SI9800002A - Kondenzacijska toplotna sušilna naprava - Google Patents

Abstract

Kondenzacijska toplotna naprava odvaja nezaželjeno zračno vlago s pomočjo kondenzatorja hlapov. Konstrukcijska rešitev grelnega in hladilnega dela, sistem zračnih tokov, načini vezav in medsebojnega razmerja omogočajo da naravni pojav kondenzacije zračne vlage, z nadzorovanim stopenjskim odvodom toplote izloča vlago v količini, ki omogoča izkoriščanje pojava v gospodarske namene, kakor tudi toplote za ogrevanje zraka.ŕ

Description

Kondenzacijska toplotna sušilna naprava

Predmet pričujočega izuma je kondenzacijska toplotna sušilna naprava, pri kateri se s pomočjo kondenzatorja hlapov odvaja nezaželeno zračno vlago.

Izum je osnovan na problemu, kako pri toplotni sušilni napravi za sušenje zraka s pomočjo kondenzacije vlage, vsebovane v zraku, bistveno povečati učinkovitost sušenja oz. izločanja vlage iz zračnega toka..

Doslej znane rešitve naprav za odvajanje vlage ne predvidevajo in ne zajemajo možnosti, da bi z obstoječimi konstrukcijskimi rešitvami hladilnikov ali izmenjevalnikov toplote v tej velikosti le-te lahko izkoriščali kot učinkovito možnost za odstranjevanje vlage iz ozračja v taki meri, da bi bilo možno v ta namen izkoriščati naraven pojav kondenziranja v izobamih pogojih, torej pri konstantnem tlaku.

Znan je pojav, da pri klimatskih napravah pri prehodu toplega, vlažnega zraka skozi hladilni element le-ta odda nekaj vlage, ki odteka kot odpadna voda, kar običajno zadostuje, da relativna vlažnost zraka ostaja v mejah, ki ustrezajo človekovemu okolju. Po potrebi, običajno pozimi, je možno tudi dodatno vlaženje s higrostatom.

Hladilni medij se v hladilnik dovaja na ta način, da vezava in pretoki niso razpoznavni kot način, s katerim se namerno vpliva na hitrost dovajanja toplote po širini in globini hladilnega elementa. Podobna ugotovitev je razpoznavna pri grelnih telesih, ki delujejo po istem principu.

Kondenzacijsko toplotna naprava je po izumu sestavljena iz grelnega in kondenzacijskega dela, primer izvedbe tovrstne naprave pa bo opisan na osnovi priložene skice, pri čemer kažejo sl. 1 kondenzacijsko-toplotno sušilno napravo po izumu v tlorisu, sl. 2 napravo v pogledu od strani, sl. 3 napravo v pogledu z nasprotne strani kot po sl. 2, sl. 4 napravo v prerezu v ravnini IV - IV po sl. 1, in sl. 5 shematično prikazan način delovanja kondenzacijske toplotne sušilne naprave po izumu.

Naprava po izumu torej obsega grelni del in kondenzacijski del. V grelnem deluje na voljo kompresor 1, ki komprimira hladilni medij, ki gre v grelni element 2 po prehodu iz ene cevi v vzporedno vezane cevi 3, ki potekajo po celotni višini grelnega elementa, in sicer kot rečeno v vzporedni vezavi. Konstrukcija torej z načinom vezave omogoča različen dovod toplote po globini in širini kondenzatorja. Toplota se odda s pomočjo ventilatorja 11. Ohlajeni medij preide iz vzporedne vezave ob izhodu iz grelnega elementa v eno cev in potuje preko filtra 4, kontrolnega okularja 5 in ekspanzijskega ventila 6.

V kondenzacijskem delu naprave se vod pred kondenzatorjem hlapov razcepi na dva dela v vzporedno vezavo na izstopni strani zračnega pretoka kondenzatorja, kjer se hitrost pretoka ohlajenega medija zmanjša zaradi povečanja volumna v ceveh 8. Ob izstopu vzporedna vezava spet preide v eno cev 9, ki je speljana tako, da vstopi na isti strani kondenzatorja kot prej omenjeni vzporedno vezani cevi 8, torej na vstopni strani zračnega pretoka. Po izstopu na isti strani kot cevi 8 je cev 9 speljana na izstopno stran zračnega toka, kjer je zvita na površini kondenzatorja 10 v krožnih zankah.

Na ta način je doseženo, da se z istim medijem, kombinacijo različnih volumskih pretokov, zaporedij in površin, toploto na stopenjski način odvaja iz zraka. Konstrukcijska rešitev z načinom vezav in poti pretokov medija omogoča različen odvod toplote po globini in širini kondenzatorja. Posledica stopenjskega odvoda toplote je ta, da vlaga v pretočnem zraku na poti skozi kondenzator intenzivno kondenzira v kapljevino in odteka z naravno gravitacijo. Ohlajen medij se vrne v kompresor 1 preko kondenzatorja medija.

Po izumu torej doslej sicer po sebi znani elementi zahvaljujoč ustreznim konstrukcijskim spremembah v smislu omogočanja stopenjskega odvoda toplote spremenijo svoj način delovanja v kondenzator vlage. Po izumu je značilen tudi grelni del, vsebujoč vzporedno vezane grelne cevim, nameščene po celotni višini grelnega dela, in torej omogočajoč različen odvod toplote po celotni globini in širini. Prav tako je za zzum značilna kombinacija grelnega in hladilnega dela v tovrstni izvedbi.

Smer zračnega tokaje na sl. 5 ponazorjena s črkami A, B, C in D. Zračni tok A je usmerjen od vstopnega dela kondenzatorja hlapov, kjer vodni hlapi kondenzirajo v kapljevino, zrak pa se ohladi nad ledišče vode. Tako ohlajen zračni tok B potuje do grelnega elementa 2, kjer se na poti premeša z zračnim tokom A, ki ni speljan skozi kondenzator. Tako dobljen mešan zračni tok C potuje skozi grelni element 2, od koder izstopa segret zračni tok D. temperatura zračnega toka C je višja od temperature vhodnega zračnega toka A.

Na priloženih skicah uporabljene označbe pomenijo:

1	kompresor	A - vstopni zračni tok
2	grelni element	B - ohlajen zračni tok
3	cevi grelnega elementa	C - zračni tok, kije zmes zraka tokov A in B
4	filter	D - izstopni zračni tok
5	kontrolni okular
6	ekspanzijski ventil
7	kondenzator medija
8	cevi kondenzatorja hlapov
9	cevi kondenzatorja hlapov
10	krožna zanka
11	ventilator
12	kondenzator hlapov.

Za:

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Kondenzacijska toplotna naprava, označena s tem, da obsega

   - grelni del, v katerem kompresor (1) komprimira hladilni medij, ki grev v grelni element (2) po prehodu iz ene cevi v vzporedno vezane cevi (3), ki potekajo po celotni višini grelnega elementa v vzporedni vezavi, pri čemer tak način vezave omogoča različen dovod toplote po globini in širini kondenzatorja, medtem ko se toplota odda s pomočjo ventilatorja (11), ohlajeni medij pa preide iz vzporedne vezave ob izhodu grelnega elementa v eno cev in potuje preko filtra (4), kontrolnega okularja (5) in ekspanzijskega ventila (6), in

   - kondenzacijski del, pri katerem se vod pred kondenziranjem hlapov razcepi na dva dela v vzporedno vezavo na izstopni strani zračnega pretoka kondenzatorja, kjer se hitrost pretoka ohlajenega medija zmanjša zaradi povečanega volumna (8), pri tem pa ob izstopu vzporedna vezava spet preide v eno cev (9), speljano na ta način, da vstopi na isti strani kondenzatorja kot predhodno vzporedno vezani cevi (8) na vstopni strani zračnega pretoka, po izstopu na isti strani kot cevi (8) pa je cev (9) speljana na izstopno stran zračnega toka, kjer je zvita na površini kondenzatorja (10) v krožnih zankah.
2. 2. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, daje s pomočjo vseskozi istega medija pri različnih kombinacijah volumskih pretokov dosegljiva stopenjska regulacija odvajanja toplote iz zraka.
3. 3. Naprava po zahtevkih 1 in 2, označena s tem, da opmogoča različen odvod toplote po globini in širini kondenzatorja.
4. 4. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da vlaga v pretočnem zraku na poti skozi kondenzator kondenzira v kapljevino v povečani meri in odteka z naravno gravitacijo in da se ohlajeni medij vrača v kompresor (1) skozi kondenzator (7) medija.
5. 5. Kondenzacijska toplotna naprava, označena s tem, da grelni del obsega vzporedno vezane grelne cevi, potekajoče po celotni višini grelnega dela in omogočaj oče različen odvod toplote po celotni globini in širini.
6. 6. Kondenzacijska toplotna naprava, označena s tem, daje zračni tok usmerjen iz vstopnega dela kondenzatorja hlapov (A), kjer vodni hlapi kondenzirajo v kapljevino, zrak pa se ohladi nad ledišče vode, nakar tako ohlajeni zračni tok (B) potuje do grelnega elementa (2), kjer se spotoma premeša z zračnim tokom (A), speljanim mimo kondenzatorja oz. ne skozi kondenzator, s čimer je dobljena zmes (C) zraka, ki teče skozi grelni element (2) in izstopa kot segret zraččni tok (D).
7. 7. Naprava po zahtevku 6, označena s tem, daje temperatura izhodnega zraka (C) višja od temperature vhodnega zraka (A).