SI20446A - Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo - Google Patents

Abstract

Dualne mnogotrikotniške antene (AMD) po predloženem izumu se lahko uporabijo predvsem pri baznih postajah obeh sistemov - GSM in DCS - celične telefonije. Te antene vsakemu uporabniku zagotavljajo sevalnoelektrično pokrivanje celice, ki deluje v vsakem od dveh pasov ali v obeh hkrati. Predmet izuma je zagotoviti anteno katere sevalni element v osnovi obstoji iz različnih trikotnikov, ki so povezani izključno s svojim vrhom. Naloga antene je, da deluje hkrati v pasovih sevalnoelektričnega spektra, ki ustreza sistemu GSM pri 890 MHz do 960 MHz in sistemu DCS pri 1710 MHz do 1880 MHz celične telefonije.ŕ

Description

UNIVERSITAT POLITECNICA DE CATALUNYA

Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo

Predloženi izum se nanaša, kot je navedeno v njegovem nazivu, na DUALNE MNOGOTRIKOTNIŠKE ANTENE ZA GSM IN DCS CELIČNO TELEFONIJO, katerih nove izdelovalne, ustreznostne in oblikovalne značilnosti zadoščajo namenu, za katerega so bile specifično zasnovane, z največjo varnostjo in učinkovitostjo.

Predvsem pa se izum nanaša na antene, ki obsegajo nekaj trikotnikov, ki so povezani s svojimi vrhovi, in hkrati pokrivajo pasove s frekvenco 890 MHz - 960 MHz pri GSM celični telefoniji in pasove s frekvenco 1710 MHz - 1880 MHz pri DCS celični telefoniji.

Antene so se začele razvijati ob koncu prejšnjega stoletja, potem ko je James C. Maxwell postavil glavne zakone elektromagnetizma v letu 1864. Izum prve antene v letu 1886 je treba pripisati Heinrichu Hertzu, ki je demonstriral prehajanje elektromagnetnih valov skozi zrak. V 20. stoletju in ob prelomu 60-tih se lahko najdejo zgodnje frekvenčno neodvisne antene - glej E. C. Jordan, G.A. Deschamps, J. D. Dyson, P.E. Mayes, Developments in broadband antennas, IEEE Spectrum, vol. 1, str. 58-71, april 1964; V.H. Rumsey, Frequency-Independent antennas, New York Academic, 1966; R.L. Carrel, Analysis and design of the log-periodic dipole array, Tech. Rep. 52, University of Illinois Antenna Lab., Contract AF33 (616)-6079, oktober 1961; P.E. Mayes, Frequency independent antennas and broad-band derivatives thereof, proč. IEEE, vol, 80, št. 1, januar 1992 - in predlagane so bile vijačnice, zanke, stožci in logaritemsko periodične skupine za izdelavo širokopasovnih anten. Nato so bile uvedene antene fraktalnega ali multiffaktalnega tipa v letu 1995 fraktalne in multifraktalne izraze je treba pripisati B.B. Mandelbrotu v njegovi knjigi The fractal geometry of nature, W.H. Freeman and Cia, 1983). Te antene so imele multifrekvenčno zmogljivost zaradi svoje lastne oblike in v določenih položajih, kot je bilo opisano in zahtevano v patentu št. 9700048 istega prijavitelja, so bile zelo majhne velikosti. Tukaj opisane antene imajo svoj prvotni izvor v omenjenih antenah fraktalnega tipa.

Naloga predloženega izuma je zagotoviti anteno, katere sevalni element v osnovi obsega nekaj trikotnikov, ki so povezani izključno preko svojih vrhov. Njegova naloga je, da hkrati delujejo v sevalnoelektričnih spektralnih pasovih, ki ustrezata od 890 MHz do 960 MHz za GSM-sisteme in od 1710 MHz do 1880 MHz za DCS-sisteme celične telefonije.

GSM-sistem sedaj v Španiji uporabljata operatorja Telefonica (Movistar system) in Airtel. Za DCS-sistem se pričakuje, da bo operacijsko na sredi poti tekom leta 1998, pri čemer se bodo zgoraj omenjena operatorja in drugi operatorji potegovali za licenco za delovanje v ustreznem pasu znotraj območja 1710 MHz do 1880 MHz.

Dualne mnogotrikotniške antene po predloženem izumu - v nadaljnjem AMD - se predvsem uporabljajo v baznih postajah obeh - GSM in DCS - sistemov celične telefonije, pri čemer se poljubnemu uporabniku zagotavlja sevalnoelektrično pokrivanje v eni celici, ki deluje v kateremkoli izmed dveh pasov ali hkrati v obeh pasovih. Običajne antene za GSM- in DCS-sisteme delujejo izključno v enem samem pasu, pri čemer se zahtevata dve anteni v primeru, da se želi zagotoviti pokrivanje z obema pasovoma v isti celici. Ker AMD deluje hkrati v dveh pasovih, sploh ni potrebno uporabiti dveh anten (za vsak pas eno), s čimer se strošek vzpostavitve celičnega sistema zmanjša in se minimizira vpliv na okolje v mestnih in podeželskih krajinah.

Glavne značilnosti takšnih anten so;

- Njihova mnogotrikotniška oblika, ki obsega tri trikotnike, ki so med seboj povezani s svojimi vrhovi, tako da tvorijo trikotniško zgradbo večje velikosti.

- Njihova sevalnoelektrična zmogljivost - diagram impedance in sevalni diagram -je zadosti podobna v obeh - GSM in DCS - pasovih, da se hkrati ugodi tehničnim zahtevam za vsakega od obeh sistemov.

V nasprotju z drugimi antenami je mnogoffekvenčna zmogljivost v AMD-antenah dosežena s pomočjo enega samega sevalnega elementa: mnogotrikotniškega elementa. To omogoča, da se antena poenostavi v veliki meri in se na ta način znižajo stroški zanjo in njena velikost.

AMD-antene so predvidene v dveh izvedbah, ki sta primerni za dva različna primera: prva izvedba - v nadaljnjem AMD1 - z vsesmemim diagramom za vodoravno namestitev na strehi in druga izvedba - v nadaljnjem AMD2 - s sektorskim diagramom za navpično pritrditev na steno ali cev. V prejšnjem primeru je mnogotrikotniški element pritrjen v monopolni konfiguraciji na prevodni osnovni ravnini, medtem ko je drugem primeru mnogotrikotniški element pritrjen v povezovalni konfiguraciji, ki je vzporedna s prevodno osnovno ravnino.

Dualne mnogotrikotniške antene za celično telefonijo obsegajo tri glavne dele: prevodni mnogotrikotniški element, priključno vezje, ki povezuje mnogotrikotniški element s konektorjem za dostop do antene in osnovno prevodno ravnino.

Označujoča značilnost omenjenih anten je sevalni element, ki je izdelan s povezovanjem treh trikotnikov. Trikotniki so povezani preko svojih vrhov tako, da so vsi trije skupaj trikotniško oblikovani. Sevalni element je izdelan iz prevodnega ali superprevodnega materiala. Mnogotrikotniška struktura je lahko izdelana npr., vendar ne omejujoče na to, iz bakrene ali medeninanske pločevine ali v obliki plošče z vezjem na dielektričnem substratu.

Glavna naloga priključnega vezja je v prvi vrsti omogočiti fizično povezavo med mnogotrikotniškim elementom in antenskim konektorjem in v drugi vrsti prilagoditi naravno impedanco mnogotrikotniškega elementa impedanci kabla (značilno 50 Ω), ki povezuje anteno z oddajniško-sprejemniškim sistemom.

Prevodna osnovna ravnina skupaj z mnogotrikotniškim elementom služi namenu konfiguriranja antene, da se dobi primerna oblika snopa sevanja. Pri AMDl-modelu je mnogotrikotniški element pritrjen pravokotno na osnovno ravnino in zagotavlja vsesmemi diagram v vodoravni ravnini - pri tem se omenjena osnovna ravnina vzame za vodoravno referenco. Oblika osnovne ravnine ni določujoči dejavnik, čeprav je prednostna okrogla oblika zaradi svoje radialne simetrije, ki povečuje vsesmemost.

V AMD2-modelu je mnogotrikotniški element pritrjen vzporedno z osnovno ravnino in anteni zagotavlja sektorski diagram. Poleg tega sta kovinski prirobnici lahko pritrjeni pravokotno na osnovno ravnino na obeh stranskih robovih. Omenjeni prirobnici pripomoreta, da se doseže ožji sevalni snop v vodoravnim ravnini in zmanjša njegova razsežnost po širini, s tem da se poveča višina prirobnic.

Kar zadeva vrsto kovine, ki naj se uporabi, ni pomembno s sevalnoelektričnega stališča, čeprav je v AMDl-modelu aluminij prednosten zaradi njegove nizke gostote in dobre prevodnosti.

Dualna zmogljivost antene, to se pravi ponovitev njenih sevalnoelektričnih značilnosti v GSM- in DCS-pasovih se doseže z značilno obliko trikotniškega elementa. V osnovi je frekvenca operativnega prvega pasu določena z višino trikotniškega obsega strukture, medtem ko je frekvenčni položaj drugega pasu določen z višino spodnjega trdnega kovinskega trikotnika.

Nadaljnje podrobnosti in značilnosti predloženega izuma bodo očitne iz nadaljnjega opisa, ki se sklicuje na spremljajoče risbe, ki shematično ponazarjajo prednostne podrobnosti. Te podrobnosti so podane kot primer in se nanašajo na možen primer praktične izvedbene oblike, ta pa ni omejena na predstavljene podrobnosti; zato je potrebno ta opis razumeti s ponazarjajočega stališča in brez kakršnihkoli omejitev.

V nadaljnjem je podan spisek različnih delov, ki so navedeni v predloženi patentni prijavi: (10) vsesmema dualna mnogotrikotniška antena, (11) mnogotrikotniški sevalni element, (12) priključno vezje, (13) konektor, (14) osnovna ravnina, (15) prilagodilno vezje, (16) toga pena, (17) sektorska dualna mnogotrikotniška antena, (18) trikotna odprtina, (19) zgornji trikotniki, (20) spodnji trikotniki.

Sl. 1 prikazuje strukturo AMD1 vsesmeme antene 10. Antena je pritrjena pravokotno na osnovno ravnino 14.

Sl. 2 prikazuje strukturo AMD2 sektorske antene 17. Mnogotrikotniški sevalni element 11, osnovna ravnina 14 in priključno vezje 12 so vidni na omenjeni sl. 2. Antena 17 je pritrjena pravokotno na vodoravno ravnino 14.

Sl. 3 prikazuje dva značilna izvedbena primera AMD1- in AMD2-modelov antene.

Sl. 4 povzema sevalnoelektrično zmogljivost antene v GSM- in DCS-pasovih - grafa (a) oziroma (b).

Sl. 5 je značilen sevalni diagram v GSM- in DCS-pasovih, pri čemer imata oba dvolistno strukturo v navpični ravnini in vsesmemo porazdelitev v vodoravni ravnini.

Sl. 6 je značilen izvedbeni primer sektorske dualne mnogotrikotniške antene AMD2.

Sl. 7 prikazuje značilno sevalnoelektrično zmogljivost specifičnega izvedbenega primera dualne mnogotrikotniške antene, kjer je prikazan ROE za GSM in DCS, značilno nižji od 1,5.

Sl. 8 prikazuje sevalna diagrama za oba tipa antene za GSM in DCS.

Dva značilna načina delovanja - AMD1 in AMD2 - dualne mnogotrikotniške antene sta opisana v nadaljnjem.

AMDl-model 10 obstoji iz dualnega mnogotrikotniškega monopola z vsesmemim sevalnim diagramom v vodoravni ravnini. Mnogotrikotniška struktura obsega bakreno ploščo, ki je debela 2 mm in ima zunanji obod v obliki enakostraničnega trikotnika z višino 11,2 cm. Izvrtina 18, ki je prav tako trikotniška, je izvedena v omenjeni trikotniški strukturi, ki je 36,6 cm visoka in ima obrnjeni položaj glede na glavno strukturo in omogoča tri trikotnike 19-20, ki so medsebojno povezani s svojimi vrhovi, kot je prikazano na sl. 1 in 3. Večji trikotnik 20 med temi tremi trikotniki je tudi enakostraničen in ima višino 75,4 cm.

Mnogotrikotniški element 11 je pritrjen pravokotno na okroglo osnovno ravnino 14, ki je izdelana iz aluminija in ima 22 cm v premeru. Struktura je podprta z enim ali dvema dielektričnima stebričkoma, tako da je od središčne odprtine strukture bolj oddaljeni vrh nameščen na višini 3,5 mm glede na središče krožne osnovne plošče 14. Obe točki, vrh antene in središče osnovne ravnine 14, tvorita priključek, kamor se bo priključilo priključilno vezje 12. V tisti točki postane antena 10 resonančna pri središčnih frekvencah GSM- in DCS-pasov in ima značilno impedanco 250 Ω. Presledek med osnovno ravnino 14 in sevalnim elementom 11 bo zavisel od vrste priključnega vezja 12, ki naj se uporabi.

Priključno vezje 12 in prilagodilno vezje 15 sta širokopasovna impedančna pretvornika, ki obsegata nekaj odsekov prenosnih linij. V posebnem primeru, kije opisan tukaj, je vezje izvedeno z dvema odsekoma prenosne linije z električno dolžino, ki ustreza četrtini valovne dolžine pri frekvenci 1500 MHz. Značilna impedanca prenosne linije bliže anteni je 110 Ω, medtem ko ima druga linija značilno impedanco 70 Ω. V posebni izvedbi omenjenega priključnega vezja je mikrotračni vodnik na substratu v obliki toge pene, kije 3,5 mm debel in velikosti 62,5 x 2,5 mm² v prvi izvedbi in 47 x 8 mm po velikosti v drugi izvedbi - dielektričnost je 1,25. Konec vezja, ki je nasproten tistemu od antene, je priključen na 50-ohmski osni konektor, ki je pritrjen pravokotno na osnovno ploščo z zadnje površine. Konektor tipa N - običajno se uporablja pri GSM-antenah - se bo uporabil prednostno. Antena je opremljena z enim konektorjem za oba pasova. Njena pretvorba v dvokonektorsko anteno - po eden za vsak pas - bo omogočena, s tem da se doda običajno kretniško vezje.

Po izbiri se antena lahko prekrije z dielektrično antensko prevleko, ki je prosojna za elektromagnetno sevanje in katere namen je, da zaščiti sevalni element kot tudi priključno vezje pred zunanjimi agresivnimi vplivi.

Različni običajni postopki se lahko uporabijo za pritrditev na streho, npr. s pomočjo treh lukenj, ki se izvedejo po obodu vodoravne ravnine za pritrdilne vijake in, ki ustrezajo okrovu.

Razmerje ROE stojnega vala tako pri GSM- kot DCS-pasu je prikazano na sl. 4, kjer je ROE enak 1,5 v celotnem obravnavanem pasu.

Dva značilna sevalna diagrama sta prikazana na sl. 5. Razvidna je vsesmema zmogljivost v vodoravni ravnini in značilen dvolistni diagram v navpični ravnini, pri čemer je značilna smemost antene 3,5 dBi v GSM-pasu in 6 dBi v DCS-pasu.

Poudariti je treba dejstvo, da je zmogljivost antene podobna v obeh pasovih - tako v

ROE kot tudi v diagramu - in to uvršča anteno med dualne antene.

AMD2-model 17 obstoji iz dualne mnogotrikotniške povezovalne antene s sektorskim sevalnim diagramom v vodoravni ravnini.

Mnogotrikotniška struktura 11 - povezava antene - obsega bakreno ploščo, tiskano na plošči za vezje, ki je izdelana iz standardnega fiberglasa z zunanjim obodom v obliki enakostraničnega trikotnika, ki ima višini 14,2 cm. Omenjena trikotniška struktura 11 je tiskana tako, da se pusti središčno trikotniško področje 18 brez kovine in je visoko 12,5 cm in ima obrnjeni položaj glede na glavno strukturo. Tako stvorjena struktura obsega tri trikotnike, ki so medsebojno povezani s svojimi vrhovi - glej sl. 6. Večji trikotnik 20 izmed teh treh trikotnikov je prav tako enakostraničen in je visok 10,95 cm glej sl. 2.

Mnogotrikotniška povezava 11 je pritrjena vzporedno s pravokotno osnovno ravnino 14, ki je izdelana iz aluminija in ima razsežnosti 20 x 15 cm². Prostor med povezavo in osnovno ravnino je 3,5 cm, ki se vzdržuje s štirimi dielektricnimi distančniki, ki delujejo kot podporni člen - ni prikazan na sl. 2. V dveh stranicah osnovne ravnine 14 sta pritrjeni prirobnici s pravokotnim prerezom z višino 4 cm, ki zožita sevalni snop v vodoravnim ravnini.

Priključek antene je izveden v dveh točkah. Prva je nameščena na razpolovni črti v razdalji 16 mm od vrha in tvori napajalno točko v DCS-pasu. Druga je nameščena pri enem izmed dveh simetričnih trikotnikov strukture in je v oddaljenosti 24 mm v vodoravni smeri glede na zunanji vrh in je v razdalji 14 mm glede na večjo stranico v navpični smeri ter tvori napajalno točko v GSM-pasu.

Priključitev teh točk se izvede s pomočjo prevodniške žice, ki ima prerez 1 mm in je pritrjena pravokotno na povezavo. V točki za GSM se en konec žice privari na povezavo in drugi konec na vezje, ki povezuje sevalni element in dostopni konektor. V DCS-pasu žica npr. obsega središčni prevodnik 50 ohmskega koaksialnega kabla, katerega zunanji prevodnik je priključen na zunanjo površino osnovne ravnine, ki še pušča obdajajočo krožno krono zraka, ki ima premer 4,5 mm, tako da prevodniška žica in povezava nikoli ne prideta v neposredni stik. V tem primeru je spoj med prevodniško žico in povezavo kapacitiven spoj. Da se ohrani žica usrediščena v luknji povezave, se lahko tog penasti pravokotnik 16 z nizko dielektričnostjo - dielektričnost = 1,25 - lahko prilepi na notranjo površino povezave, kjer se izvede luknja, ki ima 1 mm premera in po kateri se vodi vodnik do središča povezovalne luknje. V tem primeru se omenjena luknja razširi od 4,5 mm na 5,5 mm, da se izravna povečanje kapacitivnega učinka, kije zagotovljen s penastim pravokotnikom 16. V primeru uporabe drugih materialov z dielektričnostjo, ki se razlikuje od 1,25, je treba ponovno primemo določiti velikost luknje, tako da se prilagodilno področje prilagodi DCS-pasu.

Povezava med GSM napajalno točko in antenskim dostopnim konektorjem 13 se izvede preko prilagodilno-transformacijskega impedančnega vezja 15 - glej sl. 3. To vezje v bistvu obstoji iz prenosne linije, ki ima električno dolžino, ki ustreza četrtini valovne dolžine pri frekvenci 925 MHz ima značilno impedanco 65 Ω. Na enem koncu je linija privarjena na prevodniško žico, ki je priključena na mnogotrikotniško povezavo, in je privarjena na nasprotnem koncu na konektor 13 tipa N, ki je pritrjen na hrbtni površini osnovne ravnine. Po izbiri se konektor 13 lahko zamenja s 50 ohmsko progo prenosne linije - npr. s poltogim koaksialnim kablom - vzdolž konektorja na nasprotnem koncu, s čimer se omogoči, da je položaj N-konektorja neodvisen glede na položaj pretvomiškega vezja.

Druga posebna izvedba prilagodilnega vezja obstoji iz 50 ohmske prenosne linije s primemo dolžino, da ima prevodnost 1/50 S (npr. kabel mikrokoaksialne vrste), kjer se valovni vodnik vstavi vzporedno (dmgi 50 ohmski liniji primerne dolžine), kar odpravi preostalo reaktanco na prvem linijskem izhodu.

Da se poveča izolacija med GSM- in DCS-konektorjema, se vzporedni valovni vodnik priključi pri osnovi za konektor DCS-žice, ki ima električno dolžino enako polovični valovni dolžini pri središčni DCS-frekvenci, in je izveden v odprtem krogu. Analogno se na osnovo GSM-žice priključi vzporedni valovni vodnik, ki je izveden v odprtem krogu in ima električno dolžino, ki nekoliko presega četrtino valovne dolžine pri središčni frekvenci pri GSM-pasu. Takšen valovni vodnik zagotavlja kapaciteto glede na osnovo, ki se lahko prilagodi, da se kompenzira preostali induktivni učinek prevodniške žice. Nadalje ima omenjeni valovni vodnik zelo nizko impedanco v DCSpasu, kar pripomore k povečanju izolacije med konektorjema v omenjenem pasu.

Na sl. 7 in 8 je prikazana sevalnoelektrična zmogljivost tega posebnega izvedbenega primera dualne mnogotrikotniške antene. Na sl. 7 je prikazan ROE za GSM oz. DCS, ki je značilno nižji od 1,5. Sevalna diagrama za oba sta prikazana na sl. 8. Jasno je razvidno, da obe anteni sevata s pomočjo glavnega lista v pravokotni smeri glede na anteno in da sta v vodoravni ravnini oba diagrama sektorskega tipa in imata dimenzijo značilne širine snopa 65° pri 3 dB. Značilna smemost v obeh pasovih je 8,5 dB.

Potem ko je bilo zadostno opisano, kaj predložena patentna prijava predstavlja v povezavi s pridruženimi risbami, se razume, da se kot primerna lahko vnese katerakoli sprememba v tetajlih, če le te spremembe ne spremenijo bistva izuma, kot je zajet v priloženih patentnih zahtevkih.

Claims (15)

1. Patentni zahtevki

   1. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo, ki se uporabljajo v baznih postajah obeh sistemov celične telefonije in zagotavljajo sevalnoelektrično pokrivanje vsakemu uporabniku, pri čemer omenejne antene obsegajo sevalni element, ki je izdelan iz prevodnega ali superprevodnega materiala, priključnega vezja in osnovne ravnine, označene s tem, da je sevalni element mnogotrikotniško oblikovan in zagotavlja strukturo, katere zunanji obod je v obliki trikotnika, ki obsega nekaj trikotnikov, ki so povezani preko svojih vrhov.
2. 2. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevku 1, označene s tem, da mnogotrikotniški element obsega tri trikotnike, ki so povezani preko svojih vrhov.
3. 3. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevkih 1 in 2, označene s tem, da je mnogotrikotniški element pritrjen pravokotno na osnovno ravnino v konfiguraciji monopolnega tipa.
4. 4. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevku 3, označene s tem, da je diagram sevanja antene vsesmeren v vodoravni ravnini in ima dvolistni prerez v navpični ravnini pri GSM- in DCS-pasu.
5. 5. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevku 3 in 4, označene s tem, daje antena pritrjena vodoravno na osnovno ravnino vzporedno z osnovo, da se eni celici GSM- in DCS-sistema zagotovi pokrivanje z njenim vsesmemim diagramom.
6. 6. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevkih 3 in 4, označene s tem, da ima mnogotrikotniški element zunanji obod v obliki enakostraničnega trikotnika, ki ima višino 11,2 cm, in daje večji od treh trikotnikov, ki tvorijo strukturo, enakostraničen trikotnik in je visok 8 cm.
7. 7. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevkih 1 in 2, označene s tem, da mnogotrikotniški element obsega tri trikotnike in je pritrjen na osnovno ravnino v povezovalni antenski konfiguraciji.
8. 8. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevku 7, označene s tem, da je glavni snop antene usmerjen v pravokotni smeri na osnovno ravnino in ima sektorsko obliko v vodoravnim ravnini s širino snopa okoli 65° pri 3 dB v GSM- in DCS-pasovih.
9. 9. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevku 8, označene s tem, daje antena pritrjena navpično z osnovno ravnino, pritrjeno na steno, steber ali navpičen drog, da se zagotovi sektorsko pokrivanje ene celice GSM- in DCS-sistema celične telefonije.
10. 10. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevkih 7 in 8, označene s tem, da je zunanji obod mnogotrikotniškega elementa enakostranični trikotnik, ki ima višino 14 cm, in daje večji od treh trikotnikov, ki tvorijo strukturo, enakostranični trikotnik z višino 11 cm.
11. 11. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevkih 7 in 8, označene s tem, da se priključitev na anteno izvede v dveh različnih točkah za GSM in DCS, pri čemer je antena opremljena z neodvisnim konektorjem za vsak pas.
12. 12. Dualne mnogotrikotniške antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevkih 1 in 2, označene s tem, da se antena lahko ponovno konfigurira z enim ali dvema konektorjema (eden za vsakega od pasov GSM in DCS) preko standardnega kretniškega vezja.
13. 13. Dualne mnogotrikotniŠke antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevkih 6 in 10, označene s tem, da se velikosti trikotnikov lahko ponovno prilagodijo za do 10 do 20 % v primeru, da je prevodni mnogotrikotniški element tiskan na dielektričnem substratu, ki ima lomni količnik večji od 1.
14. 14. Dualne mnogotrikotniŠke antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevkih 1 in 2, označene s tem, da se celotna velikost antene lahko zmanjša, s tem da se mnogotrikotniški element obremeni z induktivno zanko.
15. 15. Dualne mnogotrikotniŠke antene za GSM in DCS celično telefonijo po zahtevkih 1 in 2, označene s tem, da se impedanca prvega pasu lahko prilagodi z rezanjem trikotnikove konice vrha bliže dovodni točki.