprava a-azido-pinakolona

a-bromo-pinakolon (199,07 g, 1,1115 mol, 1 ek) smo kombinirali v 1,785 I acetona z natrijevim azidom (93,9 g, 1,444 mol, 1,3 ek). Reakcijo smo mešali pri sobni temperaturi

27,5 ur. Dobljeno suspenzijo smo filtrirali in oprali z acetonom (3 x 150 ml). Filtrat smo koncentrirali v vakuumu, da smo dobili 154,3 g (98,4 %) naslovne spojine. HPLC 83,85% pri 2,57 min (Phenomenex Inc., Torrance, CA, 5 μιτι C18 kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

B. Priprava g-heksametilentetramino-pinakolon bromida

Br' a-bromo-pinakolon (179 g, 1 mol, 1 ek) smo kombinirali v 2 I acetona s heksametilentetraminom (154,21 g, 1,1 mol, 1,1 ek) in reakcijo mešali pod N₂ pri sobni

-2929 temperaturi 26 ur. Dobljeno suspenzijo smo filtrirali, Hitrimi kolač oprali z etrom (3 x 50 ml) in jo sušili v vakuumu pri 50°C preko noči, da smo dobili 330 g (100%) naslovne spojine, kije vsebovala 7% heksametilentetramina. HPLC S.T.=0,17 min (Phenomenex Inc., 5 gm C18 kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

C. Priprava a-amino-pinakolon hidroklorida

NH₂ · HCI a-azido-pinakolon (128,5 g, 0,911 mol) smo kombinirali v 4,2 I metanola s 77,1 ml koncentriranega HCI in 15,42 g 10-odstotnega Pd/C. Reakcijsko mešanico smo mešali pod vodikom 1,5 ure. Katalizator smo odstranili s filtracijo. Topilo smo destilirali, da smo dobili mokro trdno snov. Preostalo vodo smo azeotropno odstranili z izopropanolom (2 x 500 ml). Dodali smo terc-butil-metil-eter (300 ml) in dobljeno suspenzijo mešali, jo filtrirali, oprali s t-butil-metil-etrom (3 x 100 ml) in posušili, da smo dobili 131,0 g (95,5%) naslovne spojine.

D. Priprava α-amino-pinakolon hidroklorida

O \ A /NH₂ · HCI α-heksametilentetramino-pinakolon bromid (400 g, 1,254 mol, 1 ek) smo kombinirali v 2 I etanola z 12 N vodnega HCI (439 ml, 5,26 mol, 4,2 ek). Reakcijo smo mešali pri 75°C 1 uro in jo potem ohladili na sobno temperaturo, dobljeno suspenzijo filtrirali, filtrat koncentrirali v vakuumu in dodali izopropil alkohol. Raztopino smo še enkrat filtrirali. Z dodatkom 1,2 I etra smo povzročili, da se je želeni material oboril iz raztopine. Material smo filtrirali, ga oprali z etrom (2 x 300 ml) in sušili v vakuumu pri 50°C preko noči, da smo dobili 184,1 g (97%) naslovne spojine.

-3030

E. Priprava g-N-(2-kloroacetilamino)-pinakolona o

Naslovno spojino iz dela D (130,96 g, 0,8637 mol, 1 ek) smo raztopili v 3,025 I CH2CI2 pod N2 pri -5°C. Dodali smo trietilamin (301 ml, 2,16 mol, 2,5 ek), potem kloroacetil klorid (15,7 ml, 0,450 mol, 1,1 ek) v 175 ml CH2CI2· Dobljeno suspenzijo smo mešali pri -5 do -10°C 2 uri. Dodali smo vodo (1,575 I) ter 175 ml koncentriranega HCI. Organsko fazo smo oprali drugič z 1,75 I 10-odstotnega vodnega HCI in potem s 500 ml vode. Organsko fazo smo posušili nad Na₂SO₄ in koncentrirali v vakuumu, da smo dobili

155,26 g (93,8 %) naslovne spojine. HPLC S.T.=2,27 min (Phenomenex Inc., 5 pm C18 kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

F. Priprava 5-(t-butil)-2-oksazolilmetil klorida

Naslovno spojino iz dela E (180,13 g, 0,9398 mol, 1 ek) smo kombinirali s fosforjevim oksikloridom (262 ml, 2,8109 mol, 3 ek) pod N₂. Reakcijo smo segreali pri 105°C 1 uro, mešanico ohladili na sobno temperaturo in jo zadušili z 1,3 kg ledu. Vodno fazo smo ekstrahirali z etil-acetatom (1 I, potem 2 x 500 ml). Organske ekstrakte smo oprali z nasičenim vodnim NaHCO₃ (4 X 1 I), ki smo ga nekajkrat povratno ekstrahirali z etilacetatom. Organske faze smo kombinirali, jih oprali z nasičenim vodnim NaHCO₃ (500 ml) ter z nasičenim vodnim NaCI (300 ml), jih posušili nad MgSO₄ in koncentrirali v vakuumu, da smo dobili rjavo olje. Surov material smo destilirali pod močnim vakuumom pri 100°C, da smo dobili 155,92 g (96%) naslovne spojine. HPLC S.T.=3,62 min (Phenomenex Inc., 5 μηι C18 kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjeno kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

-3131

Alternativno smo naslovno spojino iz dela E (10,0 g, 52,17 mmol, 1 ek) v 50 ml tetrahidrofurana (THF) kombinirali z (metoksikarbonilsulfamil)-trietilamonijevim hidroksidom (Burgessov reagent, 105,70 mmol, 2,03 ek, generiran in situ iz 9,2 ml klorosulfonil izocianata, 4,4 ml metanola in 14,8 ml trietilamina v 100 ml THF). Reakcijo smo segrevali na 45°C 1,5 ure. Po ohladitvi na sobno temperaturo smo reakcijo zadušili z vodo (50 ml). Organski sloj smo ločili in ga oprali z nasičenim NaHCO3 (2 x 50 ml) in vodo (50 ml), ga posušili nad MgSO₄ in spustili skozi majhen silika gel zamašek. Topilo smo odstranili, da smo dobili olje, ki smo ga vnesli v mešanico 15 ml heptana in 90 ml tbutil-metil-etra ter potem oprali z 0,2 N HCI (2 x 25 ml), nasičeno slanico (25 ml) in posušili (MgSO₄). S filtracijo in odstranitvijo topila smo dobili 10,9 g naslovne spojine.

G. Priprava 5-(t-butil)-2-oksazolilmetil tiouronij hidroklorida

Naslovno spojino iz dela F (1,77 g, 10,2 mmol, 1,02 ek) smo kombinirali s tiosečnino (0,76 g, 9,98 mmol, 1 ek) pod N₂ v 10 ml absolutnega etanola. Reakcijo smo segrevali pri refluksu 1,5 ure. Mešanico smo ohladili na sobno temperaturo in jo koncentrirali v vakuumu. S trituracijo dobljenega surovega materiala s t-butil-metil-etrom smo dobili 2,32 g (93%) naslovne spojine. HPLC S.T.=2,05 min (Phenomenex Inc., 5 pm C18 kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjeno kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm); ¹H NMR (d₆-DMSO); δ 9,48 (s, 3H), 6,85 (s, 1 H), 4,73 (s, 2H), 1,24 (s, 9H).

H. Priprava 5-|~5-(t-butil)-2-oksazolilmetiltio1-2-aminotiazola

-3232

Naslovno spojino iz dela G (1,25 g, 5 mmol, 1 ek) smo dodali mešanici NaOH (3,0 g, mmol, 15 ek), vode (10 ml), toluena (10 ml) in tetrabutilamonijevega sulfata (50 mg, 0,086 mmol, 0,017 ek). Dodali smo 5-bromo-2-aminotiazol hidrobromida (1,70 g, 5 mmol, 1 ek) in reakcijo mešali pri sobni temperaturi 14,5 ur. Mešanico smo razredčili z vodo in ekstrahirali dvakrat z etil-acetatom, organske ekstrakte oprali z vodo (4x10 ml), jih posušili nad MgSO₄ in koncentrirali v vakuumu, da smo dobili 1,1 g (82%) naslovne spojine. HPLC 86,3% 2,75 min (Phenomenex Inc., 5 μίτι C18 kolona 4,6 x 50 mm, 1090-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjeno kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm); ¹H NMR (CDCI3): δ 6,97 (s, 1H), 6,59 (s, 1H), 5,40 (br s, 2H), 3,89 (s, 2H), 1,27 (s, 9H).

I. Priprava 5-[5-(t-butil)-2-oksazolilmetiltio1-2-[(N-t-butoksikarbonil)azacikloalkanoillaminotiazola

N S

o

Naslovno spojino iz dela H (9,6 g, 35,6 mmol) smo raztopili v N,N-dimetilformamidu (36 ml) in CH2CI2 (100 ml), čemur smo dodali 1-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorida (13,8 g, 72 mmol, 2 ek), N-t-butoksikarbonil-azacikloalkanojske kisline (12,6 g, 55 mmol, 1,5 ek) in 4-(dimetilamino)piridina (2 g, 16 mmol, 0,45 ek). Jasna reakcijska mešanica je postala oblačna, ko smo jo mešali pri sobni temperaturi 3,5 ure. Dodali smo vodo (300 ml) in etil-acetat (200 ml) ter dobljeno oborino odstranili s filtriranjem. Filtrat smo ekstrahirali z etil-acetatom, organske ekstrakte posušili nad MgSO₄ in jih koncentrirali v vakuumu, da smo dobili rumeno trdno snov, ki smo jo kombinirali z oborino, dobljeno s filtracijo. Trdno snov smo vreli v mešanici etanola, acetona in vode 20 minut, jo filtrirali, oprali z mešanico etanola in vode ter posušili, da smo dobili 16,6 g (97%) naslovne spojine.

J. Priprava 5-[5-(t-butil)-2-oksazolilmetiltioj-2-(azacikloalkanoil)aminotiazol hidroklorid

-3333 /PU n

Naslovno spojino iz dela I (16,6 g) smo raztopili v 150 ml CH2CI2, po kapljicah smo dodali trifluoroocetno kislino (30 ml) in mešanico mešali pri sobni temperaturi 2 uri. Reakcijo smo koncentrirali v vakuumu, jo razredčili z vodo (300 ml), ohladili na ledu, napravili bazično z natrijevim hidroksidom in dobljeno trdno snov filtrirali ter rekristalizirali iz etanola, vode in metanola, da smo dobili 11,2 g (83%) naslovne spojine kot rumeno trdno snov. Bel trden hidroklorid bi lahko dobili z dodatkom 18 ml 1N vodnega HCI v 7 g tega materiala v metanolu. MS: 381 [M+H]⁺; HPLC: 100% pri 3,12 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforveno kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

Primer 2: Priprava (±)-N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metilltiol-2-tiazolil1-3-piperidinkarboksamida

A. (±)-N-f-butoksikarbonil-nipekotinska kislina

N

BOC

Nipekotinsko kislino (1,3 g, 10 mmol, 1 ek) smo kombinirali z 10 ml dioksana, 2 ml acetonitrila, 10 ml vode in 10 ml 1N vodnega NaOH (1 ek). Dodali smo di-fbutildikarbonat (3,3 g, 15 mmol, 1,5 ek) in reakcijsko mešanico mešali pri st preko noči. Reakcijsko mešanico smo koncentrirali v vakuumu, da smo odstranili organsko topilo in

-3434 dodali 10-odstotno vodno citronsko kislino. Mešanico smo ekstrahirali z etil-acetatom (3 x 100 ml). Organske ekstrakte smo posušili nad Na₂SO₄, jih filtrirali skozi silika gel in koncentrirali v vakuumu. Surov material smo rekristalizirali iz etil-acetata in heksanov, da smo dobili 2,2 g (96%) (±)-N-f-butoksikarbonil-nipekotinske kisline kot belo trdno snov.

B. (±)-N-f5-ii[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazoliljmetiljtio1-2-tiazolil1-(N-fbutoksikarbonil)-3-piperidinkarboksamid

1-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorid (383 mg, 2 mmol, 2 ek) smo dodali mešanici 2-amino-5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]tiazola (270 mg, 1 mmol, 1 ek), N-f-butoksikarbonil-nipekotinske kisline (344 mg, 1,5 mmol, 1,5 ek), 4(dimetilamino)piridina (61 mg, 0,5 mmol, 0,5 ek), N,N-dimetilformamida (1 ml) in CH₂CI₂ (6 ml). Reakcijsko mešanico smo mešali pri st 1,3 ure. Dodali smo trietilamin (0,28 ml, 2 mmol, 2 ek) in reakcijsko mešanico mešali 1 h. Dodali smo dodatno N-f-butoksikarbonilnipekotinsko kislino (340 mg), trietilamin (0,28 ml) in 1-(3-dimetilaminopropil)-3etilkarbodiimid hidroklorid (380 mg). Po 1 h nismo opazili nadaljnjih sprememb. Dodali smo 4-(dimetilamino)piridin, Ν,Ν-dimetilformamid, trietilamin in začetne kisline in reakcijo mešali preko noči pri st. Dobljeno črno raztopino smo razredčili z nasičenim vodnim NaHCCL in jo ekstrahirali s CH₂CI₂. Organske ekstrakte smo posušili, jih koncentrirali v vakuumu in očistili s flash kromatografijo na silika gelu z eluiranjem z gradientom 50-100% etil-acetata v heksanih, da smo dobili 397 mg (83%) (±)-N-[5-[[[5(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-(N-f-butoksikarbonil)-3piperidinkarboksamid kot rumeno steklasto trdno snov.

C. Priprava (±)-N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletii)-2-oksazolil1metil1tio1-2-tiazolill-3piperidinkarboksamida

-3535

(±)-Ν-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-(N-t-butoksikarbonil)-3piperidinkarboksamid (355 mg, 0,74 mmol, 1 ek) smo raztopili v 3 ml CH₂CI₂. Dodali smo trifluoroocetno kislino (3 ml) in mešanico mešali pri st 20 min. Reakcijsko mešanico smo koncentrirali v vakuumu in jo nevtralizirali z nasičenim vodnim NaHCO₃. Dobljeno mešanico smo ekstrahirali z etil-acetatom. Organske ekstrakte smo posušili nad Na₂SO₄, jih koncentrirali v vakuumu in rekristalizirali iz etil-acetata, da smo dobili 142 mg (50%) (±)-N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-3piperidinkarboksamida kot belo trdno snov. MS: 381 [M+H]⁺; HPLC: 100% pri 3,15 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

Primer 3: Priprava (±)-1 -(2,3-dihidroksipropil)-N-[5[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]2-tiazolil1-4-piperidinkarboksamida

N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazo!il]metil]tio]-2-tiazolil]-4-piperidinkarboksamid (66 mg, 0,17 mmol, 1 ek) smo kombinirali z gliceraldehidom (69 mg, 0,77 mmol, 4,5 ek), natrijevim triacetoksiborohidridom (163 mg, 0,77 mmol, 4,5 ek) in 1,2-dikloroetanom (4 ml). Dobljeno suspenzijo smo mešali pri st 4 h. Dodali smo metanol (1 ml) in reakcijsko mešanico mešali pri st preko noči, jo koncentrirali v vakuumu in očistili s preparativno HPLC, da smo dobili 69 mg (59%) (±)-1 -(2,3-dihidroksipropil)-N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4-piperidinkarboksamida kot belo trdno snov. MS: 455 [M+H]⁺; HPLC: 100% pri 3,06 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni

-3636 vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

Primer 4: Priprava N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2tiazolilj-1 -(1 -metiletil)-4-piperidinkarboksamida

A. Etil-1 -(1 -metiletil)-4-piperidin karboksilat

COaEt

Etil izonipekotat (3,2 g, 20 mmol, 1 ek) smo kombinirali z acetonom (5,8 g, 100 mmol, 5 ek), natrijevim triacetoksiborohidridom (10,5 g, 50 mmol, 2,5 ek) in 1,2-dikloroetanom (200 ml). Reakcijsko mešanico smo mešali pri st 72 h. Dodali smo nasičen vodni NaHCO₃ in mešanico ekstrahirali s CH₂CI₂. Organske ekstrakte smo posušili, jih filtrirali skozi gobico silika gela in koncentrirali v vakuumu, da smo dobili 3,72 g (93%) etil 1-(1metiletil)-4-piperidin karboksilata kot brezbarvno tekočino.

B. 1-(1-metiletil)-4-piperidin karboksilna kislina

-3737 co₂h

Etil 1-(1-metiletil)-4-piperidin karboksilat (3,6 g, 18 mmol, 1 ek) smo kombinirali z barij hidroksid oktahidratom (10,4 g, 33 mmol, 1,8 ek) v mešanici 70 ml vode s 44 ml etanola. Mešanico smo segrevali pri 60°C 1,3 h. Reakcijsko mešanico smo koncentrirali v vakuumu in jo razredčili s 70 ml vode. Po deležih smo dodali amonijev karbonat (6,9 g, 87 mmol, 4,8 ek) in reakcijsko mešanico mešali pri st preko noči. Mešanico smo filtrirali skozi diatomejsko zemljo, jo koncentrirali in liofilizirali, da smo dobili 3,1 g (100%) 1-(1metiletiI)-4-piperidin karboksilne kisline kot belo trdno snov.

C. N-[5-[|T5-( 1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil1metintio1-2-tiazolil1-1 -(1 metiletil)-4-piperidinkarboksamid

1-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorid (1,0 g, 5,2 mmol, 2 ek) smo dodali mešanici 2-amino-5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]tiazola (0,7 g, 2,6 mmol, 1 ek), 1-(1-metiletil)-4-piperidin karboksilne kisline (0,78 g, 3,9 mmol, 1,5 ek), 4(dimetilamino)piridina (0,16 g, 1,3 mmol, 0,5 ek), N,N-dimetilformamida (2,6 ml) in CH2CI2 (7,8 ml). Reakcijsko mešanico smo mešali pri st 1 h, jo razredčili s 30 ml vode in ekstrahirali z etil-acetatom (2 x 70 ml). Organske ekstrakte smo posušili nad Na₂SO₄, jih koncentrirali v vakuumu in očistili s flash kromatografijo na silika gelu z eluiranjem z gradientom 5-10% trietilamin v etil-acetatu. Material smo rekristalizirali iz etanola in

-3838 vode, da smo dobili 0,93 g (85%) N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2tiazolil]-1-(1-metiletil)-4-piperidinkarboksamida kot rumenkasto trdno snov. MS: 423 [M+H]⁺; HPLC: 100% pri 3,15 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

Primer 5: Priprava 1 -ciklopropil- N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletiI)-2oksazolil]metilltiol-2-tiazolin-4-piperidinkarboksamida

A. 1 -ciklopropil-4-piperidin karboksilna kislina co₂h

N'

Etil izonipekotat (1,57 g, 10 mmol., 1 ek) smo kombinirali z ((1etoksiciklopropil)oksi)trimetil Silanom (8,7 g, 50 mmol, 5 ek) v 100 ml metanola. Dodali smo ocetno kislino (5,7 ml, 100 mmol, 10 ek) in molekularna sita. Po 30 min pri st smo dodali natrijev triacetoksiborohidrid (2,5 g, 40 mmol, 4 ek) in reakcijsko mešanico segrevali pri 65°C preko noči. Reakcijsko mešanico smo ohladili in dodali Na2CO₃ (20 g). Mešanico smo mešali pri st 2 h in jo filtrirali skozi diatomejsko zemljo. Diatomejsko zemljo smo oprali z metanolom. Filtrate smo kombinirali, koncentrirali v vakuumu, jih razredčili z vodo in ekstrahirali z etil-acetatom. Organske ekstrakte smo posušili, jih filtrirali skozi gobico silika gela in koncentrirali v vakuumu, da smo dobili 2,4 g brezbarvne tekočine. Ta material smo kombinirali z barij hidroksid oktahidratom (5,7 g,

-3939 mmol, 1,8 ek) v mešanici 38 ml vode s 24 ml etanola. Mešanico smo segrevali pri

60°C 1 h. Reakcijsko mešanico smo koncentrirali v vakuumu in jo razredčili z 38 ml vode. Po deležih smo dodali amonijev karbonat (3,8 g) in reakcijo mešali pri st 2 h. Mešanico smo filtrirali skozi diatomejsko zemljo, jo oprali z vodo. Filtrat smo oprali z etilacetatom. S koncentracijo vodne faze smo dobili 1,56 g (92%) 1-ciklopropil-4-piperidin karboksilne kisline kot higroskopno belo trdno snov.

B. 1-ciklopropil-N-[5-[f[-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil1-metintioj-2-tiazolilj4-piperidinkarboksamid

1-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorid (1,0 g, 5,2 mmol, 2 ek) smo dodali mešanici 2-amino-5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazoliljmetil]tiojtiazola (0,7 g, 2,6 mmol, 1 ek), 1 -ciklopropil-4-piperidin karboksilne kisline (0,77 g, 3,9 mmol, 1,5 ek), 4(dimetilamino)piridina (0,16 g, 1,3 mmol, 0,5 ek), N,N-dimetilformamida (2,6 ml) in CH₂CI₂ (7,8 ml). Reakcijsko mešanico smo mešali pri st 1 h, jo razredčili z vodo (30 ml) in ekstrahirali z etil-acetatom (2 x 70 ml). Kombinirane organske ekstrakte smo posušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom, jih koncentrirali v vakuumu in očistili s flash kromatografijo na silika gelu z eluiranjem z gradientom 0-10% trietilamina v etil-acetatu. Material smo kristalizirali iz etil-acetata in heksanov, da smo dobili 0,7 g (65%) 1ciklopropil-N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamida kot bele kristale. MS: 421 [M+H]⁺; HPLC: 100% pri 3,13 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

Primer 6: Priprava N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletilj^-oksazoliljmetiljtioj-Ztiazolilj-l-^-hidroksietilM-piperidinkarboksamida

-4040

A. N-f5-[ff5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolinmetil1tio1-2-tiazolin-1-(2-dimetil-tbutilsililoksietil)-4-piperidinkarboksamid

N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4-piperidinkarboksamid (1,4 g,

3,68 mmol, 1 ek) smo raztopili v 30 ml Ν,Ν-dimetilformamidu in 100 ml tetrahidrofuranu. Dodali smo 2-(bromoetoksi)-f-butildimetilsilana (0,79 ml, 3,68 mmol, 1 ek) in NaHCO3 ter reakcijsko mešanico mešali pri 50°C 23 h. Dodali smo dodaten 2-(bromoetoksi)-fbutildimetilsilan (0,9 ml) in reakcijsko mešanico mešali pri 50°C 22 h, jo ohladili, koncentrirali v vakuumu in razredčili z vodo (25 ml). Dobljeno vodno mešanico smo ekstrahirali z etil-acetatom (50 ml). Organski ekstrakt smo posušili nad Na₂SO₄, ga koncentrirali v vakuumu in očistili s flash kromatografijo na silika gelu z eluiranjem z gradientom 0-5% trietilamina v etil-acetatu, da smo dobili 1,7 g (84%) -[5-[[[5-(1,1dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-1 -(2-dimetil-i-butilsililoksietil)-4piperidinkarboksamida kot rumeno trdno snov. MS: 539 [M+Hf; HPLC: 98% pri 4,01 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

B. N-f5-[ff5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil1metintioj-2-tiazolin-1-(2hidroksietil)-4-piperidinkarboksamid

-4141 η

(CH₃)₃cr

N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-1-(2-dimetil-f-butilsililoksietil)-4piperidinkarboksamid (1,45 g, 2,7 mmol, 1 ek) smo raztopili v 100 ml acetonitrila in kombinirali z vodnim HF (48-odstotni vodni, 2,5 ml). Reakcijsko mešanico smo mešali 4 h pri st. Dodali smo dodatnega 2,5 ml vodnega HF in reakcijsko mešanico mešali preko noči. Dodali smo etil-acetat (100 ml) in nasičen vodni NaHCO3 (50 ml). Dodali smo dodaten trden NaHCO₃, da smo naredili mešanico bazično. Mešanico smo ekstrahirali z etil-acetatom (2 x 50 ml). Organske ekstrakte smo posušili nad Na₂SO₄, jih filtrirali skozi gobico silika gela in koncentrirali v vakuumu. Dobljeno belo trdno snov smo kristalizirali iz etanola in vode, da smo dobili 1,6 g (59%) N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-1-(2-hidroksietil)-4-piperidinkarboksamida kot belo trdno snov. MS: 425 [M+H]⁺; HPLC: 100% pri 3,05 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 mi/min, opazovanje pri 220 nm).

Primer 7: Priprava (R)-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-3-piperidinkarboksamid hidroklorida

A. (R)- in (S)-N-[5-r[f5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazoiinmetil1tio1-2-tiazolil-(Nf-butoksikarbonil)-3-piperidinkarboksamid

-4242

(R)

(S)

1-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorid (3,8 g, 20 mmol, 2 ek) smo dodali mešanici 2-amino-5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]tiazola (2,7 g, 10 mmol, 1 ek), Ν-ί-butoksikarbonil-nipekotinske kisline (3,4 g, 1,5 mmol, 1,5 ek), N,Ndimetilformamida (10 ml) in CH2CI2 (30 ml). Reakcijsko mešanico smo mešali pri st 4 ure. Dobljeno črno raztopino smo koncentrirali v vakuumu, jo razredčili z vodo (90 ml) in ekstrahirali z etil-acetatom (100 ml, potem 2 x 75 ml). Organske ekstrakte smo posušili nad Na2CO3, jih koncentrirali v vakuumu in očistili s flash kromatografijo na silika gelu z eluiranjem z gradientom 50-100% etil-acetat v heksanih, da smo dobili 3,8 g (79%) kot rumeno trdno snov. Enantiomere smo ločili s kiralno HPLC (Chiral Pak AD 5 X 50 cm 20 μ: eluent 10% (0,1-odstotni trietilamin v izopropanolu) v heksanih; 45 ml/min, detekcija pri 254 nm, breme 300 mg v 5 ml izopropanola), da smo dobili vsakega od dveh optično čistih izomerov: 1,65 g R izomera in 1,65 g S izomera.

B. (R)-N-[5-i[f5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil1metil1tioj-2-tiazolil1-3piperidinkarboksamid hidroklorid

-4343 (R) izomer iz dela A (1,65 g, 3,43 mmol, 1 ek) smo raztopili v 10 ml CH2CI2. Dodali smo trifluoroocetno kislino (6 ml) in mešanico mešali pri st nekaj ur. Reakcijsko mešanico smo koncentrirali v vakuumu in nevtralizirali z nasičenim vodnim NaHCO₃. Dobljeno mešanico smo mešali z etil-acetatom 1 h. Organske ekstrakte smo posušili nad Na2SO₄ in jih koncentrirali v vakuumu, da smo dobili rumenkasto trdno snov. Trdno snov smo raztopili v metanolu in dodali 1 ek 1 N vodnega HCI. Dobljeno raztopino smo liofilizirali, da smo dobili 1 g (77%) (R)-N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-3piperidinkarboksamid hidroklorida kot rumeno trdno snov. MS: 381 [M+H]⁺; HPLC: 100% pri 3,14 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

Primer 8: Priprava (S)-N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metii]tio]-2-tiazolil1-3-piperidin karboksamid hidroklorid

(S) izomer iz primera 7, del A (1,65 g, 3,43 mmol, 1 ek) smo raztopili v 10 ml CH2CI2. Dodali smo trifluoroocetno kislino (6 ml) in mešanico mešali pri st nekaj ur. Reakcijsko mešanico smo koncentrirali v vakuumu in nevtralizirali z nasičenim vodnim NaHCO₃. Dobljeno mešanico smo mešali z etil-acetatom 1 h. Organske ekstrakte smo posušili nad Na2SO₄ in jih koncentrirali v vakuumu, da smo dobili rumenkasto trdno snov. Trdno snov smo raztopili v metanolu in dodali 1 ek 1 N vodnega HCI. Dobljeno raztopino smo liofilizirali, da smo dobili 0,918 g (70%) (S)-N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]2-tiazolil]-3-piperidinkarboksamid hidroklorida kot rumeno trdno snov. MS: 381 [M+H]⁺; HPLC: 100% pri 3,15 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

-4444

Primer 9: Priprava c/s-4-amino- N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]cikloheksilkarboksamid hidroklorida in frans--4-amino- N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]-metil]tio]-2tiazolillcikloheksilkarboksamid hidroklorida

A. 4-(f-butoksikarbonilamino)cikloheksan karboksilna kislina ^NHfBOC

KO₂C

Raztopini 2,86 g (20 mmol) 4-aminocikloheksan karboksilne kisline v 40 ml 0,5 M vodne raztopine NaOH, 20 ml dioksana in 4 ml acetonitrila smo dodali skupno 6,5 g (30 mmol) (Boc anhidrida pri sobni temperaturi. Po 20 h smo prilili 100 ml etil-acetata in 100 ml raztopine 10-odstotne vodne citronske kisline. Nastali vodni sloj smo ločili in ekstrahirali s tremi 50-mililitrskimi deleži etil-acetata. Organske faze smo kombinirali, jih posušili (natrijev sulfat) in koncentrirali v vakuumu, da smo dobili 6.0 g (125%) surove 4-(fbutoksikarbonilamino)cikloheksan karboksilne kisline kot brezbarvno olje, ki se je po mirovanju strdilo.

B.

4-(f-butoksikarbonilamino)-N-f5-r[[-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil1-metil1tio1-

NH

NHffiOC

-4545

Raztopini 5 g surove 4-(f-butoksikarbonilamino)cikloheksan karboksilne kisline in 3,50 g (13 mmol) 2-amino-5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]tiazola v 13 ml N,Ndimetilformamida in 36 ml metilen-klorida smo dodali 5,0 g (26 mmol) 1-(3dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorida pri sobni temperaturi. Reakcijsko mešanico smo mešali preko noči in jo razredčili s 100 ml vode. Vodni sloj smo ločili in ga ekstrahirali z dvema 150-mililitrskima deležema etil-acetata. Kombinirane organske faze smo posušili (natrijev sulfat) in potem filtrirali skozi gobico silika gela. Filtrat smo koncentrirali v vakuumu, da smo dobili oranžno trdno snov. Surov material smo rekristalizirali (95-odstotni etanol), da smo dobili 4-(f-butoksikarbonilamino)-N-[5-[[[-(1,1dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tioj-2-tiazolil]cikloheksilkarboksamid kot rumeno trdno snov. Matične lužnice smo tudi koncentrirali v vakuumu, da smo dobili dodaten 4-(fbutoksikarbonilamino)-N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2tiazoliljcikloheksilkarboksamid kot rjavo trdno snov.

C. c/s-4-amino-N-r5-rn5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil1-metil1tio12-tiazolillcikloheksilkarboksamid hidroklorid in trans~4amino-N-[5-ff[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil1-metintio1-2-

Suspenziji 4-(f-butoksikarbonilamino)-N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2tiazoliljcikloheksilkarboksamida (iz dela B matičnih lužnic), suspendirani v 15 ml metilen-klorida, smo dodali 5 ml trifluoroocetne kisline pri sobni temperaturi. Reakcijsko mešanico smo mešali 2 h, jo potem koncentrirali v vakuumu, da smo odstranili hlapne snovi. Ostanek smo razredčili z vodo, naredili bazičen z vodno raztopino NaOH in

-4646 potem dobljeno vodno raztopino ekstrahirali z etil-acetatom. Kombinirane organske ekstrakte smo posušili (natrijev sulfat), da smo dobili surov cis/trans produkt. Surov material smo očistili s flash kromatografijo (Merck silica, 25x3 cm, 1:9 izopropilamin/etilacetat, potem 1:2:7 metanol/izopropilamin/etil-acetat, da smo dobili 0,74 g cis izomera kot rumeno trdno snov in 0,50 g trans izomera kot rjavo trdno snov. Cis izomer smo raztopili v metanolu in potem dodali 0,34 ml 5 N vodnega HCI. Raztopino smo koncentrirali v vakuumu, jo oprali z etrom, razredčili z vodo in liofilizirali, da smo dobili 0,80 g cis-4-amino- N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletiI)-2-oksazolil]metil]tio]-2tiazoliljcikloheksilkarboksamid hidroklorid kot rumeno trdno snov. MS: 395 [M+H]⁺; HPLC: 98% pri 3,17 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90-odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm). Trans izomer smo raztopili v metanolu in potem dodali 0,24 ml 5N vodnega HCI. Raztopino smo koncentrirali v vakuumu, jo oprali z etrom, razredčili z vodo in liofilizirali, da smo dobili 0,54 g trans-4-amino-N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]cikloheksilkarboksamid hidroklorida kot oranžno trdno snov. MS: 395 [M+H]⁺; HPLC: 96% pri 3,22 min (YMC S5 ODS kolona 4,6 x 50 mm, 10-90odstotni vodni metanol 4 minute, ki je vseboval 0,2-odstotno fosforjevo kislino, 4 ml/min, opazovanje pri 220 nm).

Primer 10: N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolit]-4piperidinkarboksamid, monohidroklorid

Raztopini 40 ml absolutnega EtOH ohlajenega v ledeni kopeli smo po kapljicah dodali acetil-klorid (0,28 ml, 3,9 mmol). Reakcijsko mešanico smo 30 min segrevali na sobno temperaturo in potem v enem deležu dodali N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4-piperidinkarboksamid (1,50 g, 3,94 mmol, 1 ek) med mešanjem, da smo dobili gosto suspenzijo. Dodali smo vodo (~4 ml), da smo dobili homogeno zmes in jo potem koncentrirali v vakuumu, da smo dobili surovo bledo rumeno trdno snov. Surov material smo rekristalizirali (vod. EtOH), da smo dobili naslovno spojino (70%) kot belo

-4747 trdno snov, tal. 256-258°C. Analiza izračunana za C17H24N4O2S2HCI: C, 48,96; H,

6,04; N, 13,43; S, 15,38; Cl, 8,50. Ugotovljena: C, 48,69; H, 5,99; N, 13,24; S, 15,27; Cl,

8,31.

Primer 11: N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamid, monohidrobromid

Raztopini 1M HBr v EtOH (0,5 ml) sme dodali N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletii)-2oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4-piperidinkarboksamid (190 mg, 0,5 mmol, 1 ek), jo potem ohlajevali na -40°C preko noči. Nastalo trdno oborino smo pobrali na Buchnerjev lij, jo oprali z absolutnim EtOH, potem posušili pod vakuumom pri 100°C, da smo dobili naslovno spojino (72%) kot fin bel prašek, tal. 235-237°C. Analiza izračunana za C17H24N4O2S2HBr: C, 44,24; H, 5,46; N, 12,14; S, 13,89; Br, 17,31. Ugotovljena: C, 44,16; H, 5,40; N, 12,12; S, 13,91; Br, 17,70.

Primer 12: N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamid, 0,5-L-tartrat

Topli raztopini N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletii)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamida (1,75 g, 4,6 mmol) v absolutnem EtOH (70 ml) smo dodali raztopino L-vinske kisline (345 mg, 2,3 mmol, 0,5 ek) v absolutnem EtOH (5 ml). Po nekaj minutah se je začela tvoriti oborina. Mešanico smo pustili stati 4 ure pri sobni temperaturi, potem smo trdno oborino pobrali na Buchnerjev lij, jo oprali z absolutnim EtOH in sušili pod vakuumom pri 85°C 24 ur, da smo dobili naslovno spojino (94%) kot

-4848 bledo rumene kristale, tal. 234-236°C. Analiza izračunana za C17H24N4O2S2O,5-Lvinska kislina: C, 50,09; H, 5,97; N, 12,29; S, 14,07. Ugotovljena: C, 49,85; H, 5,90; N, 12,12; S, 13,75.

Primer 13: N -[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamid, 0,5-D-tartrat

Topli raztopini N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamida (1,00 g, 2,63 mmol) v absolutnem EtOH (40 ml) smo dodali raztopino D-vinske kisline (198 mg, 1,32 mmol, 0,5 ek) v absolutnem EtOH (4 ml). Po nekaj minutah se je začela tvoriti oborina. Mešanico smo pustili stati 18 ur pri sobni temperaturi, potem smo trdno oborino pobrali na Buchnerjev lij, jo oprali z absolutnim EtOH in sušili pod vakuumom pri 65°C 6 ur, da smo dobili naslovno spojino (73%) kot belo trdno snov, tal. 232-233°C. Analiza izračunana za C17H24N4O2S2O,5-D-vinska kislina: C, 50,09; H, 5,97; N, 12,29; S, 14,07. Ugotovljena: C, 49,75; H, 5,81; N, 12,04; S, 13,37.

Primer 14: N -[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamid, 0,5-fumarat

Topli raztopini N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolilj-4piperidinkarboksamida (1,75 g, 4,6 mmol) v absolutnem EtOH (100 ml) smo dodali raztopino fumarne kisline (276 mg, 2,3 mmol, 0,5 ek) v absolutnem EtOH (5 ml). Po 10 minutah se je začela tvoriti oborina. Mešanico smo pustili stati 2 uri pri sobni temperaturi

-4949 in potem še 16 ur pri 5°C. Nastalo trdno oborino smo pobrali na Buchnerjev lij, jo oprali z absolutnim EtOH in sušili pod vakuumom pri 65°C 24 ur, da smo dobili naslovno spojino (84%) kot belo trdno snov, tal. 206-207°C. Analiza izračunana za C17H24N4O2S20,5-fumarna kislina: C, 52,04; H, 5,98; N, 12,77; S, 14,62. Ugotovljena: C, 51,74; H, 5,76; N, 12,57; S, 14,19. Z rekristalizacijo (95% vod. EtOH) smo dobili naslovno spojino, ki je vsebovala 1 mol EtOH (83%) kot velike brezbarvne kristale, tal. 212-214°C. Analiza izračunana za C17H24N4O2S2O,5-fumarna kislina-EtOH: C, 52,05; H, 6,66; N, 11,56; S, 13,23. Ugotovljena; C, 52,03; H, 6,06; N, 11,50; S, 12,99.

Primer 15: N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamid, Q,5-sukcinat

Topli raztopini N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamida (50 mg, 0,13 mmol) v absolutnem EtOH (2 ml) smo dodali raztopino jantarne kisline (7,7 mg, 0,065 mmol, 0,5 ek) v absolutnem EtOH (0,25 ml). Po 10 minutah se je začela tvoriti oborina. Mešanico smo pustili stati 1 uro pri sobni temperaturi, potem smo oborino pobrali na Buchnerjev lij, jo oprali z absolutnim EtOH in sušili pod vakuumom pri 100°C 24 ur, da smo dobili naslovno spojino (70%) kot belo trdno snov, tal. 190-192°C. Analiza izračunana za C17H24N4O2S2O,5-jantarna kislina-0,46H₂O: C, 50,96; H, 6,28; N, 12,51; S, 14,32. Ugotovljena: C, 50,96; H, 6,20; N, 12,49; S, 14,23.

Primer 16: N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamid, sol 0,5-žveplove kisline

-5050

Topli raztopini N-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamida (50 mg, 0,13 mmol) v absolutnem EtOH (2 ml) smo dodali 1M vod. raztopine žveplove kisline (0,065 ml, 0,065 mmol, 0,5 ek). Skoraj takoj seje začela tvoriti oborina. Mešanico smo ohlajali na 5°C 2 uri, potem pa oborino pobrali na Buchnerjev lij, jo oprali z absolutnim EtOH in sušili pod vakuumom pri 100°C 24 ur, da smo dobili naslovno spojino (79%) kot belo trdno snov, tal. 256-258°C. Analiza izračunana za C17H24N4O2S20,5H₂SO₄O,68H₂O: C, 46,22; H, 6,01; N, 12,68; S, 18,14. Ugotovljena: C, 46,21; H, 5,95; N, 12,71; S, 18,23.

Primer 17: N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamid, 0,5-citrat

Topli raztopini N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamida (50 mg, 0,13 mmol) v absolutnem EtOH (2 ml) smo dodali raztopino citronske kisline (8,3 mg, 0,043 mmol, 0,33 ek). Raztopino smo ohlajali na 5°C 18 ur, potem se je tvorila oborina, ki smo jo pobrali na Buchnerjev lij, jo oprali z absolutnim EtOH in sušili pod vakuumom pri 100°C 24 ur, da smo dobili naslovno spojino (68%) kot belo trdno snov, tal. 214-216°C. Analiza izračunana za C17H24N4O2S2 0,5-citronska kislina-0,10H₂O: C, 50,21; H, 5,94; N, 11,71; S, 13,40. Ugotovljena; C, 50,21; H, 6,01; N, 11,83; S, 13,44.

Primer 18: N-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4-5151

Suspenziji N-[5-[[[5-(1,1-dimetiietil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamida (100 mg, 0,26 mmol) v izopropil alkoholu (0,75 ml) smo dodali metansulfonsko kislino (0,017 ml, 0,26 mmol, 1 ek). Suspenzijo smo segreli na 70°C, da smo dobili jasno raztopino in potem dodali metil t-butil eter (1,5 ml). V 15 minutah se je tvorila oborina. Dobljeno mešanico smo mešali pri 55°C 2 uri, potem pri sobni temperaturi 14 ur. Nastalo oborino smo zbrali s filtracijo, jo potem sušili pod vakuumom pri 50°C 14 ur, da smo dobili naslovno spojino (85%) kot brezbarven prašek, tal. 105°C. Analiza izračunana za C17H24N4O2S2MSKH₂O: C, 43,70; H, 6,11; N, 11,32; S, 19,44. Ugotovljena: C, 43,53; H, 6,14; N, 11,15; S, 19,15.

Primer 19: N -[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamid, sol 0,5-D,L-iabolčne kisline

Raztopini N-[5-[[[5-(1,1 -d imetiletil)-2-oksazol il]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamida (100 mg, 0,26 mmol) v izopropil alkoholu (0,80 ml) smo pri 70°C počasi dodali raztopino D,L-jabolčne kisline (35 mg, 0,13 mmol, 0,5 ek) v izopropil alkoholu (0,3 ml). Takoj se je tvorila oborina. Dobljeno mešanico smo mešali pri 55°C 2 uri, potem pri sobni temperaturi 14 ur. Oborino smo zbrali s filtracijo, jo potem sušili pod vakuumom pri 50°C 14 ur, da smo dobili naslovno spojino (75%) kot brezbarven prašek, tal. 216°C. Analiza izračunana za C17H24N402S2 0,5-C4H605 H₂0: C, 50,98; H, 6,08; N, 12,51; S, 14,32. Ugotovljena: C, 50,55; H, 6,17; N, 12,29; S, 14,05.

Claims (59)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Spojina s formulo I (D in njeni enantiomeri, diastereomeri, solvati in farmacevtsko sprejemljive soli, pri čemer je

   R alkil;

   R¹ vodik ali alkil;

   X NR² ali CHNR²R³;

   R² in R³ sta vsak neodvisno vodik, alkil, substituiran alkil, cikloalkil ali substituiran cikloalkil; in n 0, 1, 2 ali 3.
2. 2. Spojina po zahtevku 1, pri čemer je:

   R alkil;

   R¹ vodik;

   X NR² ali CHNR²R³;

   R² in R³ sta vsak neodvisno vodik, alkil, substituiran alkil, cikloalkil ali substituiran cikloalkil; in n je 2.
3. 3. Spojina po zahtevku 1 s formulo la

   -5353 in njeni enantiomeri, diastereomeri, solvati in farmacevtsko sprejemljive soli, pri čemer je R² vodik, alkil, substituiran alkil ali cikloalkil.
4. 4. Spojina po zahtevku 1 s formulo Ib in njeni enantiomeri, diastereomeri, solvati in farmacevtsko sprejemljive soli, pri čemer je R² vodik, alkil, substituiran alkil ali cikloalkil.
5. 5. Spojina po zahtevku 1 s formulo le in njeni enantiomeri, diastereomeri, solvati in farmacevtsko sprejemljive soli, pri čemer sta R² in R³ neodvisno vodik, alkil, substituiran alkil ali cikloalkil.
6. 6. Spojina po zahtevku 1, izbrana iz skupine, ki jo sestavljajo:

   A/-[5-[[[5-(1 .l-dimetiletil^-oksazoliljmetiljtioj^-tiazolilj^piperidinkarboksamid;

   (±)-Λ/-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-3piperidinkarboksamid;

   (±)-1-(2,3-dihidroksipropil)-/V-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]2-tiazolil]-4-piperidinkarboksamid;

   -5454

   A/-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazoliljmetil]tio]-2-tiazolil]-1-(1-metiletil)-4piperidinkarboksamid;

   1-ciklopropil-A/-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4piperidinkarboksamid;

   A/-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-1-(2hidroksietil)-4-piperidinkarboksamid;

   (R) -A/-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazoIiljmetil]tio]-2-tiazolil]-3piperidinekarboksamide;

   (S) -/V-[5-[[(5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-3piperidinkarboksamid;

   c/s-4-amino-A/-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2tiazoliljcikloheksilkarboksamid; in frans-4-amino-/V-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2tiazolil]cikloheksilkarboksamid; in njeni enantiomeri, diastereomeri, solvati in farmacevtsko sprejemljive soli.
7. 7. A/-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-4-piperidinkarboksamid in njegovi enantiomeri, diastereomeri, solvati in farmacevtsko sprejemljive soli.
8. 8. (±)-A/-[5-[[[5-(1,1-dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-3-piperidinkarboksamid in njegovi enantiomeri, diastereomeri, solvati in farmacevtsko sprejemljive soli.
9. 9. (R)-/V-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-3-piperidinekarboksamid in njegove farmacevtsko sprejemljive soli.
10. 10. (S)-A/-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2-tiazolil]-3-piperidinekarboksamid in njegove farmacevtsko sprejemljive soli.
11. 11. c/s-4-amino-A/-[5-[[[5-(1,1 -dimetiietil)-2-oksazolil]metil]tio]-2tiazoliljcikloheksilkarboksamid in njegove farmacevtsko sprejemljive soli.
12. 12. frans-4-amino-/\/-[5-[[[5-(1,1 -dimetiletil)-2-oksazolil]metil]tio]-2tiazoliljcikloheksilkarboksamid in njegove farmacevtsko sprejemljive soli.

    -5555
13. 13. Farmacevtski sestavek, ki vsebuje spojino po zahtevku 1 in farmacevtsko sprejemljiv nosilec.
14. 14. Farmacevtski sestavek, ki vsebuje spojino po zahtevku 1 v kombinaciji s farmacevtsko sprejemljivim nosilcem in protirakavim sredstvom, formuliranim v določenem odmerku.
15. 15. Farmacevtski sestavek, ki vsebuje spojino po zahtevku 1 v kombinaciji s farmacevtsko sprejemljivim nosilcem in modulatorjem transaktivacije p53, formuliranim v določenem odmerku.
16. 16. Uporaba učinkovite količine spojine za moduliranje apoptoze po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za moduliranje apoptoze pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
17. 17. Uporaba učinkovite količine spojine za inhibiranje protein-kinaze po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za inhibiranje protein-kinaz pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
18. 18. Uporaba učinkovite količine spojine za inhibiranje ciklin-odvisne kinaze po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za inhibiranje ciklin-odvisnih kinaz pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
19. 19. Uporaba učinkovite količine spojine za inhibiranje cdc2 po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za inhibiranje cdc2 (cdk1) pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
20. 20. Uporaba učinkovite količine spojine za inhibiranje cdk2 po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za inhibiranje cdk2 pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
21. 21. Uporaba učinkovite količine spojine za inhibiranje cdk3 po zahtevku 1 za izdelavo Zdravila za inhibiranje cdk3 pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.

    -5656
22. 22. Uporaba učinkovite količine spojine za inhibiranje cdk4 po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za inhibiranje cdk4 pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
23. 23. Uporaba učinkovite količine spojine za inhibiranje cdk5 po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za inhibiranje cdk5 pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
24. 24. Uporaba učinkovite količine spojine za inhibiranje cdk6 po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za inhibiranje cdk6 pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
25. 25. Uporaba učinkovite količine spojine za inhibiranje cdk7 po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za inhibiranje cdk7 pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
26. 26. Uporaba učinkovite količine spojine za inhibiranje cdk8 po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za inhibiranje cdk8 pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
27. 27. Uporaba terapevtsko učinkovite količine sestavka po zahtevku 13 za izdelavo zdravila za zdravljenje pral iterativnih bolezni pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
28. 28. Uporaba terapevtsko učinkovite količine sestavka po zahtevku 13 za izdelavo zdravila za zdravljenje raka pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
29. 29. Uporaba terapevtsko učinkovite količine sestavka po zahtevku 13 za izdelavo zdravila za zdravljenje vnetja, vnetnih črevesnih bolezni ali odklanjanja transplantata pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
30. 30. Uporaba terapevtsko učinkovite količine sestavka po zahtevku 13 za izdelavo zdravila za zdravljenje artritisa pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
31. 31. Uporaba terapevtsko učinkovite količine sestavka po zahtevku 14 za izdelavo zdravila za zdravljenje proliferativnih bolezni pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
32. 32. Uporaba terapevtsko učinkovite količine sestavka po zahtevku 14 za izdelavo zdravila za zdravljenje raka pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.

    -5757
33. 33. Uporaba terapevtsko učinkovite količine sestavka po zahtevku 15za izdelavo zdravila za zdravljenje proliferativnih bolezni pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
34. 34. Uporaba terapevtsko učinkovite količine sestavka po zahtevku 15 za izdelavo zdravila za zdravljenje raka pri sesalcih, ki tako zdravilo potrebujejo.
35. 35. Uporaba učinkovite količine vsaj ene od spojin po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za zdravljenje nepravilnosti, povezanih s ciklin-odvisno kinazo pri sesalcih, ki tako zdravljenje potrebujejo.
36. 36. Uporaba terapevtsko učinkovite količine spojine po zahtevku 1 za izdelavo zdravila za zdravljenje s kemoterapijo povzročene alopecije, s kemoterapijo povzročene trombocitopenije, s kemoterapijo povzročene levkopenije ali mukocitisa pri sesalcih, ki tako zdravljenje potrebujejo.
37. 37. Spojina po zahtevku 1, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maieatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
38. 38. Spojina po zahtevku 2, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maieatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
39. 39. Spojina po zahtevku 3, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maieatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
40. 40. Spojina po zahtevku 4, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna,

    -5858 mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
41. 41. Spojina po zahtevku 5, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
42. 42. Spojina po zahtevku 6, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
43. 43. Spojina po zahtevku 7, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
44. 44. Spojina po zahtevku 8, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
45. 45. Spojina po zahtevku 9, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
46. 46.Spojina po zahtevku 10, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.

    -5959
47. 47. Spojina po zahtevku 11, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
48. 48. Spojina po zahtevku 12, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
49. 49. Farmacevtski sestavek po zahtevku 13, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
50. 50. Farmacevtski sestavek po zahtevku 14, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
51. 51. Farmacevtski sestavek po zahtevku 15, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
52. 52. Uporaba po zahtevku 17, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol omenjene spojine izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.

    -6060
53. 53. Uporaba po zahtevku 18, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol omenjene spojine izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidroklorid ne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
54. 54. Uporaba po zahtevku 20, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol omenjene spojine izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
55. 55. Uporaba po zahtevku 27, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol omenjene spojine izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
56. 56. Uporaba po zahtevku 28, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol omenjene spojine izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
57. 57. Uporaba po zahtevku 31, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol omenjene spojine izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
58. 58. Uporaba po zahtevku 32, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol omenjene spojine izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna,

    -6161 dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.
59. 59. Uporaba po zahtevku 36, pri čemer omenjeno farmacevtsko sprejemljivo sol omenjene spojine izberemo iz skupine, ki jo sestavljajo hidrokloridna, dihidrokloridna, sulfatna, trifluoroacetatna, mešanica trifluoroacetatne in hidrokloridne, tartratna, fumaratna, sukcinatna, maleatna, citratna, metansulfonatna, bromatna in jodatna sol.