SI20265A - Postopek za denitrifikacijo odpadnih vod - Google Patents

Postopek za denitrifikacijo odpadnih vod Download PDF

Info

Publication number
SI20265A
SI20265A SI9820077A SI9820077A SI20265A SI 20265 A SI20265 A SI 20265A SI 9820077 A SI9820077 A SI 9820077A SI 9820077 A SI9820077 A SI 9820077A SI 20265 A SI20265 A SI 20265A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
clarification
pool
biological
sludge
denitrification
Prior art date
Application number
SI9820077A
Other languages
English (en)
Inventor
Maximilian Hoegl
Original Assignee
Sued-Chemie Ag
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Priority claimed from DE19843967A external-priority patent/DE19843967A1/de
Application filed by Sued-Chemie Ag filed Critical Sued-Chemie Ag
Publication of SI20265A publication Critical patent/SI20265A/sl

Links

Classifications

    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C02—TREATMENT OF WATER, WASTE WATER, SEWAGE, OR SLUDGE
    • C02F—TREATMENT OF WATER, WASTE WATER, SEWAGE, OR SLUDGE
    • C02F3/00—Biological treatment of water, waste water, or sewage
    • C02F3/02—Aerobic processes
    • C02F3/12—Activated sludge processes
    • C02F3/1236—Particular type of activated sludge installations
    • C02F3/1263—Sequencing batch reactors [SBR]
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C02—TREATMENT OF WATER, WASTE WATER, SEWAGE, OR SLUDGE
    • C02F—TREATMENT OF WATER, WASTE WATER, SEWAGE, OR SLUDGE
    • C02F3/00—Biological treatment of water, waste water, or sewage
    • C02F3/02—Aerobic processes
    • C02F3/04—Aerobic processes using trickle filters
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C02—TREATMENT OF WATER, WASTE WATER, SEWAGE, OR SLUDGE
    • C02F—TREATMENT OF WATER, WASTE WATER, SEWAGE, OR SLUDGE
    • C02F3/00—Biological treatment of water, waste water, or sewage
    • C02F3/30—Aerobic and anaerobic processes
    • C02F3/302—Nitrification and denitrification treatment
    • Y—GENERAL TAGGING OF NEW TECHNOLOGICAL DEVELOPMENTS; GENERAL TAGGING OF CROSS-SECTIONAL TECHNOLOGIES SPANNING OVER SEVERAL SECTIONS OF THE IPC; TECHNICAL SUBJECTS COVERED BY FORMER USPC CROSS-REFERENCE ART COLLECTIONS [XRACs] AND DIGESTS
    • Y02—TECHNOLOGIES OR APPLICATIONS FOR MITIGATION OR ADAPTATION AGAINST CLIMATE CHANGE
    • Y02W—CLIMATE CHANGE MITIGATION TECHNOLOGIES RELATED TO WASTEWATER TREATMENT OR WASTE MANAGEMENT
    • Y02W10/00—Technologies for wastewater treatment
    • Y02W10/10—Biological treatment of water, waste water, or sewage

Landscapes

  • Life Sciences & Earth Sciences (AREA)
  • Biodiversity & Conservation Biology (AREA)
  • Microbiology (AREA)
  • Hydrology & Water Resources (AREA)
  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • Environmental & Geological Engineering (AREA)
  • Water Supply & Treatment (AREA)
  • Chemical & Material Sciences (AREA)
  • Organic Chemistry (AREA)
  • Purification Treatments By Anaerobic Or Anaerobic And Aerobic Bacteria Or Animals (AREA)
  • Activated Sludge Processes (AREA)
  • Removal Of Specific Substances (AREA)

Abstract

Opisan je postopek za denitrifikacijo odpadnih vod v bistrilni napravi, ki vsebuje vsaj en predhodni bistrilni bazen z dotokom, vsaj eno biološko bistrilno stopnjo in vsaj en končni bistrilni bazen označen s tem, da vodimo nitrificirano odpadno vodo iz končnega bistrilnega bazena, skupaj s prebitnim blatom iz biološke bistrilne stopnje in zmesjo blata iz predhodnega bazena v dotok do predhodnega bistrilnega bazena.ŕ

Description

Sud-Chemi AG
Postopek za denitrifikacijo odpadnih vod
Predloženi izum se nanaša na postopek za denitrifikacijo odpadnih vod v bistrilni napravi, ki vsebuje predhodni bistrilni bazen z dotokom, biološko bistrilno stopnjo in končni bistrilni bazen z odtokom.
Pri bistrilnih napravah znane gradnje vodijo najprej odpadne vode, ki vsebujejo surovo blato, v predhodni bistrilni bazen, pri čemer so pred predhodni bistrilni bazen navadno vključeni računalnik, vitel in lovilnik peska. V predhodnem bistrilnem bazenu navadno poteka le mehanično ločevanje blata.
Iz predhodnega bistrilnega bazena teče voda skupaj z neločenim delom surovega blata v biološko bistrilno stopnjo, ki je lahko oblikovana kot aktivacijski bazen. Pri tem se odpadna voda zmeša in prezrači s poživljenim blatom. Za biološko razgradnjo potrebni kisik se vnese s prezračevalnimi pripravami. Odpadna voda se očisti z mikroorganizmi poživljenega blata, pri čemer se organske snovi odpadne vode absorbirajo in razgradijo v različne dele oz. pretvorijo v usedljivo maso. V aktivacijskih bazenih se poleg odstranjevanja ogljikovih spojin z nitrificimimi mikroorganizmi (nitrifikanti), ki so v poživljenem blatu, usmerjeno oksidira amonijev dušik v nitratni dušik. Pri čiščenju odpadnih vod z denitrifikacijo se dodatno nitratni in !
nitritni dušik reduciratav plinasti dušik, kar poteka bodisi v aktivacijskem bazenu ali pa je to predhodno vključeno v posebnem denitrifikacijskem bazenu, ki lahko deluje tudi kot aktivacijski bazen.
Iz aktivacijskega bazena teče zmes odpadne vode in blata v končni bistrilni bazen, v katerem se poživljeno blato loči od očiščene odpadne vode. Blato, ki se usede v končnem bistrilnem bazenu, se vrača kot povratno blato v aktivacijski bazen, medtem ko očiščena odpadna voda odteka v sprejemni vodotok. Ker se pri bioloških postopkih poživljeno blato namnoži, se prebitek odstrani kot prebitno blato.
To stanje tehnike je podrobno pojasnjeno v delovnem listu A 131, februar 1991, pravilnik odpadne vode-odpadki, DK 628356:628.32.001.2 (083) Bemessung von einstufigen Belebungsanlagen ab 5.000 Einwohnerwerten.
Po zakonskih predpisih mora biti skupna vsebnost dušika v očiščeni odpadni vodi, uvedeni v sprejemni vodotok, omejena največ na 18 mg/1. Ta minimalna zahteva se lahko ohrani le z usmerjenim eliminiranjem dušika z denitrifikacijo. Z denitrifikacijo mislimo biološko eliminiranje dušika iz nitrita (NO2-N) in/ali nitrata (NO3-N) do elementarnega dušika.
Zakonsko predpisano denitrifikacijo je bilo do sedaj možno doseči le z zapletenimi denitrifikacijskimi ukrepi.
Tako mora biti pred aktivacijski bazen vključen denitrifikacijski bazen, v katerem se medsebojno zmešajo dotekajoča odpadna voda, povratno blato iz končnega bistrilnega bazena in voda, ki vsebuje nitrat iz končnega bistrilnega bazena, brez vnosa kisika, tako da je treba poživljeno blato pri anoksičnih razmerah ohraniti v lebdenju s prečrpavanjem brez vnosa kisika. Predpostavka za predhodno vključeno denitrifikacijo je, da je povratno vodenje tako dimenzionirano, da se vrača dovolj nitratnega dušika. Če se predhodno vključena denitrifikacija izvaja v bazenu, je treba vgraditi pregradne stene za ločitev aktivacij skega bazena od aerobnih denitrifikacijskih delov.
Pri simultani denitrifikaciji se izmenjata cona, ki vsebuje kisik (nitrifikacija), in anoksična cona (denitrifikacija) prostorsko brez trdne ločitve v aktivacijskem bazenu, kar zahteva povečanje njegove kapacitete. Aktivacijski bazeni s simultano denitrifikacijo so velikokrat zgrajeni kot obtočni bazeni. Dovod kisika je pri tem prilagojen potrebi po kisiku, s tem pa nastanejo ustrezno velike cone, ki vsebujejo kisik, in cone brez kisika, da se doseže želena nitrifikacija oz. denitrifikacija, kar je možno le z zapletenim uravnavanjem postopka.
Pri intermitentni denitrifikaciji se časovno zamenjata v enem samem bazenu nitrifikacija in denitrifikacija. Pri izmenični denitrifikaciji potekata denitrifikacija in nitrifikacija v dveh bazenih, ki zato obratujeta izmenično. Povečanje denitrifikacijskega dela je možno največ za 50%. Z naraščajočim volumnom anoksičnega denitrifikacijskega bazena v celotnem aktivacijskem bazenu se mora povečati starost blata.
Predloženi izum temelji na nalogi, da bi izdelali postopek za denitrifikacijo odpadnih vod, ki bi omogočil eliminiranje dušika do vrednosti 18 mg/1 ali pod njo, ne da bi bil potreben denitrifikacijski del, pri čemer bi lahko uporabili sedanje dele naprav in znižali investicijske stroške oz. bi lahko sedanje naprave dodatno opremili brez večjih stroškov.
Predloženi izum temelji na zamisli, da se nitrificirana voda iz končnega bistrenja vrača v predhodni bistrilni bazen in izvede denitrifikacijo pretežno v predhodnem bistrilnem bazenu, ki je imel do sedaj le funkcijo mehaničnega ločevanja blata. Denitrifikacija se izvede z vračanjem prebitnega blata iz biološke bistrilne stopnje.
Predmet predloženega izuma je tako postopek za denitrifikacijo odpadnih vod v bistrilni napravi, ki vsebuje vsaj en predhodni bistrilni bazen z dotokom, vsaj eno biološko bistrilno stopnjo in vsaj en končni bistrilni bazen, označen s tem, da nitrificirano odpadno vodo iz končnega bistrilnega bazena vračamo skupaj s prebitnim blatom iz biološke bistrilne stopnje in mešanico blata iz predhodnega bistrilnega bazena v dotok do predhodnega bistrilnega bazena.
Pri izvedbeni obliki v smislu izuma uporabimo kot biološko bistrilno stopnjo (eno- ali dvofazno) aktivacijski bazen. Seveda lahko namesto aktivacijskega bazena (bazenov) ali skupaj z njim (njimi) uporabimo eno ali več perkolimih blazin. Pri perkolimi blazini so mikroorganizmi naseljeni na površini trdnega nosilca. Odpadno vodo, ki jo je treba očistiti, vodimo nato npr. v stolp skozi nasutje poraščenega nosilca.
Podobno ima lahko biološka bistrilna stopnja tudi biofilter, na katerem so naseljeni mikroorganizmi. Nadalje lahko v bioloških bistrilnih stopnjah uporabimo posebne izvedbe znanih sistemov, kot npr. rotacijsko perkolimo blazino, diskasti kontaktni aerator ipd. Te in nadaljnje izvedbene oblike bioloških bistrilnih stopenj so strokovnjakom znane.
Tako lahko uporabimo tudi t. i. SBR-reaktorje, ki istočasno izpolnjujejo funkcijo aktivacijskega bazena in končnega bistrilnega bazena.
Nadalje lahko biološka bistrilna stopnja ene izvedbene oblike v smislu izuma obratuje kot diskontinuimi biološki sistem, ki ima istočasno tudi funkcijo mehaničnega čiščenja. Pri tem sta biološka stopnja in končni bistrilni bazen združena in obratujeta zaporedno. Pri tem biološki reaktor zaporedoma enkrat prezračimo oz. premešamo in obratuje kot biološki sistem, nato pa izvedemo mehanično ločitev mikroorganizmov od zbistrene odpadne vode s sedimentacijo.
Povratna količina nitrificirane odpadne vode iz končnega bistrenja je določena z dopustno hidravlično obremenitvijo naprave. Povratno količino lahko naravnamo z nastavljivo črpalko in krmilnim krogom, tako da daje vsota iz količine, ki doteka, in povratne količine idealno vrednost. V deževnem vremenu se povratno količino zmanjša, tako da se doseže hidravlična kapaciteta naprave. Pri hidravlični kapaciteti 100% ni več vračanja. Tako hidravlična preobremenitev naprave pri deževnem vremenu ni mogoča.
Prednostno je povratna količina nitrificirane odpadne vode v suhem vremenu vsaj približno 50 %, prednostno vsaj približno 100 % količine, ki doteka, posebno prednostno pa je povratna količina približno 150 do 400 %.
Povratno količino prebitnega blata iz biološke bistrilne stopnje in zmesi blata iz predhodnega bistrilnega bazena prednostno naravnamo tako, da je nivo blata v predhodnem bistrilnem bazenu vsaj 10 cm do največ 100 cm, posebno prednostno približno 40 do 70 cm - odvisno od konkretnega predhodnega bistrilnega sistema (podolžni bazen ali okrogli bazen) kot tudi ustrezne izvedbe (globina bazena in hidravlika). Pri višjih nivojih blata lahko pride do izgona blata. Zgornja meja je tako določena z izgonom blata iz predbistrenja. Naj večja povratna količina pri izkoriščenosti hidravlične kapacitete je približno 500 %.
V predhodnem bistrilnem bazenu je torej zmes blata, sestavljena iz primarnega blata (surovo blato) in prebitnega blata (biomasa iz biološke bistrilne stopnje). En del te zmesi blata vodimo iz predbistrenja spet v dotok predbistrenja, tako da nastane krožni tok blata, s katerim vzdržujemo potrebno starost blata.
Z izrazom starost blata mislimo del aktivne biomase v poživljenem blatu (pri uporabi aktivacijskega bazena kot biološke bistrilne stopnje), ki ustreza splošni formuli:
TSbb x Vbb ts= ---------------------------------Qus x TSos + Q x TSe ts - starost blata v dnevnih (d)
TSbb = vsebnost suhe snovi v poživljenem blatu (kg/m3)
Vbb = volumen aktivacijskega bazena (m3)
Qus = odvzeta količina prebitnega blata (m3)
TSos - vsebnost suhe snovi prebitnega blata (kg/m )
Q = količina odtekajoče vode (m3)
TSe = vsebnost suspenza (snov, ki se da odfiltrirati) v odtoku bistrilne naprave (kg/m3).
Sicer običajno ločeno odvajanje blata - iz primarnega blata iz predhodnega bistrilnega bazena in iz prebitnega blata iz biološke bistrilne stopnje - poteka v obliki zmesi blata iz predhodnega bistrilnega bazena.
Predbistrenje ima torej dvojno funkcijo, in sicer mehanično predbistrenje in denitrificimo biološko čistilno stopnjo.
Prebitno blato iz biološke bistrilne stopnje uporabimo kot biomaso, surovo odpadno vodo in primarno blato pa kot donator ogljika.
Praviloma dosežemo popolno denitrifikacijo vrnjene vode, vsebujoče nitrat. Če ne dosežemo v predhodni bistrilni stopnji popolne denitrifikacije, lahko pri aktivacijskih napravah brez težav eliminiramo vsebnost preostalih nitratov z malenkostno predhodno vključitvijo denitrifikacijske stopnje (ločitev od biološke bistrilne stopnje).
Pri povprečni povratni količini nitrificirane odpadne vode 150 % lahko dosežemo eliminiranje dušika iz 29,4 na 9,4 mg/1 (68 %), tako da lahko brez težav ohranimo najmanjšo zahtevo 18 mg/1.
Prednostno izvedemo postopek v smislu izuma na tak način, da naravnamo masno razmerje med prebitnim blatom iz biološke bistrilne stopnje in zmesjo blata iz predhodnega bistrilnega bazena na približno 90:10 do 10:90, predvsem na približno 30:70 do 70:30, zlasti na približno 50:50.
Denitrifikacijo prednostno izvedemo z aerobnimi mikroorganizmi, ki cepijo ogljikove hidrate, beljakovine in/ali maščobe.
Prednostno izvedemo denitrifikacijo pri vrednosti pH v območju od približno 6,0 do 10, zlasti od približno 7 do 8. Pri manjšem razmerju C/N, tj. pri pomanjkanju ogljika, lahko predvidimo na področju dotoka biološke bistrilne stopnje pri aktivacijskih napravah neprezračeno področje kot nadaljnjo denitrificimo stopnjo. Nadalje lahko povišamo to razmerje z dovajanjem zunanjih virov C. Razmerje C/N naj ne bi bilo manjše od 2:1, prednostno ne manjše od 5:1. Razmerje C/N izmerimo kot BPK5, glede na NO3-dušik, preračunano na N.
Starost blata je navadno najmanj 24 ur; sestavljena je iz vsebnosti suhe snovi in hitrosti rasti mikroorganizmov, ki razgrajujejo C.
Glede na vrsto sistema, uporabljenega v biološki bistrilni stopnji, lahko odvzamemo nitrificirano odpadno vodo iz dotoka ali odtoka končnega bistrenja in jo vračamo v predbistrenje. Če obratuje biološka bistrilna stopnja (eno- ali dvostopenjska) z aktivacijskimi bazeni (postopek s poživljenim blatom), potem odvzamemo nitrificirano (nitrat vsebujočo) vodo po mehanični ločitvi poživljenega blata od nitrificirane odpadne vode pri odtoku končnega bistrenja. Če uporabimo sistem perkolime blazine kot biološke bistrilne stopnje (eno- ali dvostopenjske), lahko nitrificirano odpadno vodo odvzamemo pri dotoku v končni bistrilni bazen, ker se v perkolimi blazini (blazinah) akumulira manjša količina blata, na ta način pa se vrača manjša količina blata. Predhodna sedimentacija v končnih bistrilnih bazenih morda ni potrebna.
Predloženi izum je pojasnjen z risbo.
Pri navedenemu izvedbenemu Primeru vodimo odpadno vodo v količini 35000 m3/d skozi dotok 1 za odpadno vodo v predhodni bistrilni bazen 2. Odpadna voda vsebuje 100 m /d surovega blata s koncentracijo suhe mase 6 %. V predhodni bistrilni bazen 2 vračamo skozi vod 11 nitrificirano odpadno vodo iz končnega bistrilnega bazena 8 v o
količini 52500 m /d v predhodni bistrilni bazen 2; razmerje povratnega tokaje 150 %. Nitrificirana odpadna voda ima vrednost pH 8. Nadalje vračamo skozi vod 13 prebitno blato (poživljeno blato) iz končnega bistrilnega bazena 8 v količini 200 m3/d. Koncentracija blata je 3 % glede na suho maso, vrednost pH je 7,1. Pri izhodu predhodnega bistrilnega bazena 2 vračamo skozi vod 4 zmes iz surovega blata in prebitnega blata (vsakokrat 100 m3/d) s koncentracijo 6 % (glede na suho maso). Zmes blata ima vrednost pH 6,8. Predhodni bistrilni bazen 2 vodimo pri anoksičnih razmerah, pri čemer se zmanjša vsebnost nitratnega dušika v odpadni vodi, ki vsebuje nitrat, iz 15 mg/1 na < 1 mg/1. En del zmesi blata (200 m3/d; vrednost pH 6,8) odvzamemo skozi vod 3 in jo lahko po nadaljnji obdelavi (obarjanje, odstranjevanje vode) uporabimo v kmetijstvu kot bistro blato.
Pretežno denitrificirano odpadno vodo vodimo skozi vod 5 v aktivacijski bazen 6 in zmešamo z blatom, ki se tam nahaja. V aktivacijski bazen uvedemo zrak, tako da poteče nitrifikacija, pri čemer se vsebnost nitratnega dušika poviša od <1 mg/1 na 9,4 mg/1. Skozi vod 7 teče zmes odpadne vode in blata v končni bistrilni bazen 8, v katerem poteka ločitev v odpadno vodo, ki vsebuje nitrat, in poživljeno blato. Večji del (52000 m /d) odpadne vode, ki vsebuje nitrat, vračamo skozi voda 9 in 11 v predhodni bistrilni bazen 2. Manjši del (35000 m3/d, ustreza vstopni količini) odpadne vode, ki vsebuje nitrat vodimo skozi vod 10 v sprejemni vodotok.
En del povratnega blata (6500 m3/d) vračamo skozi vod 12 v aktivacijski bazen 6, drugi del pa kot prebitno blato skozi vod 13 (200 m3/d; vrednost pH 7,1) v predhodni bistrilni bazen 2.

Claims (11)

  1. Patentni zahtevki
    1. Postopek za denitrifikacijo odpadnih vod v bistrilni napravi, ki vsebuje vsaj en predhodni bistrilni bazen (2) z dotokom, vsaj eno biološko bistrilno stopnjo (6) in vsaj en končni bistrilni bazen (8), označen s tem, da vračamo nitrificirano odpadno vodo iz končnega bistrilnega bazena (8) oz. njegovega dotoka ali odtoka, skupaj s prebitnim blatom iz biološke bistrilne stopnje (6) in zmesjo blata iz predhodnega bistrilnega bazena (2), v dotok do predhodnega bistrilnega bazena, predhodni bistrilni bazen (2) pa ima dvojno funkcijo: mehaničnega predbistrenja in denitrificime biološke čistilne stopnje.
  2. 2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da kot biološko bistrilno stopnjo uporabimo aktivacijski bazen.
  3. 3. Postopek po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da ima biološka bistrilna stopnja vsaj eno perkolimo blazino, rotacijsko perkolimo blazino, diskasti aktivacijski areator in/ali biofilter, po izbiri skupaj z vsaj enim aktivacijskim bazenom.
  4. 4. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da kot biološko bistrilno stopnjo uporabimo SBR-reaktor.
  5. 5. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da kot biološko bistrilno stopnjo uporabimo diskontinuimo delujoči biološki sistem, ki istočasno lahko opravlja funkcijo mehaničnega čiščenja (končnega bistrilnega bazena).
  6. 6. Postopek po zahtevku 1 ali 5, označen s tem, da je povratna količina nitrificirane odpadne vode vsaj približno 50 %, prednostno vsaj približno 100 % vstopne količine.
  7. 7. Postopek po enem od zahtevkov 1 ali 6, označen s tem, da naravnamo nivo blata v predhodnem bistrilnem bazenu (2) na približno 10 do 100 cm, prednostno na približno 40 do 70 cm (glede na predhodni bistrilni sistem).
  8. 8. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 7, označen s tem, da naravnamo masno razmerje med prebitnim blatom iz biološke bistrilne stopnje (6) in zmesjo blata iz predhodnega bistrilnega bazena (2) na približno 90:10 do 10:90, prednostno na približno 30:70 do 70:30, zlasti na približno 50:50.
  9. 9. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 8, označen s tem, da izvedemo denitrifikacijo z aerobnimi mikroorganizmi, ki cepijo ogljikove hidrate, beljakovine in/ali maščobe.
  10. 10. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 9, označen s tem, da izvedemo denitrifikacijo pri vrednosti pH v območju od približno 6,0 do 10, prednostno od približno 7 do 8.
  11. 11. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 10, označen s tem, da predvidimo pri manjšem C/N-razmerju v območju dotoka biološke bistrilne stopnje neprezračeno področje kot nadaljnjo denitrifikacijsko stopnjo z dodatkom zunanjega vira ogljika.
SI9820077A 1997-10-30 1998-10-30 Postopek za denitrifikacijo odpadnih vod SI20265A (sl)

Applications Claiming Priority (3)

Application Number Priority Date Filing Date Title
DE19748001 1997-10-30
DE19843967A DE19843967A1 (de) 1997-10-30 1998-09-24 Verfahren zur Denitrifikation von Abwässern
PCT/EP1998/006879 WO1999023038A1 (de) 1997-10-30 1998-10-30 Verfahren zur denitrifikation von abwässern

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI20265A true SI20265A (sl) 2000-12-31

Family

ID=26041217

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI9820077A SI20265A (sl) 1997-10-30 1998-10-30 Postopek za denitrifikacijo odpadnih vod

Country Status (9)

Country Link
EP (1) EP1030821B1 (sl)
AT (1) ATE204556T1 (sl)
AU (1) AU1558299A (sl)
CZ (1) CZ293484B6 (sl)
DK (1) DK1030821T3 (sl)
HU (1) HU225518B1 (sl)
PL (1) PL192740B1 (sl)
SI (1) SI20265A (sl)
WO (1) WO1999023038A1 (sl)

Families Citing this family (3)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
EP2078703A1 (de) * 2007-11-14 2009-07-15 Sued-Chemie AG Verfahren zur Denitrifikation von Abwässern in einer Kläranlage
PL2230212T3 (pl) * 2009-03-10 2015-05-29 Forschungsinstitut Fuer Wasser Und Abfallwirtschaft An Der Rwth Aachen E V Sposób eksploatacji oczyszczalni ścieków do oczyszczania ścieków, oraz oczyszczalnia ścieków
CN102358663A (zh) * 2011-09-21 2012-02-22 浙江大学 一种低do后置反硝化污水处理装置及工艺

Family Cites Families (4)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
US3994802A (en) * 1975-04-16 1976-11-30 Air Products And Chemicals, Inc. Removal of BOD and nitrogenous pollutants from wastewaters
US4290884A (en) * 1978-08-25 1981-09-22 Clevepak Corporation Nitrification-denitrification system
DE3130718A1 (de) * 1981-08-03 1983-03-03 Passavant-Werke AG & Co KG, 6209 Aarbergen Anlage zur biologischen abwasserreinigung sowie verfahren zum betrieb der anlage
DE4109815A1 (de) * 1991-03-26 1992-10-01 Passavant Werke Verfahren zur biologischen reinigung von abwasser

Also Published As

Publication number Publication date
DK1030821T3 (da) 2001-10-08
HUP0004608A3 (en) 2002-08-28
PL340327A1 (en) 2001-01-29
AU1558299A (en) 1999-05-24
EP1030821A1 (de) 2000-08-30
PL192740B1 (pl) 2006-12-29
HU225518B1 (en) 2007-01-29
EP1030821B1 (de) 2001-08-22
HUP0004608A2 (hu) 2001-05-28
CZ293484B6 (cs) 2004-05-12
ATE204556T1 (de) 2001-09-15
CZ20001573A3 (cs) 2002-02-13
WO1999023038A1 (de) 1999-05-14

Similar Documents

Publication Publication Date Title
US5288407A (en) Denitrification system
CA2247406C (en) Biodegradable effluent nutrient removal
US7001516B1 (en) Process for removing phosphorus from wastewater utilizing a triple basin wastewater treatment system
Rogalla et al. Nitrification and phosphorus precipitation with biological aerated filters
Weiss et al. Evaluation of moving bed biofilm reactor technology for enhancing nitrogen removal in a stabilization pond treatment plant
EP4159691A1 (en) Combined reactor for wastewater treatment
US7390400B2 (en) Denitrification reactor with a fixed culture
Kayser et al. Operational results of the Wolfsburg wastewater treatment plant
SI20265A (sl) Postopek za denitrifikacijo odpadnih vod
Bryant et al. Biological nitrification of kraft wastewater
KR200368392Y1 (ko) 무산소조/혐기조/침전농축 기능의 단일복합 반응 장치조
KR20020083978A (ko) 연속 유입 주기식 활성 슬러지공법
KR100304068B1 (ko) 생물막 여과법을 이용한 생물학적 수처리장치와 수처리방법(ｓｂｆ)
RU2170710C1 (ru) Способ биологической очистки бытовых и близких к ним по составу производственных сточных вод от органических соединений и взвешенных веществ
Rabinowitz et al. Upgrading wastewater treatment plants for biological nutrient removal
Dee et al. Pre-or post-denitrification at biological filter works? A case study
Janssen Operating experiences on two full-scale plants, retrofitted for biological phosphorus removal
KR0183461B1 (ko) 고정화 담체를 이용한 유기성 폐수의 생물학적 처리 방법 및 그 장치
JP2540150B2 (ja) 生物学的脱窒装置
JPH0576894A (ja) 排水の処理方法
JP2932045B2 (ja) 下水の脱窒・脱リン処理方法およびそれに用いる装置
KR200235030Y1 (ko) 폐자재를 이용한 하수의 고도처리장치
JPH06182392A (ja) 窒素除去方法およびその装置
KR100411413B1 (ko) 하·폐수 고도처리방법
Rees Holdenhurst: Oxygen Boost to Seaside Works

Legal Events

Date Code Title Description
IF Valid on the event date
OU01 Decison according to article 73(1) ipa 1992, publication of decision on fulfilment of conditions on patentability

Effective date: 20061116

SP73 Change of data on owner

Owner name: SUED-CHEMIE IP GMBH + CO. KG; DE

Effective date: 20120704

KO00 Lapse of patent

Effective date: 20150610