SI9600248A - Herbicidni fenilmetoksifenilni heterocikli - Google Patents

Abstract

Odkrite so nove herbicidne spojine, sestavki ki jih vsebujejo in metode za njihovo uporabo pri kontroli plevela. Nove herbicidne spojine so poljubno substituirani fenilmetoksi ali fenilmetiltio heterocikli s formulo v kateri je Q izbran izmed: R = halogen, R1 = nižji alkil, nižji alkoksi, nižji haloalkil, nižji haloalkoksi, nižji alkiltio, nižji sulfonil ali nižji alkilsulfinil; R2 = nižji alkil ali nižji haloalkil; X = H, halogen ali nižji alkil; W = O ali S; Z, Z1, Z2 so neodvisno izbrani izmed: H, halogena, nižjega alkila z nerazvejano ali razvejano verigo, nižjega alkoksi, nižjega haloalkoksi, ciano, nižjega cianoalkiloksi ali arila; ali pa sta Z in Z1 eden poleg drugega na benzenovem obroču in sta, vzeto skupaj, -(CH2)4-; ali Z2 pomeni OA na 2-, 3-, ali 4- položaju fenilnega obroča; A je derivat alkanoata, vezan na kisik v fenoksi na alfa ogljiku, R3 je H ali nižji alkil; R4 = OH ali njegova sol, sprejemljiva v poljedeljstvu, nižji alkoksi z nerazvejano ali razvejano verigo, nižji haloalkoksi, alkoksialkoksi, alkoksialkoksialkoksi, amino, nižja alkilamino, nižja alkilsulfonilamino ali nižja (alkil)(alkilsulfonil)amino; in R5 = halogen ali nižji alkil ester.ŕ

Description

v kateri je Q izbran izmed:

R - halogen, R¹ - nižji alkil, nižji alkoksi, nižji haloalkil, nižji haloalkoksi, nižji alkiltio, nižji sulfonil ali nižji alkilsulfinil; R² = nižji alkil ali nižji haloalkil; X = H, halogen ali nižji alkil; W = O ali S; Z, Z¹, Z² so neodvisno izbrani izmed: H, halogena, nižjega alkila z nerazvejano ali razvejano verigo, nižjega alkoksi, nižjega haloalkoksi, ciano, nižjega cianoalkiloksi ali arila; ali pa sta Z in Z¹ eden poleg drugega na benzenovem obroču in sta, vzeto skupaj, -(CHžb-; ali Z2 pomeni OA na 2-, 3-, ali 4- položaju fenilnega obroča; A je derivat alkanoata, vezan na kisik v fenoksi na alfa ogljiku, R³ je H ali nižji alkil; R⁴ = OH ali njegova sol, sprejemljiva v poljedeljstvu, nižji alkoksi z nerazvejano ali razvejano verigo, nižji haloalkoksi, alkoksialkoksi, alkoksialkoksialkoksi, amino, nižja alkilamino, nižja alkilsulfonilamino ali nižja (alkil) (alkilsulfonil)amino; in R⁵ = halogen ali nižji alkil ester.

HERBICIDNI FENILMETOKSIFENILNI HETEROCIKLI

Ozadje izuma

Pričujoči izum se generalno nanaša na nove herbicidne spojine in metode za njihovo uporabo pri kontroli neželjenih rastlinskih vrst v poljedelstvu. Izum se zlasti nanaša na nove poljubno substituirane fenilmetoksifenilne ali fenilmetiltiofenilne heterocikle in njihovo uporabo kot herbicidov.

US 5,032,165 (Miura et al.) opisuje herbicidne (3-substituirane fenil)pirazolne derivate s formulo

v kateri:

X je halogen;

Rl je nižji alkil ali nižji haloalkil;

je -A-R5, kjer pomeni H, nižji alkil ali nižji haloalkil, in A je O ali S; je H ali halogen; in je formil, nitro, -CO-B-R^ [kjer B pomeni O, S ali -NR^ in sta R^ ter ista ali različna in vsak označuje H, nižji alkil, nižji alkenil, nižji alkinil, nižji alkoksikarbonilalkil, cikloalkil, nižji alkilsulfonil, nižji alkoksialkil ali di(nižji alkoksi)fosfinilalkil, ter kadar B pomeni O je lahko atom alkalijske kovine ali kvartarna amonijeva sol], -DR^ [kjer D označuje O, -S(O)_n (pri tem je n celo število od 0 do 2), ali -NR9 in sta R& ter R^ ista ali različna in vsak pomeni H, alkil, haloalkil, nižji alkenil, nižji haloalkenil, nižji alkinil, nižji cianoalkil, nižji cikloalkil, nižji alkoksialkil, nižji alkiltioalkil, nižji alkoksialkoksialkil, nižji alkilsulfonil, di(nižji alkiljaminosulfonil, aminosulfonil, ki ima enega ali več substituentov, ki so isti ali različni in jih izberemo med H, nižjim alkinilom in nižjim alkilom, fenilalkil ali fenoksialkil, ki imata poljubno na fenilnem obroču enega ali več substitentov, ki so enaki ali različni in jih izberemo med halogenom, nižjim alkilom, nižjim haloalkilom i nižjim haloalkoksi, tri(nižji alkiljsililalkil, ali di(nižji alkoksijfosfinilalkil]; ali -(CHRlO)_m-CO-E-Rl2 [kjer E pomeni O, S ali -NRH, kjer je Ril kot ga definiramo v nadaljevanju; RlO označuje H ali nižji alkil; in Ril in Rl2 sta ista ali različna in vsak pomeni H, alkil, haloalkil, nižji alkenil, nižji haloalkenil, nižji alkinil, nižji haloalkinil, nižji alkoksialkil, cikloalkil, nižji cianoalkil, nižji alkiltioalkil, alkoksialkoksialkoksi, tri(nižji alkiljsililalkil, di(nižji alkoksijfosfinilalkil, fenil, ki poljubno ima na fenilnem obroču enega ali več substituentov, ki jih izberemo med halogenom, nižjim alkilom, nižjim haloalkilom in nižjim alkoksi ali fenilalkil, ki poljubno ima na fenilnem obroču enega ali več substituentov, ki jih izberemo med halogenom, nižjim alkilom, nižjim haloalkilom in nižjim alkoksi; ali Ril skupaj z r!2 tvori piperidino ali morfolino in kadar E pomeni O, potem je Rl2 lahko atom alkalijske kovine ali kvartarna amonijeva sol; in m je celo število od = do 3].

US 5,262,390 (Theodoridis) opisuje herbicidne 2-[(4-heterociklične fenoksimetil)fenoksi]alkanoate s formulo:

X ,Q v kateri:

A pomeni derivat alkanoata, vezan na kisik iz fenoksi skupine na a-ogljiku; Q je heterocikel, ki ga izberemo med sledečim: 4-difluorometil-4,5-dihidro3-metil-l,2,4-triazol-5(lH)-on-l-il, 3,4,5,6-tetrahidroftalimid-l-il, 1(l-metiletil)imidazolidin-2,4-dion-3-il, l,4,-dihidro-4-(3-fluoropropil)-5H-tetrazol-5-on-l-il, 4-kloro-4,5,6,7-tetrahidroindazol-2-il,

4-metil-l,2,4- triazin-3,5 dion-2-il, 8-tia-i,6-diazabiciklo [4.3.0] nonan-7-on-9-ilimino, ali l-metil-6-trifluorometil-2,4-pirimidindion3-il;

W je O ali S;

X je H, F ali Cl; in Y je H; ali pa sta lahko X in Y skupaj -OC(CH₃)₂CH₂-, da tvorita 7-substituirano-4-benzofuranil skupino;

R je H ali metil;

R je -OR ali amino, arilamino, alkilamino, alkenilamino, alkoksiamino, ciano ali alkil-, haloalkil-, ali arilsulfonilamino s formulo -N(nižji alkil)-SO₂R⁹ ali -NH SO₂R⁹;

R je H, M, alkil, cikloalkil, nižji alkenil, nižji alkinil ali -[CHR⁷(CH₂)_niO]_nR⁸;

Vsak od R¹ do R⁶ so substituenti na heterociklu Q;

R⁷ je H ali nižji alkil;

R⁸ je alkil;

R⁹ je alkil, haloalkil ali aril;

m je 0 do 2;

M monovalentna skupina, ki tvori sol;

Z je H, F, Cl, Br, nižji alkil, fenil ali metoksi in Z je H, F ali Cl; ali pa sta lahko Z in Z, vzeta skupaj, -(CH₃)₄), da tvorita tetrahidronaftilno skupino; in skupina -O A je lahko na položajih 2-, 3- ali 4fenilnega obroča.

Povzetek izuma

Sedaj smo odkrili, da so spojine s formulo I pričujočega izuma nepričakovano učinkovite kot pred- in povzklitveni herbicidi. Herbicidi tega izuma zlasti kažejo toleranco pšenice, soje in koruze pri obeh aplikacijah, pred- in povzklitveni. Spojine pričujočega izuma so zlasti koristne kot predvzklitveni herbicidi.

Podroben opis izuma

Novi, poljubno substituirani fenilmetoksi ali fenilmetiltio heterocikli pričujočega izuma, imajo sledečo generično strukturo:

R = halogen ali alkoksikarbonil;

R¹ = nižji alkil, nižji alkoksi, nižji haloalkil, nižji haloalkoksi, nižji alkilitio, nižji alkilsulfonil ali nižji alkilsulfinil;

R²- nižji alkil ali nižji haloalkil;

X = H, halogen ali nižji alkil;

W = O ali S;

Z, ZF Z² so neodvisno izbrani med: H, halogenom, nižjim alkilom z nerazvejano ali razvejano verigo, nižjim haloalkilom, nižjim alkoksi, nižjim haloalkoksi, ciano, nižjim cianoalkiloksi, nitro, aril ali ariloksi; ali pa sta Z in Z^ eden poleg drugega na benzenovem obroču in sta, vzeto skupaj, -(CH2)4-; ali Z² pomeni O A na 2-, 3ali 4- položaju fenilnega obroča;

O

je H, nižji alkil ali halo;

r⁴= oh, nižji alkoksi z nerazvejano ali razvejano verigo, nižji haloalkoksi, alkoksialkoksi, alkoksialkoksialkoksi, alkoksikarbonilalkoksi, amino, nižja alkilamino, nižja alkoksiamino, nižja alkilsulfonilamino, nižja haloalkilsulfonilamino, nižja (alkil)(alkilsulfonil)amino ali njihova sol, sprejemljiva v poljedelstvu; in

R.5 = halogen ali nižji alkil ester.

Tu bomo uporabljali naslednje definicije. Termin alkil, uporabljen sam ali kot del večje skupine, bo vključil obe, nerazvejane in razvejane verige. Termin nižji”, uporabljen v povezavi z alkilom, se nanaša na C^-C^, prednostno (4-C4 alkil. Termin haloalkoksi pomeni alkoksi, ki je substituiran z enim ali večimi halogenimi atomi. Izraz halogen prednostno pomeni F, Cl ali Br.

Prednostne spojine pričujočega izuma vključujejo tiste s formulo (I), v kateri: Q = 3-substituiran pirazol; W = O; Z = H, 4-alkil ali 4-halo; Z² = -OCH(CH3)CO2R⁴; in X = H ali halogen. Zlasti dajemo prednost spojinam, ki vključujejo tiste s formulo (I), v kateri Q = 3-substituirani pirazol; W = O; Z = 4etil, 4-metil ali 4-C1; Z² = -OCH(CH3)CO₂-alkil in X = H ali F.

Spojine tega izuma lahko običajno pripravimo z metodami, znanimi strokovnjakom za analogne spojine, kot je ponazorjeno na shemah, ki jih prikazujemo v nadaljevanju.

SHEMA 1 x

C J I

Shema 1 kaže sklopitev J in C, da dobimo I, ki vsebuje benziloksi skupino in heterocikel Q v para orientaciji. Na način podoben reakciji sklopitve, prikazani na shemi i, lahko J. zamenjamo z ustreznim tiofenolom, da dobimo analoge I, v katerih je CH₂O mostiček med fenilnima obročema zamenjan s CH₂S.

Substituirane benzil halidne intermediate C lahko pripravimo, kot je prikazano na shemi 2 ali na podoben način, odvisno od substituenta Z². Če Z² pomeni O A, kjer je A alkanoatni ester, lahko C pridobimo iz benzaldehida, kot je B, v dveh stopnjah z redukcijo z natrijevim borhidridom in kloriniranjem s tionil kloridom. Kadar pomeni OA, je primerna začetna snov substituirani fenol, ki ga lahko formiliramo, da dobimo 2-formilfenol A. Z alkiliranjem A z alkil 2haloalkanoatom, takim kot je metil 2-bromopropionat, dobimo alkil (substituirani-2-formilfenoksi)alkanoatni ester B. Primera 1 in 2 dajeta podroben opis priprave teh intermediatov.

Med koristnimi intermediati za pripravo mnogih od prednostnih spojin tega izuma so naslednji:

v katerih X pomeni Cl, Br ali OH;

Z je metil, etil, kloro, bromo ali fenoksi; in

R je OH, nižji alkoksi z nerazvejano ali razvejano verigo, nižji haloalkoksi, alkoksialkoksi, alkoksialkoksialkoksi, alkoksikarbonilalkoksi, amino, nižja alkilamino, nižja dialkilamino, nižja alkoksiamino, nižja alkilsulfonilamino, nižja haloalkilsulfonilamino ali nižja (alkil)(alkilsulfonil)amino.

Različne substituirane fenolne intermediate J lahko pripravimo kot je opisano v nadaljevanju, v shemi 3. Uporabili smo različne metode, odvisno od strukture substituenta Q.

SHEMA 3A

Fe / HOAc (aq.)

->

°C

1) NaNOz / H₂SO₄

2) CuSO₄.5H₂O/ksilen

3) toplota

SnCl₃ / HOAc v

Zgornja shema 3A kaže kako lahko pripravimo fenol JO, na primer 4-(4kloro-5-difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)-3-fluorofenol. Po eni poti, JO pridobimo iz OH s pretvorbo z bor tribromidom. Alternativno, HS lahko reduciramo z železnim prahom in ocetno kislino v vodi in dobimo K. Spojino K lahko diazotiramo z natrijevim nitritom, v prisotnosti močne kisline in jo obdelamo z bakrovim sulfatom pentahidratom, da dobimo določeni intermediat JO. Primera 1 in 2 dajeta podroben opis priprave teh intermediatov. Da bi pripravili tiofenol JS, lahko K diazotiramo z natrijevim nitritom in klorovodikovo kislino, nato obdelamo z bakrovim(II) kloridom in žveplovim dioksidom v ocetni kislini, da dobimo ustrezen 4-(pirazol-3-il)fenilsulfonil klorid L. Na spojino L lahko nato delujemo s kositrovim(II) kloridom v ocetni kislini, kar daje željeni intermediat JS, na primer 4-(4-kloro-5-difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)tiofenil. Primer 9 daje podroben opis priprave tega intermediata.

SHEMA 3B

1) ? NaH

2) H2O/HOAC

Zgornja shema 3B opisuje pripravo spojine H, v kateri je Q vezan na fenilni obroč na položaju 3 pirazola. 2-substituirani-4-metoksiacetofenon D lahko tretiramo z natrijevim hidridom in dietil karbonatom in tako dobimo ustrezni etil 3(2-substituirani-4-metoksifenil)-3-okso-propionat E. Spojino E potem ciklizi-ramo z nekim alkil hidrazinom, naprimer metilhidrazinom, ter dobimo 3-(2-substituirani-4metoksifenil)-5-hidroksi-l-alkilpirazol F. Intermediat F potem pretvorimo s haloalkil halidom, na primer difluorometil kloridom, kar daje ustrezni 3-(4metoksifenil)-5-haloalkoksi-l-alkilpirazol G. Spojino G potem halogeniramo na 4položaju pirazolovega obroča z /V-halosukcinimidom in dobimo spojino H, na primer 4-kloro-5-difluorometoksi-3-(2-fluoro-4-metoksifenil)-l-metilpirazol. Zaporedje, opisano na shemi 3B, lahko izpeljemo tudi z intermediati, v katerih ίΉβΧν skupino v spojinah D do H v tem zaporedju, zamenjamo z nitro skupino ali drugimi alkoksi skupinami. Na primer, reakcije opisane v shemi 3B lahko uporabimo, da bi pripravili 4-kloro-5-difluorometoki-l-metil-3-(4-nitrofenil)pirazol. Primer 1 podaja podroben opis priprave teh intermediatov.

Na podoben način sheme 3C - 3F v nadaljevanju ponazarjajo priprave spojine H, v kateri je Q, posamezno: 5-arilsubstituirani pirazol (shema 3C), substituirani pirazol-5-on (shema 3D), substituirani izoksazol (shema 3E) in substituirani imidazol (shema 3F).

SHEMA 3C

Shema 3C ponazarja pripravo tavtomeme oblike pirazolov, v katerih je arilna skupina raje vezana na položaju 5 pirazolovega obroča, kot pa na položaju 3. Na spojino H-l lahko delujemo z bor tribromidom, da povzročimo cepitev alkilnih skupin, vezanih na fenolni kisik in N-l položaj pirazolovega obroča, rezultat tega pa je tavtomerna zmes pirazolov. Alkiliranje tavtomerne zmesi z alkil halidom, kot je jodometan, daje dialkilirani produkt H-2, kot glavni produkt. Te reakcije do podrobnosti opisujemo v primeru 11.

SHEMA 3D

Shema 3D razloži, kako lahko dobimo dihidropirazolon G-l. S segrevanjem 5-hidroksipirazola F v prisotnosti klorodifluorometana in kalijevega karbonata v DMF, dobimo N-alkilirani produkt G-l, če pretvorbo izvedemo pri približno 60-65° C. Po drugi strani, če reakcijo izpeljemo pri približno 120°C, pride do O-alkiliranja, ki pripelje do G. Primer 12 daje podroben opis priprave G-l.

SHEMA 3Ε

Shema 3E razlaga, kako lahko pripravimo izoksazole pričujočega izuma. Izoksazolov obroč lahko izgradimo z znanimi postopki, opisanimi v primeru 13. Fenolni kisik intermediata H-4 lahko nato odščitimo z uporabo bor tribromida, kot je opisano zgoraj. Primer 14 v podrobnosti opisuje pretvorbo izoksazolovih imtermediatov do izoksazolov tega izuma.

SHEMA 3F

Shema 3F ponazarja pripravo intermediatov, ki so koristni za izdelavo imidazolov tega izuma. Benzoilkloroacetilklorid lahko kondenziramo s hidrazonom acetaldehida, da dobimo dihidroimidazolon S. Intermediat U lahko dobimo s kloriniranjem S (do T), ki mu sledi N-alkiliranje imidazolovega obroča v T. Primer 15 daje podoroben opis teh intermediatov in njihovo pretvorbo v imidazole tega izuma.

Kot je opisano v shemi 4, so nekatere od spojin pričujočega izuma koristne tudi kot intermediati za druge spojine, ki so v obsegu tega izuma. Na primer, kjer Z 2 pomeni skupino -OA na 2-, 3- ali 4-položaju fenilnega obroča, lahko alkil ester

I-A hidroliziramo z vodno raztopino natrijevega hidroksida, ki po nevtralizaciji daje ustrezno alkanojsko kislino I-B (na primer 2-{2-[4-(4-kloro-5-difluorometoksil-lmetilpirazol-3-il)fenoksimetil]-5-metilfenoksi}propanojsko kislino ali 2-{5-etil-2[4-(4-kloro-5-difluorometoksil-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]-fenoksi}propanojsko kislino. Kislino I-B lahko nato esterificiramo z nekim alkil jodidom v prisotnosti l,8-diazobiciklo/5.40/undek-7-ena (DBU), kar na primer daje etil 213 {2-[4-(4-kloro-5-difluorometoksil-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]-5-metilfenoksi}propanoat. Alternativno lahko I-B pretvorimo v kislinski klorid I-C in na njega delujemo z različnimi alkoholi ali amini, kot lahko zahteva priprava spojin tega izuma. Primeri 4-8 dajejo podrobne opise priprave teh spojin.

SHEMA 4

o

I-A

1) saponificiranje (do I-B) ___—>>

2) oksalil klorid eter, DMF (do I-C)

3) R4H

I

Estersko skupino -OA na 2-, 3- ali 4- položaju fenolnega obroča I-A lahko podvržemo tudi pogojem, pri katerih pride do transesterifikacije, da bi pripravili druge, bolj kompleksne estre. Na primer, metil 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5difluorometoksil-1 -metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi} propanoat pretvorimo z

2-(2-metoksietoksi)etanolom v prisotnosti titanovega (IV) izopropoksida, da dobimo ustrezni 2-(2-metoksietoksi)etil 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5-difluorometoksil-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanoat. Primer 10 daje podroben opis priprave te spojine.

PRIMER 1

SINTEZA METIL 2-{5-ETIL-2[3-FLUORO-4-(4-KLORO-5DIFLUOROMETOKSI-l-METILPIRAZOL-3-IL)FENOKSIMETIL]FENOKSI} PROP ANO AT A (SPOJINA 103)

Stopnja A Sinteza 5-etil-2-formilfenola kot intermediata

Raztopino 200 mL (0.20 mola) 1.0 M etilmagnezijevega bromida (v tetrahidrofuranu) v 100 mL tetrahidrofurana smo med mešanjem ohladili na ledeni kopeli in po kapljicah dodali 25,0 g (0,21 mola) 3-etilfenola. Po končanem dodajanju smo reakcijsko zmes pustili, da se ohladi na sobno temperaturo, pri kateri smo jo mešali 30 minut. Po izteku tega časa smo dodali 15,4 g (0,51 mola) paraformaldehida, 36,7 g (0,21 mola) heksametilfosforamida in 350 mL toluena. Po končanem dodajanju smo reakcijsko zmes segreli na 80°C in jo pri tej temperaturi mešali 18 ur. Reakcijsko zmes smo nato ohladili in koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek smo zbrali v dietil etru in dodali 200 mL vodne raztopine 10% klorovodikove kisline. Vodno plast smo ločili in jo ekstrahirali z dietil etrom. Ekstrakt smo združili z organsko plastjo in združene plasti sprali z vodo. Organsko plast smo sušili z magnezijevim sulfatom in jo filtrirali. Filtrat smo koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ostanek smo podvrgli kolonski kromatografiji na silikagelu, uporabljajoč kot eluent 1:1 heksan in metilen klorid. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in koncentrirali pod znižanim pritiskom in dobili 21,8 g 5-etil-2-formilfenola. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja B Sinteza metil 2-(5-etil-2-formilfenoksi)propanoata kot intermediata

Raztopini 21,8 g (0,15 mola) 5-etil-2-formilfenola, 24,2 g (0,15 mola) metil DL-2-bromopropanoata in 30 g (0,22 mola) kalijevega karbonata v 300 mL acetona smo segrevali pri refluksu približno 18 ur. Po tem času smo reakcijsko zmes ohladili in koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek smo zbrali v metilen kloridu, sprali z vodo in nato z 10% vodno raztopino natrijevega hidroksida. Organsko plast smo sušili z magnezijevim sulfatom in filtrirali. Filtrat smo koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ostanek smo podvrgli kolonski kromatografiji na silikagelu, uporabljajoč postopno eluiranje od 50% metilen klorida v heksanu do 100% metilen klorida. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in koncentrirali pod znižanim pritiskom in dobili 9,8 g metil 2-(5-etil-2-formilfenoksi)propanoata. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja C Sinteza metil 2-(2-klorometil-5-etilfenoksi)propanoata kot intermediata

Raztopino 0,2 g (0.004 mola) natrijevega metoksida v 20 mL metanola smo med mešanjem ohladili na približno 5°C in dodali raztopino 4,7 g (0,020 mola) metil 2-(5-etil-2-formilfenoksi)propanoata v 30 mL metanola. Po končanem dodajanju smo dodali še 0,2 g (0,006 mola) natrijevega borhidrida. Reakcijsko zmes smo nato pustili, da se ohladi na sobno temperaturo, pri kateri smo jo mešali 1 uro. Po izteku tega časa smo reakcijsko zmes izlili v 40 mL vodne raztopine 0,25 N klorovodikove kisline. Reakcijsko zmes smo ekstrahirali z metilen kloridom in združene ekstrakte koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ostanek smo očistili s kolonsko kromatografijo in s tem dobili metil 2-(5-etil-2hidroksimetilfenoksi)propanoat. 1,1 g (0,005 mola) metil 2-(5-etil-2hidroksimetilfenoksi)propanoat smo raztopili v 60 mL metilen klorida in dodali eno kapljico piridina in 0,4 mL tionil klorida. Po končanem dodajanju smo reakcijsko zmes segreli na 50°C in jo pri tej temperaturi mešali približno dve uri. Po tem času smo reakcijsko zmes pustili, da se je ohladila na sobno temperaturo. Nato smo reakcijsko zmes sprali z vodo in jo posušili z magnezijevim sulfatom. Zmes smo filtrirali in filtrat spustili skozi blazinico silikagela. Eluat smo koncentrirali pod znižanim tlakom, kar je dalo 0,9 g naslovne spojine.

Stopnja D Sinteza etil 3-(2-fluoro-4-metoksifenil)-3-oksopropanoata kot intermediata

Raztopino 9,5 g (0,05 mola) 2'-fluoro-4'-metoksiacetofenona v 100 mL dietil karbonata smo med mešanjem ohladili na 10°C in naenkrat dodali 4,1 g (0,10 mol) 60% natrijevega hidrida (v neorganskem olju). Reakcijsko zmes smo pustili, da se je počasi segrela na sobno temperaturo in jo nato segreli na 60°C, kjer smo jo mešali približno 1,5 uro. Po tem času smo reakcijsko zmes izlili v 500 mL ledeno hladne vode, ki je vsebovala 20 mL ocetne kisline. Zmes smo ekstrahirali z dietil etrom in združene ekstrakte posušili z magnezijevim sulfatom. Zmes smo filtrirali in filtrat koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek smo podvrgli kolonski kromatografiji na silikagelu, uporabljajoč kot eluent metilen klorid. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in koncentrirali pod znižanim pritiskom ter tako dobili 9,5 g naslovne spojine. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi. To reakcijo smo nekajkrat ponovili.

Stopnja E Sinteza 3-(2-fluoro-4-metoksifenil)-5-hidroksi-l-metilpirazola kot intermediata

Raztopino 22,0 g (0,09 mola) etil 3-(2-fluoro-4-metoksifenil)-3oksopropanoata in 4,6 g (0,10 mola) metilhidrazina v 100 mL etanola smo med mešanjem segrevali pri refluksu približno 18 ur. Po tem času smo reakcijsko zmes koncentrirali pod znižanim tlakom, do trdnega ostanka. Trdno snov smo sprali z vodo in posušili, da smo dobili 18,5 g naslovne spojine, tal. 133-135°C. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja F Sinteza 5-difluorometoksi-3-(2-fluoro-4-metoksifenil)-lmetilpirazola kot intermediata

Raztopino 17,0 g (0,08 mola) 3-(2-fluoro-4-metoksifenil)-5-hidroksi-lmetilpirazola in 32,0 g (0,23 mola) natrijevega karbonata v 120 mL N,Ndimetilformamida smo segreli na 120°C in v reakcijsko zmes 30 minut uvajali klorodifluorometan. Po tem času smo reakcijsko zmes zlili v vodo. Zmes smo ekstrahirali z dietil etrom in združene ekstrakte posušili z magnezijevim sulfatom. Zmes smo filtrirali in filtrat koncentrirali pri znižanem tlaku do ostanka. Ta ostanek smo očistili s kolonsko kromatografijo. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in jih koncentrirali po znižanim tlakom, da smo dobili 7,4 g naslovne spojine, tal. 51-53°C. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja G Sinteza 4-kloro-5-difluorometoksi-3-(2-fluoro-4-metoksifenil)-l-metilpirazola kot intermediata

Raztopino 6,2 g (0,023 mola) 5-difluorometoksi-3-(2-fluoro-4metoksifenil)-l-metilpirazola in 3,0 g (0,023 mola) N-klorosukcinimida v 100 mL

Ν,Ν-dimetilformamida smo pri sobni temperaturi mešali približno 18 ur. Reakcijsko zmes smo nato zlili v vodo in zmes ekstrahirali z etil acetatom. Združene ekstrakte smo sušili z magnezijevim sulfatom in filtrirali. Filtrat smo koncentrirali pri znižanem tlaku do ostanka. NMR spekter ostanka je pokazal, da 20-30% začetne snovi ni reagiralo. Ostanek smo raztopili v svežem N,Ndimetilformamidu in dodali 1,1 g (0,006 mola) N-klorosukcinimida.Rreakcijsko zmes smo pri sobni temperaturi mešali dodatnih 18 ur. Reakcijsko zmes smo obdelali kot smo zgoraj opisali, ter dobili ostanek. Ta ostanek smo podvrgli kolonski kromatografiji na silikagelu, uporabljajoč kot eluent 1:9 heptan:metilen klorid. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in koncentrirali pod znižanim tlakom, da smo dobili 4,0 g naslovne spojine.

Stopnja H Sinteza 4-(4-kloro-5-difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)3-fluorofenola kot intermediata

Raztopino 26 mL (0,026 mola) IM bor tribromida (v metilen kloridu) v 50 mL metilen klorida smo med mešanjem ohladili na -10°C in počasi dodali 4,0 g (0,013 mola) 4-kloro-5-difluorometoksi-3-(2-fluoro-4-metoksifenil)-l-metilpirazola. Po končanem dodajanju smo reakcijsko zmes pustili, da se je segrela na sobno temperaturo, pri kateri smo jo mešali približno 18 ur. Reakcijsko zmes smo nato zlili na led in ekstrahirali z metilen kloridom. Združene ekstrakte smo posušili z magnezijevim sulfatom in filtrirali. Filtrat smo koncetnrirali pod znižanim tlakom, da smo dobili 3,2 g naslovne spojine, tal. 111-112°C. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja I Sinteza metil 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5-difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi} propanoata kot intermediata

Raztopino 0,8 g (0,03 mola) 4-(4-kloro-5-difluorometoksi-l-metil-pirazol-3il)-3-fluorofenola, 0,7 g (0,003 mola) metil 2-(2-klorometil-5-etilfenoksi)propanoata (pripravljenega v stopnjah A do C tega primera) in 0,4 g (0,003 mola) kalijevega karbonata v 40 mL Ν,Ν-dimetilformamida smo med mešanjem segrevali pri 70°C približno 18 ur. Po tem času smo reakcijsko zmes pustili, da se ohladi na sobno temperaturo in jo nato zlili na led. Zmes smo ekstrahirali z dvema 100 ml porcijama dietil etra. Združene ekstrakte smo sušili z magnezijevim sulfatom, filtrirali in koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ostanek smo očistili s kolonsko kromatografijo, da smo dobili naslovno spojino (donos 1,4 g). NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

PRIMER 2

SINTEZA METIL 2-{5-KLORO-2-[4-(4-KLORO-5DIFLUOROMETOKSI-1-METILPIRAZOL-3-IL)FENOKSIMETIL]FENOKSI}PROPANOATA (SPOJINA 32)

Stopnja A Sinteza 5-kloro-2-formilfenola kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu v stopnji A primera 1, uporabljajoč 20,0 g (0,156 mola) 3-klorofenola, 156 mL 1,0 M etilmagnezijevega bromida (v tetrahidrofuranu), 11,7g (0,39 mola) paraformaldehida, 27,9 g (0,156 mola) heksametilfosforamida, 100 mL tetrahidrofurana in 350 mL toluena. Donos 5-kloro-2-formilfenola je bil 9,3 g. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja B Sinteza metil 2-(5-kloro-2-formilfenoksi)propanoata kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje B primera 1, uporabljajoč 9,3 g (0,059 mola) 5-kloro-2-formilfenola, 11,8 g (0,071 mola) metil DL-2-bromopropanoata, 9,8 g (0,071 mola) kalijevega karbonata in 100 mL 2-butanona. Donos naslovne spojine je bil 11,6 g. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja C Sinteza metil 2-(5-kloro-2-hidroksimetilfenoksi)propanoata kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz prvega dela stopnje C primera 1, uporabljajoč 11,60 g (0,049 mola) metil 2-(5-kloro-2formilfenoksi)propanoata, 0,16 g (0,003 mola) natrijevega metoksida in 0,40 g (0,012 mola) natrijevega borhidrida v 100 mL metanola. Donos naslovne spojine je bil 11,50 g. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja D Sinteza metil 2-(5-kloro-2-klorometilfenoksi)propanoata kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz drugega dela stopnje C primera 1, uporabljajoč 7,6 g (0,031 mola) metil 2-(5-kloro-2hidroksimetilfenoksi)propanoata, 5,5 g (0,047 mola) tionil klorida in 1,0 mL piridina v 100 mL dietil etra. Donos naslovne spojine je bil 8,0 g. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja E Sinteza 5-hidroksi-l-metil-3-(4-nitrofenil)pirazola kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje E primera 1, uporabljajoč 25,0 g (0,105 mola) etil 3-(4-nitrofenil)-3-oksopropanoata (razpoložljivega komercialno) in 5,5 g (0,120 mola) metilhidrazina v 150 mL etanola. Donos naslovne spojine je bil približno 21,6 g, tal. 249-251°C. To reakcijo smo še enkrat ponovili, da smo dobili dodatnih 22,8 g snovi.

Stopnja F Sinteza 5-difluorometoksi-l-metil-3-(4-nitrofenil)pirazola kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje F primera 1, uporabljajoč 43,0 g (0,20 mola) 5-hidroksi-l-metil-3-(4-nitrofenil)pirazola, plinasti klorodifluorometan (v presežku) in 138,0 g (1,0 mola) kalijevega karbonata v Ν,Ν-dimetilformamidu. Donos naslovne spojine je bil 30,0 g, tal. 105107°C. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja G Sinteza 4-kloro-5-difluorometoksi-l-metil-3-(4-nitrofenil)pirazola kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje G primera 1, uporabljajoč 2,7 g (0,01 mol) 5-difluorometoksi-l-metil-3-(4nitrofenil)pirazola in 1,3 g (0,01 mol) N-klorosukcinimida v N,N20 dimetilformamidu. Donos naslovne spojine je bil 2,8 g, tal. 117-119°C. To reakcijo smo ponovili dvakrat, da smo dobili dodatnih 2,9 g in 29,4 g snovi.

Stopnja H Sinteza 3-(4-aminofenil)-4-kloro-5-difluorometoksi-lmetil pirazola kot intermediata

Raztopino 28,0 g (0,93 mola) 4-kloro-5-difluorometoksi-l-metil-3-(4nitrofenil)pirazola in 20 mL vode v 150 mL ocetne kisline smo med mešanjem segreli na 50°C, in počasi, tekom 30 minut, dodali 28,0 g (presežek) železnega prahu. Po končanem dodajanju smo reakcijsko zmes pustili, da se je ohladila na sobno temperaturo, pri kateri smo jo mešali eno uro. Reakcijsko zmes smo mešali s približno 300 mL vode in 300 mL etil acetata in potem filtrirali skozi blazinico diatomacejske zemlje. Vodni sloj smo ekstrahirali z etil acetatom in združene ekstrakte sušili z magnezijevim sulfatom. Zmes smo filtrirali in filtrat koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ostanek smo podvrgli kolonski kromatografiji na silikagelu, uporabljajoč 9,5/0,5 metilen klorid in etil acetat kot eluant. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in koncentrirali pod znižanim tlakom, da smo dobili 18,0 g naslovne spojine.

Stopnja I Sinteza 4-(4-kloro-5-difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)fenola kot intermediata

Raztopino 6,0 g (0,022 mola) 3-(4-aminofenil)-4-kloro-5-diluorometoksi-lmetilpirazola v 125 mL koncentrirane žveplene kisline smo med mešanjem ohladili na 10°C in po kapljicah, s tako hitrostjo, da smo temperaturo reakcijske zmesi ohranili pri 10-13°C, dodali raztopino 1,7 g (0,024 mola) natrijevega nitrita v 10 mL vdoe. Po končanem dodajanju smo reakcijsko zmes pustili, da se je segrela na sobno temperaturo, pri kateri smo jo mešali eno uro. V drugi reakcijski posodi smo med mešanjem segreli na temperaturo refluksa zmes 125,8 8 g (0,50 mola) bakrovega sulfata pentahidrata in 125 mL vode v 125 mL p-ksilena in v drugo reakcijsko posodo dodali produkt diazotiranja iz prve reakcijske posode. Po končane dodajanju smo reakcijsko zmes mešali pri refluksu še 20 minut. Reakcijsko zmes smo nato ohladili in ločili ksilensko plast.

Stopnja J Sinteza metil 2-{5-kloro-2-[4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanoata (spojina32)

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje B primera 1, uporabljajoč 0,82 g (0,0030 mola) 4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)fenola, 0,95 g (0,036 mola) metil 2-(5-kloro-2-klorometilfenoksi)propanoata (ki smo ga pripravili v stopnjah A do D tega primera) in 0,62 g (0,045 mola) kalijevega karbonata v Ν,Ν-dimetilformamidu. Neočiščen produkt reakcije smo podvrgli kolonski kromatografiji na silikagelu, uporabljajoč kot eluent 1:4 etil acetat in heptan. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in koncentrirali pod znižanim tlakom do olja. To olje smo zmešali s heptanom, da smo dobili 0,68 g naslovne spojine, tal. 61-64°C. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

PRIMER 3

SINTEZA 4-KLORO-3-[2-FLUORO-4-(4-KLOROFENILMETOKSI)FENIL]-5-DIFLUOROMETOKSI-l-METILPIRAZOLA (SPOJINA 20)

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje I primera 1, uporabljajoč 0,59 g (0,002 mola) 4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)-3-fluorofenola (pripravljenega v stopnjah D do H primera 1), 0,32 g (0,002 mola) 4-klorofenilmetil klorida (ki se ga lahko kupi) in 0,41 g (0,003 mola) kalijevega karbonata v 60 mL Ν,Ν-dimetilformamidu. Surov produkt reakcije smo očistili s kolonsko kromatografijo na silikagelu, uporabljajoč metilen klorid kot eluent. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in koncentrirali pri znižanem tlaku, da smo dobili 0,45 g naslovne spojine, tal. 78-79°C. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

PRIMER 4

SINTEZA 2-{2-[4-(4-KLORO-5-DIFLUOROMETOKSI-l-METILPIRAZOL-3-IL)-FENOKSIMETIL]-5-METILFENOKSI}PROPANOJSKE KISLINE (SPOJINA 49)

Raztopino 7,6 g (0,016 mola) metil 2-{2-[4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)fenoksimetil]-5-metilfenoksi}propanoata (spojina 36 - pripravljena kot v primeru 2) v 50 mL metanola smo mešali in ji dodali raztopino 3,0 g (0,075 mola) natrijevega hidroksida v 30 mL vode. Po končanem dodajanju smo reakcijsko zmes mešali pri sobni temperaturi približno 18 ur. Po tem času smo reakcijsko zmes združili z drugo, manjšo ponovitvijo te reakcije. Združene reakcijske zmesi smo koncentrirali pri znižanem tlaku, da smo odstranili topilo metanol. Vodni ostanek smo sprali z dietil etrom, ga potem nakisali z 10% vodno raztopino klorovodikove kisline. Zmes smo ekstrahirali s tremi 100 mL porcijami etil acetata. Združene ekstrakte smo sušili nad magnezijevim sulfatom in jih filtrirali. Filtrat smo koncentrirali pod znižanim tlakom do viskoznega oljnatega ostanka. Ta ostanek smo pazljivo sušili pri znižanem tlaku, da smo dobili 7,5 g naslovne spojine. Teoretičen donos združene reakcijske zmesi je bil 7,9 g. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

PRIMER 5

SINTEZA ETIL 2-{2-[4-(4-KLORO-5-DIFLUOROMETOKSI-lMETILPIRAZOL-3-IL)FENOKSIMETIL]-5-METILFENOKSI}PROPANOATA (SPOJINA 43)

Raztopino 1,6 g (0,003 mola) 2-{2-[-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)fenoksimetil]-5-metilfenoksi}propanojske kisline, 0,32 mL (0,004 mola) etil jodida in 0,49 mL (0,3 mola) l,8-diazobiciklo[5.4.0]undek-7-ena (DBU) v 40 mL acetonitrila smo segrevali pri refluksu dve uri. Rekcijsko zmes smo nato ohladili in koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek smo zbrali z vodo in ekstrahirali s tremi 60 mL porcijami etil acetata. Združene reakcijske zmesi smo koncentrirali pod znižanim tlakom, da smo odstranili topilo metanol. Vodni ostanek smo sprali z dietil etrom, ga potem nakisali z 10% vodno raztopino klorovodikove kisline. Zmes smo ekstrahirali s tremi 100 mL porcijami etil acetata. Združene ekstrakte smo sušili nad magnezijevim sulfatom in jih filtrirali. Filtrat smo koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek smo podvrgli kolonski kromatografiji na silikagelu, uporabljajoč kot eluent 3:7 dietil eter v heptanu. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in koncentrirali pri znižanem tlaku, da smo dobili 0,9 g naslovne spojine. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

PRIMER 6

SINTEZA 2-{5-ETIL-2-[4-(4-KLORO-5-DIFLUOROMETOKSI-l-METILPIRAZOL-3-IL)FENOKSIMETILjFENOKSI} PROPAN AMID A (SPOJINA 47)

Stopnja A Sinteza 2-{5-etil-2-[4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanojske kisline kot intermediata (spojina 51)

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz primera 4, uporabljajoč 12,0 g (0,024 mola) metil 2-{5-etil-2-[4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanoata (spojina 44 - pripravljena kot v primeru 1), 2,4 g (0,036 mola) natrijevega hidroksida in 100 mL vode v 100 mL etanola. Donos naslovne spojine je bil 11,1 g. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja B Sinteza klorida 2-{5-etil-2-[4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi} propanojske kisline kot intermediata

Raztopino 3,5 g (0,009 mola) 2-{5-etil-2-[4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanojske kisline, 1,4 g (0,011 mola) oksalil klorida in ene kapljice (katalizator) Ν,Ν-dimetilformamida v 50 mL dietil etra, smo mešali pro sobni temperaturi približno 18 ur. Po izteku tega časa smo reakcijsko zmes koncentrirali pri znižanem tlaku, da smo dobili približno 4,9 g naslovnega kislega klorida. Ta kisli klorid smo uporabili, ne da bi ga nadalje očistili.

Stopnja C Sinteza 2-{5-etil-2-[4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanamida (spojina 47)

Raztopino 1,0 g (0,0019 mola) klorida 2-{5-etil-2-[4-(4-kloro-5difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanojske kisline v približno 30 mL metilen klorida smo mešali in 10 minut uvajali amonijakov plin (v presežku). Potem smo reakcijsko zmes mešali približno dve uri pri sobni temperaturi. Rakcijsko zmes smo sprali z vodo in jo sušili z magnezijevim sulfatom. Zmes smo filtrirali in filtrat koncentrirali pri znižanem tlaku, da smo dobili naslovno spojino.

PRIMER 7

SINTEZA N,N-DIMETIL-2-{2-[5-ETIL-4-(4-KLORO-5DIFLUOROMETOKSI-l-METILPIRAZOL-3-IL)-FENOKSIMETIL]FENOKSI} PROPAN AMID A (SPOJINA 55)

Raztopino 1,0 g (0,0019 mola) klorida 2-{5-etil-2-[4-(4-kloro-5difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanojske kisline, 0,24 g (0,0030 mola) dimetilamin hidroklorida in 0,6 mL (0,0040 mola) trietilamina v 50 mL dietil etra smo mešali pri sobni temperaturi približno pet ur. Po tem času smo dodali še 0,4 g dimetilamin hidroklorida in 0,8 g trietilamina. Nato smo reakcijsko zmes mešali pri sobni temperaturi približno 18 ur. Po izteku tega časa smo reakcijsko zmes sprali z vodo in sušili z magnezijevim sulfatom. Zmes smo filtrirali in koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek smo podvrgli kromatografiji na koloni silikagela, uporabljajoč kot eluent zmesi 1:4 do 4:1 etil acetata v heksanu. Frakcije, ki so vsebovale produkt smo združili in koncentrirali pod znižanim tlakom in dobili 0,4 g naslovne spojine. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

PRIMER 8

SINTEZA N-METILSULFONIL-2-{5-ETIL-2-[3-FLUORO-4-(4-KLORO-5DIFLUOROMETOKSI-l-METIL-PIRAZOL-3-IL)FENOKSIMETIL]FENOKSI} PROPAN AMID A (SPOJINA 111)

Stopnja A Sinteza 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5-difluorometoksil-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi} propanojske kisline kot intermediata (spojina (102)

To spojino pripravimo na način, ki je analogen tistemu iz primera 4, uporabljajoč 12,3 g (0,024 mola) metil 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanoata (spojina 104 - pripravljena kot v primeru 1), 2,4 g (0,036 mola) kalijevega hidroksida ter 100 mL vode v 100 mL etanola in dobimo naslovno spojino.

Stopnja B Sinteza klorida 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5difluorometoksi-1 -metilpirazol-3-il)fenoksimetil] fenoksi} propanojske kisline kot intermediata

To spojino pripravimo na način, ki je analogen tistemu iz stopnje B primera

6, uporabljajoč 4,5 g (0,009 mola) 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5-difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanojske kisline, 1,4 g (0,011 mola) oksalil klorida in eno kapljico (katalizator) N.N-dimetilformamida v 50 mL dietil etra in dobimo naslovni klorid kisline.

Stopnja C Sinteza N-metilsulfonil-2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanamida (spojina (111)

Zmes 2,60 g (0,0050 mola) klorida 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanojske kisline in 0,52 g (0,0055 mola) metilsulfonilamina med mešanjem dve uri segrevamo pri približno 120 °C. Nato reakcijsko zmes ohladimo in jo raztopimo v približno 35 mL merilen klorida. Raztopino speremo z vodo, sušimo z magnezijevim sulfatom in filtriramo. Filtrat smo koncentriramo pod znižanim tlakom in dobimo naslovno spojino.

PRIMER 9

SINTEZA METIL 2-{5-KLORO-2-[4-(4-KLORO-5-DIFLUOROMETOKSI-l-METILPIRAZOL-3-IL)FENILTIOMETIL]FENOKSI} PROP ANO ATA (SPOJINA 135)

Stopnja A Sinteza 4-(4-kloro-5-difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)fenilsulfonil klorida kot intermediata

Zmes 2,1 g (0,0078 mola 3-(4-aminofenil)-4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazola (pripravljenega kot v stopnjah E do H v primeru 2) v 20 mL klorovodikove kisline ohladimo na 0°C in počasi dodamo 0,6 g (0,0084 mola) natrijevega nitrita v 5 mL vode, medtem ko temperaturo reakcijske zmesi vzdržujemo pri 0-5°C. Po končanem dodajanju reakcijsko zmes mešamo pri sobni temperaturi dve uri. V tem času pripravimo v drugi reakcijski posodi raztopino 1,1 g (0,0080 mola) bakrovega (II) klorida v 5 mL vode in 20 mL ocetne kisline in v to raztopino uvajamo žveplov dioksid do nasičenja. Po mešanju v času dveh ur raztopini nasičeni z žveplovim dioksidom počasi dodamo reakcijsko zmes natrijev klorid/klorovodikova kislina. Po končanem dodajanju reakcijsko zmes mešamo dve uri in jo zlijemo na led. Nastalo oborino zberemo s filtriranjem in posušimo, da dobimo naslovni sulfonil klorid.

Stopnja B Sinteza 4-(4-kloro-5-difluorometoksi-l-metilpirazol3-il)tiofenola kot intermediata

Plinski klorovodik pet minut uvajamo v zmes 3,3 g (0,0146 mola) cinovega (II) klorida v 40 mL ocetne kisline. Nastalo raztopino segrevamo pri 85°C in ji dodamo vročo raztopino 1,7 g (0,00485 mola) 4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)fenilsulfonil klorida v 20 mL ocetne kisline. Po končanem dodajanju reakcijsko zmes 45 minut mešamo pri 85°C. Reakcijsko zmes nato ohladimo na sobno temperaturo in zlijemo v 120 mL klorovodikove kisline. Po tem zmes mešamo z nasičeno raztopino natrijevega klorida in nato ekstrahiramo z nekaj porcij etil acetata. Združene ekstrakte speremo z vodo in sušimo z magnezijevim sulfatom. Zmes filtriramo in filtrat koncentriramo pri znižanem tlaku, da dobimo naslovno spojino.

Stopnja C Sinteza metil 2-{5-kloro-2-[4-(4-kloro-5-difluorometoksil-metilpirazol-3-il)-feniltiometil]fenoksi}propanoata (Spojina 135)

To spojino pripravimo na način, ki je analogen tistemu iz stopnje I primera 1, uporabljajoč 0,58 g (0,002 mola) 4-(4-kloro-5-difluorometoksi-lmetilpirazol-3-il)tiofenola, 032 g (0,002 mola metil 2-(5-kloro-2-klorometilfenoksi)propanoata (pripravljenega kot v stonjah A do D primera 2) in 0,41 g (0,003 mola) kalijevega karbonata v 60 mL Ν,Ν-dimetilformamida, da dobimo naslovno spojino.

PRIMER 10

SINTEZA 2-(2-METOKSIETOKSI)ETIL 2-{5-ETIL-2-[3-FLUORO-4(4-KLORO-5-DIFLUOROMETOKSI-1-METILPIRAZOL-3IL)FENOKSIMETIL]FENOKSI} PROP ANO ATA (SPOJINA 106)

Raztopini 1,54 g (0,003 mola) metil 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5difluorometoksi-l-metilpirazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanoata (pripravljenega kot v primeru 1), 0,36 g (0,003 mola) 2-(2-metoksietoksi)etanola in 1,08 g (0,009 mola) titanovega (IV) izopropoksida v toluenu segrevamo pri refluksu približno 72 ure. Reakcijsko zmes nato koncentriramo pod znižanim tlakom in dobimo naslovno spojino.

PRIMER 11

SINTEZA METIL 2-{5-KLORO-2-[4-(4-KLORO-3-DIFLUOROMETOKSI-l-METILPIRAZOL-5-IL)FENOKSIMETIL]FENOKSI} PROP ANO ATA (SPOJINA 143)

Stopnja A Sinteza 3-(4-metoksifenil)-5-hidroksi-l-(l,ldimetiletil)pirazola kot intermediata

To spojino pripravimo na način, ki je analogen tistemu iz stopnje E primera 1, uporabljajoč 22,7 g (0,102 mola) etil 3-(4-metoksifenil)-3oksopropanoata, 13,4 g (0,107 mola) Z-butilhidrazin hidroklorida in 11,4 g (0,107 mola) trietilamina v 100 mL etanola. Donos 3-(4-metoksifenil)-5-hidroksi-l-(l,idimetiletil)pirazola je bil 25,0 g. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja B Sinteza 5-difluorometoksi-3-(4-metoksifenil)-l-(i,ldimetiletil)pirazola kot intermediata

Raztopino 24,0 g (0,097 mola) 3-(4-metoksifenil)-5-hidroksi-l-(l,ldimetiletil)pirazola v 200 mL tetrahidrofurana smo mešali in ji dodali 1,0 g (katalizator) 1,4,7,10,13,16-heksaoksaciklooktadekana (18-Crown-6). Zmes smo segreli do refluksa in v njo uvajali klorodifluorometan 20 minut. Nato smo reakcijsko zmes ohladili in jo nakisali s koncentrirano klorovodikovo kislino. Zmes smo ekstrahirali s tremi 100 mL porcijami etil acetata. Združene ekstrakte smo sušili z magnezijevim sulfatom in filtrirali. Filtrat smo koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek smo kromatogarfirali na koloni silikagela, uporabljajoč zmesi etil acetata in heptana. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in koncentrirali pod znižanim tlakom, da smo dobili 6, g naslovne spojine, tal. 56-58°C. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja C Sinteza 4-kloro-5-difluorometoksi-3-(4-metoksifenil)-l(l,l-dimetiletil)pirazola kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje G primera 1, uporabljajoč 5,9 g (0,020 mola) 5-difluorometoksi-3-(4-metoksifenil)l-(l,l-dimetiletil)pirazola in 2,9 g (0,022 mola) N-klorosukcinimida v 60 mLN,Ndimetilformamida. Donos 4-kloro-5-difluorometoksi-3-(4-metoksifenil)-l-(l ,1dimetiletil)-pirazola je bil 6,1 g, tal. 84,5-86°C. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja D Sinteza tavtomeme mešanice 4-(4-kloro-5- difluorometoksipirazol-3-il)fenola in 4-(4-kloro-3- difluorometoksipirazol-3-il)fenola kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje

H primera 1, uporabljajoč 5,8 g (0,017 mola) 4-kloro-5-difluorometoksi-3-(4metoksifenil)-l-(l,l-dimetiletil)pirazola in 34,8 mL (0,035 mola) IM bor tribromida (v metilen kloridu) v 60 mL metilen klorida. Reakcijsko zmes smo zlili v vodo in ekstrahirali s štirimi porcijami metilen klorida. Združene ekstrakte smo sušili z magnezijevim sulfatom in filtrirali. Filtrat smo koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek smo kromatografirali na koloni silikagela, uporabljajoč metilen klorid in nato 2:3 zmes etil acetata in heptana. Frakcije, ki so vsebovale produkt, smo združili in jih koncentrirali pri znižanem tlaku, da smo dobili 3,1 g sivo bele trdne snovi, tal. 154-155,5°C. IR, NMR in masna spektralna analiza so pokazali, da je trdna snov raje tavtomema zmes 4-(4-kloro-5difluorometoksipirazol-3-il)fenola in 4-(4-kloro-3-difluorometoksipirazol-3-il)fenola, kot pa predvideni 4-[4-kloro-5-difluorometoksi-l-(i,l-dimetiletil)pirazol3-il]fenol.

Stopnja E Sinteza mešanice 4-kloro-5-difluorometoksi-3-(4metoksifenil)-l-metilpirazola in 4-kloro-3-difluorometoksi5-(4-metoksifenil)-l-metilpirazola kot intermediata

Raztopino 2,9 g (0,013 mola) tavtomeme zmesi 4-(4-kloro-5difluorometoksipirazol-3-il)fenola in 4-(4-kloro-3-difluorometoksipirazol-3il)fenola v 20 mL Ν,Ν-dimetilformamida smo mešali in dodali 5,4 g (0,038 mola) metil jodida ter 5,4 g (0,038 mola) kalijevega karbonata. Reakcijsko zmes smo nato segreli na 60-70°C in jo pri tej temperaturi mešali dve uri. Po tem času smo reakcijsko zmes razredčili z vodno raztopino 10% litijevega klorida in jo ekstrahirali s tremi porcijami etil acetata. Združene ekstrakte smo sprali z vodno raztopino 10% litijevega klorida, sušili z magnezijevim sulfatom in jo filtrirali. Filtrat smo koncentrirali pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek smo kromatografirali na koloni silikagela, uporabljajoč 1:4 etil acetat in heptan kot eluent. Frakcije, ki so vsebovale produkt smo združili in jih koncentrirali pod znižanim tlakom, da smo dobili 2,9 g naslovne spojine, tal. 55-58°C. NMR spektralna analiza je pokazala, da je to zmes 16,6% 3-difluorometoksi izomera in 83,4% 5-diflurometoksi izomera.

Stopnja F Sinteza mešanice 4-(4-kloro-5-difluorometoksil-metilpirazol-3-il) fenola in 4-(4-kloro-3-difluorometoksil-metilpirazol-5-il)fenola kot intermediata

To izomemo zmes pripravimo na način, ki je analogen tistemu iz stopnje H primera 1, uporabljajoč 2,9 g (0,013 mola) zmesi 4-kloro-5-difluorometoksi-3-(4metoksifenil)-l-metilpirazola in 4-kloro-3-difluorometoksi-5-(4-metoksifenil)-lmetilpirazola ter 25,9 mL (0,026 mola) IM bor tribromida (v metilen kloridu) v 60 mL metilen klorida. Produkt, ki ga dobimo, je pretežno 4-(4-kloro-3difluorometoksi-l-metilpirazol-5-il)fenol, ki ga ločimo od njegovega izomera s kolonsko kromatografijo.

Stopnja G Sinteza metil-2- {5-kloro-2-[4-(4-kloro-3-difluorometoksil-metilpirazol-5-il)fenoksimetil]fenoksi}propanoata (spojina 143)

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje

I primera 1, uporabljajoč 0,82 g (0,0030 mola) 4-(4-kloro-3-difluorometoksi-lmetilpirazol-5-il)fenola, 0,95 g (0,0036 mola) metil 2-(5-kloro-2-klorometilfenoksi)propanoata (pripravljenega v stopnjah A do D iz primera 2) in 0,62 g (0,0045 mola) kalijevega karbonata v Ν,Ν-dimetilformamidu, ter smo dobili naslovno spojino.

PRIMER 12

SINTEZA METIL 2-{5-METIL-2-[3-FLUORO-4-(4-KLORO-2,3DIHIDRO-l-DIFLUOROMETIL-2-METIL-3(l//)-PIRAZOLON-5-IL)FENOKSIMETILJFENOKSI} PROPANO ATA (SPOJINA 158)

Stopnja A Sinteza l-difluorometil-2,3-dihidro-5-(2-fluoro-4metoksifenil)-2-metil-3(l//)-pirazolona kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje F primera 1, uporabljajoč 36,1 g (0,162 mola) 3-(2-fluoro-4-metoksifenol)-5hidroksi-l-metilpirazola in 87,4 g (0,487 mola) kalijevega karbonata v 200 mL Ν,Ν-dimetilformamida. Ta reakcija se razlikuje od stopnje F primera 1 po tem, da smo jo izpeljali pri temperaturi 60-65°C, ne pa pri 120°C. Zaradi tega nismo dobili pričakovanega reakcijskega produkta 5-difluorometoksi-3-(2-fluoro-4-metoksifenil)-l-metilpirazola. NMR spektralna analiza reakcijskega produkta je pokazala, da je to bil i-difluorometil-2,3-dihidro-5-(2-fluoro-4-metoksifeniI)-2-metil-3(l//)pirazolon. Donos te snovi je bil približno 4,8 g. Reakcijo smo ponovili, da smo dobili dodatnih 19,4 g snovi.

Stopnja B Sinteza 4-kloro-l-difluorometil-5-(2-fluoro-4metoksifenil)-2-metil-3-pirazolona kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje G primera 1, uporabljajoč 25,0 g (0,092 mola) l-difluorometil-2,3-dihidro-5-(2fluoro-4-metoksifenil)-2-metil-3(177)-pirazolona in 12,3 g (0,092 mola) Nklorosukcinimida v 120 mL Ν,Ν-dimetilformamida. Donos naslovne spojine je bil 25,4 g.

Stopnja C Sinteza 3-fluoro-4-(4-kloro-l-difluorometil-2,3-dihidro-2metil-3(l//)-pirazolon-5-il)fenola kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje H primera 1, uporabljajoč 25,4 g (0,083 mola) 4-kloro-l-difluorometil-2,3-dihidro-5(2-fluoro-4-metoksifenil)-2-metil-3(177)-pirazolona, 182 mL (0,182 mola) IM bor tribromida in .200 mL metilen klorida. Donos naslovne spojine je bil 22,1 g; tal. 143-145°C. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

Stopnja D Sinteza metil 2-{5-metil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-2difluorometil-l-metilpirazol-5-on-3-il)fenoksimetil]fenoksijpropanoata kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje I primera 1, uporabljajoč 1,1 g (0,004 mola) 3-fluoro-4-(4-kloro-2-difluorometil-lmetilpirazol-5-on-3-il)fenola, 1,2 g (0,005 mola) metil 2-(2-klorometil-5metilfenoksi)propanoata (pripravljenega na način, ki je analogen stopnjam A do C primera 1) in 0,7 g (0,005 mola) kalijevega karbonata v 20 mL N,Ndimetilformamida. Donos metil 2-{5-metil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-2-difluorometill-metilpirazol-5-on-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanoata je bil približno 1,0 g, tal. 80-81°C. NMR spekter je ustrezal predpostavljeni strukturi.

PRIMER 13

SINTEZA METIL 2-{5-ETIL-2-[3-FLUORO-4-(4-METOKSIKARBONIL-5-TRIFLUOROMETILIZOKSAZOL-3-IL)FENOKSIMETIL]FENOKSI} PROP ANO ATA (SPOJINA 171)

Stopnja A Sinteza metil {3-[2-fluoro-4-(l-metiletoksi)fenil]-5trifluorometilizoksazol-4-il}karboksilata kot intermediata

2-fluoro-5-(l-metiletoksi)benzojsko kislino pretvorimo v ustrezni benzaldehid po metodi H.C.Browna et al. (Synthesis, p 704, 1979). Potem benzaldehid pretvorimo najprej s hidroksilamin hidrokloridom in nato z Nklorosukcinimidom, uporabljajoč metodo B.C.Hampera et al. (J. Agric. Food Chem. 1995, 43, 219-228), da dobimo intermediat 2-fluoro-5-(l-metile toksi)benzohidroksiminoil klorid. Ta klorid potem cikliziramo z metil (4,4,4etoksi)benzohidroksiminoil kloridom. Klorid nato cikliziramo s metil 4,4,4trifluoro-2-butinoatom v 5% vodni raztopini natrijevega hidroksida, da dobimo intermediat metil {3-[2-fluoro-4-(l-metiletoksi)fenil]-5-trifluorometilizoksazol-433 iljkarboksilat.

Stopnja B Sinteza metil [3-(2-fluoro-4-hidroksifenil)-5- trifluorometilizoksazol-4-il)karboksilata kot intermediata

Koncentrirano žvepleno kislino, 50 mL, mešamo in ohladimo na približno 15°C in po porcijah dodamo 5,0 g (0,014 mola) {3-[2-fluoro-4-(l-metiletoksi)fenil] -5-trifluorometilizoksazol-4-il}karboksilata. Po končanem dodajanju, reakcijsko zmes mešamo pri 15°C približno 15 minut in nato zlijemo v led-vodo. Nastalo trdno snov zberemo s filtriranjem in posušimo, ter dobimo naslovno spojino.

Stopnja C Sinteza metil 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-metoksikarbonil-5trifluorometilizoksazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanoata (spojina 171)

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje 1 primera 1, uporabljajoč 0,92 g (0,0030 mola) metil [3-(2-fluoro-4-hidroksifenil)-5trifluorometilizoksazol-4-il]karboksilata, 0,84 g (0,0036 mola) metil 2-(2klorometil-5-etil-fenoksi)propanoata (pripravljenega v stopnjah A do C primera 1) in 0,62 g (0,0045 mola) kalijevega karbonata v Ν,Ν-dimetilformamidu in dobili naslovno spojino.

PRIMER 14

SINTEZA METIL 2-{5-ETIL-2-[3-FLUORO-4-(4-KLORO-5TRIFLUOROMETILIZOKSAZOL-3-IL)FENOKSIMETIL]FENOKSI} PROP ANO AT A (SPOJINA 169)

Stopnja A Sinteza {3-[2-fluoro-4-(l-metiletoksi)fenil]-5- trifluorometilisoksazol-4-il} karboksilne kislina kot intermediata

Raztopino 1,8 g (0,045 mola) natrijevega hidroksida v 100 mL vode mešamo in dodamo 15,0 g (0,043 mola) metil {3-[2-fluoro-4-(l-metiletoksi)fenil]5-trifluorometilisoksazol-4-il}karboksilata (pripravljenega kot v stopnji A primera

13). Po končanem dodajanju reakcijsko zmes mešamo pri sobni temperaturi približno eno uro. Reakcijsko zmes nato ohladimo v kopeli led-voda in jo nakisamo s koncentrirano klorovodikovo kislino. Nastalo oborino zberemo s filtriranjem in sušimo, da dobimo naslovno karboksilno kislino.

Stopnja B Sinteza 1,1-dimetiletil N-{3-[2-fluoro-4-(l-metiletoksi)fenil]-5-trifiuorometilisoksazol-4-il}karbamata kot intermediata

Zmes 10,0 g (0,030 mola) {3-[2-fluoro-4-(l-metiletoksi)fenil]-5trifluorometilizoksazol-4-il} karboksilne kisline, 8,3 g (0,030 mola) difenilfosforil azida in 3,0 g (0,030 mola) trietilamina v 80 mL Z-butanola segrevamo pri refluksu približno 18 ur. Po tem času reakcijsko zmes koncentriramo pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek očistimo s kolonsko kromatografijo in dobimo naslovno spojino.

Stopnja C Sinteza 4-amino-3-[2-fluoro-4-(l,l-dimetiletoksi) fenil]5-trifluorometilisoksazola kot intermediata mL ocetne kisline mešamo in ohladimo na približno 0°C ter dodamo 10,0 g (0,026 mola) 1,1-dimetiletil N-{3-[2-fluoro-4-(l-metiletoksi)fenil]-5trifluorometilizoksazol-4-il} karbamata. Po končanem dodajanju pustimo, da se reakcijska zmes segreje na sobno temperaturo, pri kateri jo mešamo približno 90 minut. Reakcijsko zmes nato mešamo z vodo in dietil etrom ter jo naalkalimo z natrijevim bikarbonatom. Organsko plast ločimo in sušimo z magnezijevim sulfatom. Zmes filtriramo in filtrat koncentriramo pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek očistimo s kolonsko kromatografijo in dobimo naslovno spojino.

Stopnja D Sinteza 4-kloro-3-[2-fluoro-4-(l,l-dimetiletoksi) fenil]5-trifluorometilisoksazola kot intermediata

Po metodi M.P.Doyle-a in sod. (J. Org. Chem., vol 42, št. 14, 1977) smo 4amino-3 - [2-fluoro-4-( 1,1 -dimetiletoksi)fenil]-5-trifluorometilizoksazol pretvorili z brezvodnim bakrovim(II) kloridom in Z-butil nitritom v brezvodnem acetonitrilu, ter dobili ustrezen 4-kloro-3-[2-fluoro-4-(l,l-dimetiletoksi)fenil]-5-trifluorometilizoksazol.

Stopnja E Sinteza 3-fluoro-4-(4-kloro-5-trifluorometilisoksazol-3il)fenola kot intermediata

To spojino smo pripravili na način, ki je analogen tistemu iz stopnje H primera 1, uporabljajoč 3,2 g (0,010 mol) 4-kloro-3-[2-fluoro-4-(l,l-dimetiletoksi)fenil]-5-trifluorometilizoksazola in 20 mL (0,020 mola) IM bor tribromida (v metilen kloridu) v 50 mL metilen klorida ter dobili 3-fluoro-4-(4-kloro-5trifluorometilizoksazol-3-il)fenol.

Stopnja F Sinteza metil 2-{5-etil-2-[3-fluoro-4-(4-kloro-5-trifluorometilisoksazol-3-il)fenoksimetil]fenoksi}propanoata (spojina 169)

To spojino pripravimo na način, analogen tistemu iz stopnje I primera 1, uporabljajoč 0,84 g (0,0030 mola) 3-fluoro-4-(4-kloro-5-trifluorometilizoksazol-3il)fenola, 0,84 g (0,0036 mola) metil 2-(2-klorometil-5-etilfenoksi)propanoata (pripravljenega v stopnjah A do C primera 1) in 0,52 g (0,0045 mola) kalijevega karbonata v Ν,Ν-dimetilformamidu, ter dobili naslovno spojino.

PRIMER 15

SINTEZA METIL 2-{5-ETIL-2-[4-[5-KLORO-l-(l-METILETIL)-2METILIMID AZOL-4-IL]FENOKSIMETIL]FENOKSI} PROP ANO ATA (SPOJINA 176)

Stopnja A Sinteza 4-(4-metoksifenil)-2-metilimidazol-5-ona kot intermediata

Zmes 11,8 g (0,10 mola) acetamidin hidroklorida v 200 mL tetrahidrofurana ohladimo na približno 15°C in po porcijah dodamo 41,8 g (0,30 mola) kalijevega karbonata. Temu potem po porcijah dodamo 21,8 g (0,10 mol) 2kloro-2-(4-metoksifenil)acetil klorida. Po končanem dodajanju reakcijsko zmes mešamo 15 minut pri 15°C in potem segrejemo do refluksa, pri katerem jo mešamo približno štiri ure. Reakcijsko zmes nato ohladimo in filtriramo, da bi zbrali stranski produkt kalijev klorid. Filtrat koncentriramo pod znižanim tlakom in dobimo 4-(4-metoksifenil)-2-metilimidazol-5-on.

Stopnja B Sinteza 5-kloro-4-(4-metoksifenil)-2-metilimidazola kot intermediata

Raztopino 10,0 g (0,049 mola) 4-(4-metoksifenil)-2-metilimidazol-5-ona v 50 mL fosforjevega oksiklorida segrevamo ob refluksu približno tri ure. Po tem času reakcijsko zmes koncentriramo pod znižanim tlakom in dobimo 5-kloro-4-(4metoksifenil)-2-metilimidazol.

Stopnja C Sinteza 5-kloro-l-(l-metiletil)-4-(4-metoksifenil)-2metilimidazola kot intermediata

Zmes 8,9 g (0,04 mola) 5-kloro-4-(4-metoksifenil)-2-metilimidazola, 34,0 g (0,20 mola) izopropil jodida in 27,8 g (0,02 mola) kalijevega karbonata v 200 mL acetona mešamo pri sobni temperaturi približno 18 ur. Po tem času reakcijsko zmes stresamo s 100 mL vode in 100 mL dietil etra. Organsko plast ločimo, speremo z vodo in sušimo z magnezijevim sulfatom. Zmes filtriramo in filtrat koncentriramo pod znižanim tlakom do ostanka. Ta ostanek očistimo s kolonsko kromatografijo in dobimo 5-kloro-l-(l-metiletil)-4-(4-metoksifenil)-2-metilimidazol.

Stopnja D Sinteza 4-[5-kloro-l-(l-metiIetil)-2-metilimidazol-4-il]fenola kot intermediata

To spojino pripravimo na način, ki je analogen tistemu iz stopnje H primera 1, uporabljajoč 2,6 g (0,010 mol) 5-kloro-l-(l-metiletil)-4-(4metoksifenil)-2-metilimidazola in 20 mL (0,020 mola) IM bor tribromida (v metilen kloridu) v 50 mL metilen klorida, ter dobimo 4-[5-kloro-l-(l-metiletil)-2metilimidazol-4-il]fenol.

Stopnja E Sinteza metil 2-{5-etil-2-[4-[5-kloro-l-(l-metiletil)-2metilimidazol-4-il]fenoksimetil]fenoksi}propanoata (spojina 176)

To spojino pripravimo na način, analogen tistemu v stopnji I primera 1, uporabljajoč 0,75 g (0,0030 mola) 4-[5-kloro-l-(l-metiletil)-2-metilimidazol-4-il]fenola, 0,84 g (0,0036 mola) metil 2-(2-klorometil-5-etilfenoksi)propanoata (pripravljenega v stopnjah A do C primera 1) in 0,62 g (0,0045 mola) kalijevega karbonata v Ν,Ν-dimetilformamidu, ter dobimo naslovno spojino.

Značilne spojine s formulo I so pokazane v nadaljevanju v tabeli 1.

Tabela 1

Herbicidni l,2,3-trisubstituirani-4-[4-(substituirani fenilmetoksi ali metiltio)fenil]pirazoli

Z2 kjer je Z2 vodik, W je O, Rl je -OCHF2 in R^ je -CH3

Spojina št.	X	Z	Z1	R
1	H	H	H	Cl
2	H	H	H	Br
3	H	2-C1	H	Cl
4	H	2-C1	4-C1	Cl
5	H	3-C1	H	Cl
6	H	4-C1	H	Cl
7	H	4-C1	H	Br
8	H	4-Br	H	Cl
9	H	4-F	H	Cl
10	H	4-CH3	H	Cl
11	H	4-CH(CH3)2	H	Cl
12	H	4-OCH3	H	Cl
13	H	2-OCH3	4-C1	Cl
14	H	4-CF3	H	Cl
15	H	4-OCHF2	H	Cl
16	H	4-NO2	H	Cl
17	H	4-CN	H	Ci
18	Cl	4-C1	H	Cl
19	F	H	H	Cl

Spojina št. X Z R

20	F	4-C1	H	Cl
21	F	4-Br	H	Cl
22	F	4-F	H	Cl
23	F	4-CH3	H	Cl
24	F	4-CH(CH3)2	H	Cl
25	F	4-OCH3	H	Cl
26	F	2-OCH3	4-C1	Cl
27	F	4-OCHF2	H	Cl
28	F	4-CN	H	Cl
29	-CH3	4-C1	H	Cl
kjer W pomeni O, Rl je	-OCHF2, R2 je-CH3 in	Z2 je 2-0 A, kjer A pomeni

V R4

R3

X	Z	Z1	R	R3	R4
H	H	H	Cl	H	-OCH3
H	H	H	Cl	-CH3	-OCH3
H	4-C1	H	Cl	-CH3	-OCH3
H	4-C1	H	Cl	-CH3	-NH2
H	4-C1	H	Cl	-CH3	-NHCH3
H	4-C1	3-C1	Cl	-CH3	-OCH3
H	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OCH3
H	4-CH3	H	Br	-CH3	-OCH3
H	4-CH3	H	Cl	-ch3	-OCH(CH3)2
H	4-CH3	H	Cl	-CH3	-O(CH2)2O(CH2)2OCH3
H	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OCH2CCI3
H	4-CH3	H	Cl	-ch3	-nh2
H	4-CH3	H	Cl	-ch3	-NHCH3
H	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OC2H5
H	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-OCH3
H	4-C?H5	H	Cl	-CH3	-O(CH2)2O(CH2)2OCH3
H	4-C2H5	H	Cl	-CH3	-OCH2CCI3
H	4-C2H5	H	Cl	-CH3	-ΝΉ2

Spojina št.	X	z	Z1	R	R3	R4
48	H	4-CH3	H	Cl	-ch3	-OCH(CH3)2
49	H	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OH
50	H	4-fenil	H	Cl	-CH3	-OCH3
51	H	4-C2H5	H	Cl	-CH3	-OH
52	H	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-NHOCH3
53	H	4-C2H5	H	Cl	-CH3	-ONa
54	H	4-C2H5	H	Cl	-CH3	-NHCH3
55	H	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-N(CH3)2
56	H	4-C3H7	H	Cl	-CH3	' -OCH3
57	H	4-OCH3	H	Cl	-CH3	-OCH3
58	Cl	H	H	Cl	-CH3	-OCH3
59	Cl	H	H	Cl	-CH3	-O(CH2)2O(CH2)2OCH3
60	Cl	3-C1	H	Cl	-CH3
61	Cl	4-C1	H	Cl	H	-OCH3
62	Cl	4-C1	H	Cl	-CH3	-OCH3
63	Cl	4-Br	H	Cl	-CH3	-OCH3
64	Cl	4-F	H	Cl	-CH3	-OCH3
65	Cl	3-C1	4-C1	Cl	-CH3	-OCH3

X	Z	Zl	R	R3	R4
Cl	3-F	4-F	Cl	-CH3	-OCH3
Cl	4-CH3	H	Cl	H	-OCH3
Cl	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OCH3
Cl	4-C2H5	H	Cl	-CH3	-OCH3
F	H	H	Cl	H	-OCH3
F	H	H	Cl	-CH3	-OH
F	H	H	Cl	-CH3	-OCH3
F	3-C1	H	Cl	-CH3	-OCH3
F	4-CI	H	Cl	H	-OCH3
F	4-CI	H	Cl	-CH3	-OH
F	4-CI	H	Cl	-CH3	-OCH3
F	4-CI	H	Cl	-ch3	-OCH2CCI3
F	4-CI	H	Cl	-CH3	-NH2
F	4-CI	H	Cl	-CH3	-NHCH3
F	4-CI	H	Cl	-CH3	-N(CH3)2
F	5-C1	H	Cl	-CH3	-OCH3
F	4-Br	H	Cl	-CH3	-OCH3
F	3-C1	4-CI	Cl	-CH3	-OCH3

X	Z	Z1	R	R3	R4
F	4-C1	6-C1	Cl	-CH3	-OCH3
F	3-F	4-F	Cl	-CH3	-OCH3
F	4-CH3	H	Cl	H	OH
F	4-CH3	H	Cl	H	-OCH3
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OH
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OCH3
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OC2H5
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OCH(CH3)2
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OCH2CCI3
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-NH2
F	4-CH3	H	Cl	-ch3	-NHC2H5
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-NHC3H7
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-NHOCH3
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-NHSO2CH3
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-N(CH3)SO2CH3
F	4-CH3	H	Cl	-CH3	-ONa
F	4-CH3	H	Br	-CH3	-OCH3
F	4-C2H5	H	Cl	H	-OCH3

X	Z	Z1	R	R3	R4
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-OH
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-och3
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-OCH2CC13
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-OCH(CH3)CH2OCH3
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-O(CH2)2O(CH2)2OCH3
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-NH2
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-nhch3
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-nhoch3
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-N(CH3)2
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-NHSO2CH3
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-N(CH3)SO2CH3
F	4-C2H5	H	Cl	-ch3	-ONa
F	4-C3H7	H	Cl	-ch3	-och3
F	4-CH(CH3)2	H	Cl	-ch3	-och3
F	4-C4H9	H	Cl	-ch3	-och3
F	4-C(CH3)3	H	Cl	-ch3	-och3
F	4-C(CH3)3	H	Cl	-ch3	-O(CH2)2O(CH2)2OCH3
F	5-OCH3	H	Cl	-ch3	-och3

Spojina št. X Z χΐ R r3 _r4

120 F 3,4-(CH2)4- Cl -CH3 -OCH3

121 F 4-fenil H Cl -CH3 -OCH3 kjer W pomeni O, Zl je vodik, R je Cl in Ζλ je 2-OA, kjer je A

O

R3 kjer R^ pomeni -CH3 in R^ je -OCH3

Spojina št.	X	Z	R1	R2
122	F	4-C1	-SCH3	-ch3
123	H	4-CH3	-SCH3	-chf2
124	F	4-CH3	-SCH3	-CH3
125	F	4-CH3	-SCH3	-chf2
126	F	4-CH3	-SOCH3	-ch3
127	F	4-C2H5	-SCH3	-ch3

kjer W pomeni O, Z in Z¹ sta vodik, R je Cl, Rl je -OCHF2, ^{14 2} .i^e -CH3 in Z² je 3-0 A, kjer je A

O

R3 kjer R^ pomeni -CH3

Spojina št.	X	R4
128	H	-OCH3
129	F	-OH
130	F	-OCH3

kjer W pomeni O,Z in Z^ sta vodik, R je Cl, R^ je -OCHF2, R² je -CH3 in Z² je 4-0 A, kjer je A

R3 kjer R^ pomeni -CH3

Spojina št.	X	R4
131	H	-OCH3
132	Cl	-OCH3
133	F	-OCH3
134	F	-O(CH2)2O(CH2)2OCH3

kjer W pomeni S, Z* je vodik, R je Cl, R⁴ je -OCHF2, R² je -CH3 in Z² je 2-0A, kjer je A

O

R3 kjer R³ pomeni -CH3 in R⁴ je -OCH3

Spojina št. X Z

135	H	4-C1
136	H	4-CH3
137	H	4-C2H5
138	F	4-C1
139	F	4-CH3

Spojina št.

140

4-C₂H₅

Herbicidne spojine, sorodne l,2,3-trisubstituiranim-4-[4-(substituiranim fenilmetoksi ali metiltio)fenil]pirazolom

kjer pomeni vodik, Rl je -OCHF2, W je O in R^ je -CH3

Spojina št. X Z

Z¹

141 H 4-C1 H

Cl

142

F 4-C1 H

Cl kjer W pomeni O, Z¹ je vodik, R² j_e -CH3 in Z² je 2-0 A, kjer je A

O

R3 kjer R² pomeni -CH3 in je -OCH3

Spojina št.	X	Z	R	R1
143	H	4-C1	Cl	-OCHF2
144	H	4-CH3	Cl	-OCHF2
145	H	4-C2H5	Cl	-OCHF2
146	H	4-CH3	Cl	'-CF3
147	H	4-CH3	Br	-OCHF2
148	F	4-C1	Cl	-OCHF2
149	F	4-CH3	Cl	-OCHF2
150	F	4-C2H5	Cl	-OCHF2

kjer in pomenita vodik, Z je 4-C1, Rl je -CHF2 in R² je -CH3

Spojina št.	X	R
151	H	Cl
152	H	Br
153	F	Cl

kjer W pomeni O, Z¹ je vodik, R je Cl in Z² je 2-OA, kjer A pomeni

R4

R3 kjer R^ pomeni -CH3 in je -OCH3

Spojina Št.

154	H	4-C1
155	H	4-CH3
156	H	4-C2H5
157	F	4-CI
158	F	4-CH3
159	F	4-C2H5

kjer Z^ in Z² pomenita vodik, W je O in je -CF3

Spojina št.	X	Z	R
160	H	4-CI	Cl
161	H	4-CI	-CO2CH3
162	F	4-CI	Cl

kjer W pomeni O, Z¹ je vodik, R¹ je -CF3 in Z² je 2-OA, kjer A pomeni

Ο

R3 kjer pomeni -CH3 in R^ je -OCH3

Spojina št.	X	Z	R
163	H	4-C1	Cl
164	H	4-C2H5	Cl
165	H	4-C2H5	Br
166	H	4-CH3	-CO2CH3
167	H	4-C2H5	-CO2CH3
168	F	4-CH3	Cl
169	F	4-C2H5	Cl
170	F	4-C2H5	Br
171	F	4-C2H5	-CO2CH3

R¹

kjer Zl in Τλ pomenita vodik, W je O in je -CH3

Spojina št. X Z R pl

172 H 4-C1 Cl -CHF2

173 F 4-C1 Cl -CHF2 kjer W pomeni O, Z^ je vodik, R^ je -CH3 in Z^ je 2-OA, kjer A pomeni

O

R3 kjer R^ pomeni -CH3 in R^ je -OCH3

Spojina št.	X	Z	R	R1
174	H	4-C2H5	Cl	-CF2CF2H
175	H	4-CH3	Cl	-ch3
176	H	4-C2H5	Cl	-CH(CH3)2
177	H	4-CH3	Br	-CHF2

Spojina št.	X	Z	R	R1
178	H	4-C2H5	Br	-CHF2
179	F	4-CH3	Cl	-CHF2
180	F	4-C2H5	Cl	-chf2

Herbicidni l,2,3-trisubstituirani-4-[4-(substituirani fenilmetoksi ali metiltio)fenil]pirazoli

kjer W pomeni O, R¹ je -OCHF2, R² je -CH3 in Z² je 2-OA, kjer A pomeni

O

R3

Spojina št.	X	Z	Z1	R	R3	R4
181	H	4-C2H5	H	Cl	H	-OH
182	H	4-C2H3	H	Cl	H	-och3
183	H	4-Br	H	Br	-ch3	-och3
184	H	5-C2H3	H	Cl	-ch3	-och3
185	H	4-CH3	H	Cl	-CH3	-OCH(CH3)CO2CH
186	H	4-C1	H	Br	-ch3	-och3
187	H	3-C2H5	H	Cl	-ch3	-och3
188	H	4-CHj	H	Cl	-CH?	ONa
189	H	4-CHi	H	Cl	-CH,	-N(CH3)2
190	H	4-OC6H3	H	Cl	-ch3	-och3
191	F	4-CHj	H	Cl	-ch3	-0CH(CH3)C02CH
192	F	4-CHj	H	Cl	-ch3	-NHCH3
193	F	4-CH3	H	Cl	-ch3	-N(CH3)2
194	F	5-C2H3	H	Cl	-ch3	-och3

HERBICIDNA AKTIVNOST

Poljubno substituirane fenilmetoksi ali fenilmetiltio pirazolne herbicide pričujočega izuma smo preizkusili na pred- in povzklitveno herbicidno aktivnost proti različnim poljščinam in plevelom. Testne rastline vključujejo sojo (Glycinc max var. Winchester), koruzo (Zea maysv&r. Pioneer 3732), pšenico (Triticum aestivum var. Lew), slak (Ipomca lacunosa ali Ipomea hederacea), Abutilon Iheophrasti zeleni muhvič (Selaria viridis), divji sirek (Sorghum halepense), njivni lisičji rep (Aloepecurus myosuroides), navadno zvezdico (Stellaria media) in bodič (Xanlhium strumarium L.).

Za predvzklitvene teste smo za vsak odmerek aplikacije vsakega potencialnega herbicida napolnili dve posodi za testiranje iz vlaknastega materiala za enkratno uporabo (8 cm x 15 cm x 25 cm), do globine približno 6,5 cm, s peščenim humusom, sterilizianim s paro. Zemljo smo zravnali in pritisnili s šablono, da smo dobili pet enako oddaljenih 13 cm dolgih in 0,5 cm globokih brazd v vsaki posodi za testiranje. Semena soje, pšenice, koruze, zelenega muhviča in divjega sireka smo sadili v brazde prve posode, semena Abutilon theophrasti, slaka, navadne zvezdice, bodiča in njivnega lisičjega repa pa v brazde druge posode. Z uporabo petvrstne šablone smo semena pritisnili na mesta. Posode za testiranje smo enakomerno prekrili s približno 0,5 cm debelo plastjo zemlje za prekrivanje (zmes enakih delov peska in peščenega humusa). Posode za povzklitvene teste smo pripravili na enak način, le da smo vanje sadili 9-14 dni preje kot v posode za predvzklitvene teste in da smo jih dali v rastlinjak ter jih zalivali in tako omogočili vzklitje in razvoj listja.

V obeh, pred- in povzklitvenih testih, smo pripravili standardno raztopino potencialnega herbicida z raztapljanjem 0,27 g spojine v 20 mL zmesi voda/aceton (50/50), ki je vsebovala 0,5% v/v sorbitan monolaurata. Za odmerek 3000 g/ha herbicida smo 10 mL standardne raztopine razredčili z zmesjo voda/aceton (50/50) na 45 mL. V sledeči tabeli so podani volumni standardne raztopine in razredčila, ki smo jih uporabili za pripravo raztopin za nižje odmerke:

Odmerek (g/ha)	volumen standardne raztopine (mL)	volumen zmesi aceton/voda (mL)	celotni volumen raztopine za škropljenje (mL)
3000	10	35	45
1000	3	42	45
300	1	44	45
100	0,3	45	45,3
30	0,1	45	45,1
10	0,03	45	45,03
3	0,01	45	45,01

Predvzklitvene posode smo na začetku rahlo poškropili z vodo. Štiri posode smo dali dve po dve vzdolž tekočega (transportnega) traku (tj. dve predvzklitvene, ki jim sledita dve povzklitveni posodi). Tekoči trak pod razpršilnikom se je nahajal približno 25,4 cm nad povzklitvenim listjem. Predvzklitveni posodi sta na bili dvignjeni na traku, tako da je površina prsti bila na istem nivoju pod razpršilnikom kot pognano listje povzklitvenih rastlin. Začeli smo s škropenjem herbicidne raztopine in ko se je to stabiliziralo, smo posode spustili pod razpršilnik s tako hitrostjo, da so dobile dozo ekvivalentno 1000 L/ha. Pri tej dozi so odmerki tisti, ki jih prikazujemo v zgornji tabeli za posamezne herbicidne raztopine. Posodi za predvzklitvene teste smo takoj potem zalili z vodo, jih dali v rastlinjak in redno zalivali z vodo na površini prsti. Posode za povzklitvene teste smo takoj dali v rastlinjak in jih 24 ur po tretiranju s testno raztopino nismo zalivali. Po tem smo jih redno zalivali z vodo na nivoju zemlje. Po izteku 12-17 dni smo rastline preizkali in zabeležili fitotoksične podatke.

Podatke o herbicidni aktivnosti pri izbranih odmerkih podajamo za različne spojine tega izuma v tabelah 2 in 3. Testne spojine so identificirane s številkami, ki ustrezajo tistim v tabeli 1.

Fitotoksične podatke jemljemo kot procent kontrole. Procent kontrole smo določili z metodo, podobno sistemu vrednotenja 0 do 100, opisanem v Research Methods in Weed Science, 2. izdaja, B. Truelove, ur.; Southern Weed Science Society; Aubum University, Aubum, Alabama, 1977. Sistem vrednotenja je sledeč:

Vrednotenje (% kontrole)	Opis glavnih kategorij	Opis poljščine	Opis plevela
0	ni učinka	ni zmanjšanja poljščine ali poškodbe	ni kontrole plevela
10		rahlo razbarvanje ali zastoj v rasti	zelo šibka kontrola plevela

resen rahel učinek zmeren učinek

delno razbarvanje, zastoj v rasti ali izguba forme	šibka kontrola plevela
bolj izražena poškodba poljščine, ki ni trajna	šibka do pomanjkljiva kontrola plevela
zmerna poškodba, poljščina se običajno opomore	pomanjkljiva kontrola plevela
poškodba poljšine je trajnejša, okrevanje je dvomljivo	pomanjkljiva do zmerna kontrola plevela
trajna poškodba poljščine, okrevanja ni	zmerna kontrola plevela
težka poškodba in izguba forma	kontrola nekoliko manj kot zadovoljiva
poljščina skoraj uničena, le nekaj rastlin preživi	zadovoljiva do dobra kontrola plevela
le občasno ostanejo	zelo dobra do odlična

žive rastline popolen učinek

popolno uničenje	popolno uničenje
poljščin	plevela

Tabela 1

PREDVZKLITVENA HERBICIDNA AKTIVNOST (% KONTROLE PRI 0,3 kg/ha)

Spojina št. 12 6 7

Vrsta

Soja	0	0	0	0
Pšenica	0	0	0	0
Koruza	0	0	20	0
Abutiloa theophrasti	15	0	40	5
Slak	15	0	20	10
Navadna zvezdica	75	0	60	10
Bodič	0	0	40	0
Njivni lisičji rep	ND	0	ND	10
Zeleni muhvič	5	5	80	60
Divji sirek	10	0	20	0
Spojina št.	37	40	41	42
Vrsta
Soja	10	5	10	10
Pšenica	20	0	5	20
Koruza	10	0	5	10
Abutiion theophrasti j qq	100	60	100
Slak	100	70	40	90
Navadna zvezdica	90	100	90	100
Bodič	60	0	20	25

Njivni lisičji rep

8	9	12	2Q	31	32	35	j6
0	0	0	0	0	15	0	15
5	0	0	0	0	0	10	10
0	0	0	0	0	10	0	20
30	20	95	95	100	100	50	100
10	20	100	100	90	100	50	100
0	40	100	100	100	100	90	100
0	40	0	20	20	70	0	30
0	ND	ND	60	30	ND	0	ND
50	60	100	100	25	50	30	60
0	30	30	20	15	40	10	30

70 ND ND

43	44	47	48	49	50	51	52
10	ND	0	5	0	40	40	40
20	10	0	0	10	10	20	10
0	5	5	5	10	10	20	10
100	100	80	70	100	100	100	100
100	100	70	90	60	80	50	95
100	95	90	100	100	100	100	100
30	15	10	20	10	30	30	50
30	20	30	15	30	20	50	20

Zeleni muhvič	70	0	40	90	60	50	20	40	30	50	40	40
Divji sirek	40	30	30		20	20	0	20	10	40	10	30
Spojina št.	53	54	55	56	68	69	76	88	89	90	91	92
Vrsta
Soja	60	60	50	25	20	0	10	40	30	60	40	35
Pšenica	10	0	20	10	30	0	0	20	0	20	20	10
Koruza	10	0	10	10	0	0	0	10	30	20	0	15
A butilon theophrasti 100	95	100	100	100	70	100	100	100	100	90	100
Slak	80	95	100	70	100	. 40	100	100	100	100	70	90

Navadna zvezdica

	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	90
Bodic	20	30	30	20	80	40	70	20	80	60	30	50
Njivni lisičji rep	10	10	0	20	ND	ND	ND	20	ND	30	20	ND
Zeleni muhvič	40	80	70	50	40	10	40	60	100	80	75	60
Divji sirek	40	40	40	20	50	30	0	20	0	30	25	55

Spojina št. Vrsta	93	97	99	103	128	JU	153	157	158	159	181	182
Soja	20	10	15	10	40	0	0	0	0	0	0	10
Pšenica	10	15	10	0	20	0	0	0	10	0	10	20
Koruza	35	10	10	0	10	0	0	0	10	0	10	10

Abutilon theophrasti

	100	100	100	100	70	30	10	0	0	10	100	100
Slak	100	90	100	100	50	40	0	0	0	0	40	90
Navadna zvezdica	ND	100	100	100	60	30	0	40	20	20	95	100
Bodič	60	60	60	30	10	10	40	20	0	10	20	30
Njivni lisičji rep	60	ND	ND	ND	20	10	ND	ND	ND	ND	ND	ND
Zeleni muhvič	60	75	40	40	30	15	0	0	0	0	40	50

Divji sirek 4θ	40	10	0	20	0	20	30	20	30	25	20
Spojina št.	184	185	186	187	188	189	190	191	192	193	194
Vrsta
Soja	0	15	15	0	0	0	0	30	60	40	10
Pšenica	0	0	0	0	20	10	10	30	30	20	0
Koruza Abutilon theophrasti	0	15	10	10	0	10	5	30	10	10	30
30	95	90	95	90	95	15	100	100	100	100
Slak	40	100	100	60	80	95	15	95	90	100	70
Navadna zvezdica	80	100	100	100	100	60	0	100	100	100	80
Bodic	10	10	40	20	35	30	0	80	60	80	15
Njivni lisičji rep	20	20	40	ND	ND	30	0	ND	70	60	40
Zeleni muhvič	30	20	30	60	40	50	20	40	90	80	10
Divji sirek	0	10	10	50	30	15	5	20	60	40	0

				Tabela 2
	POVZKLITVENA HERBICIDNA AKTIVNOST (% KONTROLE PRI 0,3 kg/ha)
Spojina št. Vrsta	1	2	6	7	8	9	12	20	31	32	35
Soja	40	15	50	20	60	40	20	60	70	70	60
Pšenica	10	5	10	20	10	20	10	30	30	30	20
Koruza	50	30	60	40	65	50	50	80	65	65	60
Abutilon theophrasti	20	80	80	50	100	100	100	ioo	100	60
Slak	100	90	100	100	80	100	100	100	100	100	100

Navadna zvezdica	30	10	40	20	40	80	ND	100	100	100	100	100
Bodič	50	20	80	15	30	60	100	100	100	100	95	100
Njivni lisičji rep	ND	5	ND	5	10	ND	80	60	40	ND	20	ND
Zeleni muhvič	30	50	60	90	50	70	100	100	50	60	40	90
Divji sirek	40	5	50	40	30	55	60	30	30	30	20	70
St>oiina št.	37	40	41	42	42	44	47	48	42	50	51	52
Vrsta
Soja	75	70	50	50	70	85	70	60	70	55	60	75
Pšenica	30	30	30	20	40	30	20	20	30	30	30	40
Koruza	65	60	60	55	70	60	90	70	80	50	50	80
Abutilon theophrasti^	80	60	70	100	100	60	100	60	100	70	80
Slak	100	100	60	60	100	100	100	100	100	90	100	100
Navadna zvezdica	100	80	80	80	100	100	70	100	100	100	70	80
Bodič	100	65	50	50	100	100	60	80	70	100	60	90
Njivni lisičji rep	40	30	40	60	30	40	30	25	30	20	30	30
Zeleni muhvič	75	50	40	40	60	75	50	40	50	60	50	60
Divji sirek	50	30	50	40	40	50	50	20	40	40	40	50

Spojina št. Vrsta	53	54	55	56	68	69	76	88	89	90	21	22
Soja	80	70	70	75	75	70	95	80	95	80	75	70
Pšenica	30	20	30	20	30	10	40	40	30	40	20	30
Koruza	60	80	60	55	65	60	100	100	55	100	90	60
Abutilon theophrasli\QQ	75	90	100	100	100	100	100	100	100	100	100
Slak	100	95	100	100	100	95	100	100	100	100	100	100
Navadna zvezdica	80	70	100	100	100	80	ND	100	ND	100	100	100

Bodic	70	50	70	85	100	100	100	100	100	90	90	100
Njivni lisičji rep	30	40	20	30	40	20	20	30	30	30	40	50
Zeleni muhvič	60	60	70	60	70	50	100	70	100	75	60	60
Divji sirek	40	40	40	30	45	30	5	60	40	50	40	40
Spojina št.	93	97	99	J03	128	131	153	157	158	159	181	J82

Vrsta

Soja	50	65	70	100	60	70	0	10	15	0	60	60
Pšenica	40	40	40	ND	20	20	0	0	0	0	30	40
Koruza	50	80	70	55	60	60	5	30	30	20	60	60
Abutiloa tbeopbrasti^	95	100	100	80	90	0	20	10	10	70	100
Slak	90	100	100	100	95	100	0	5	20	5	95	100
Navadna zvezdica	100	100	100	ND	75	90	ND	ND	ND	ND	90	100
Bodic	100	100	100	100	70	100	0	5	0	0	70	90
Njivni lisičji rep	20	60	60	20	20	30	ND	ND	ND	ND	30	70
Zeleni muhvič	40	60	100	100	80	50	50	10	20	50	50	70
Divji sirek	30	50	70	ND	60	30	0	5	25	20	40	60
Spojina št.		184	185	186	187	188	189	190	191	192	J93	194

Vrsta

Soja	60	70	70	65	60	70	50	60	60	60	70
Pšenica	10	30	30	20	40	30	10	40	40	50	30
Koruza	60	60	60	70	60	60	60	5	40	60	55
Abutilon tbeophrasti	70	100	100	90	80	70	60	100	100	100	80
Slak	90	100	100	100	90	100	100	100	100	100	100
Navadna zvezdica	90	100	100	100	100	80	50	100	100	100	100
Bodič	70	90	100	70	60	70	40	100	100	'80	100

Njivni lisičji rep	30	40	40	ND	50	40	15	60	30	50	30
Zeleni muhvič	40	60	50	50	40	50	50	60	90	100	50
Divji sirek	30	40	40	40	50	40	20	50	40	40	30

Herbicidne sestavke pripravimo tako, da herbicidno učinkovite količine aktivnih spojin zmešamo z adjuvanti in nosilci, ki jih običajno uporabljamo v stroki, da bi olajšali disperzijo aktivnih sestavin za določen željen namen, upoštevajoč dejstvo, da formulacija in način aplikacije toksične snovi lahko vplivata na aktivnost snovi pri dani aplikaciji. Tako lahko za uporabo v poljedelstvu predstavljene herbicidne sestavke formuliramo kot granule z relativno velikimi delci, kot vodotopne ali v vodi disperzibilne granule, kot praške, kot omočljive praške, kot emulzibilne koncentrate, kot raztopine, ali kot katerekoli od različnih drugih znanih tipov formulacij, odvisno od željenega načina aplikacije.

Te hrebicidne sestavke lahko uporabimo bodisi kot z vodo razredčena škropiva ali kot praške ali granule na površinah, na katerih želimo zavreti vegetacijo. Te formulacije lahko vsebujejo tako malo kot 0,1 utežnih %, 0,2 utežnih %, do tako mnogo kot 95 utežnih % ali več aktivne sestavine.

Praški so prosto sipljive zmesi aktivne sestavine s fino razdrobljenimi trdnimi snovmi, takimi kot so smukec, naravne gline, kieselguhr, moke kot je moka iz orehove lupine ali bombaževih semen, ter druge organske in anorganske trdne snovi, ki delujejo kot dispergensi in nosilci toksične snovi; povprečna velikost delcev teh fino razdrobljenih trdnih snovi je manj kot približno 50 pm. Tipična praškasta formulacija, uporabna v smislu tega izuma, vsebuje 1,0 del ali manj hrebicidne spojine in 99,0 delov smukca.

Omočljivi praški, ki so prav tako uporabne formulacije za pre- in povzklitvene herbicide, obstajajo v obliki finih delcev, ki se lahko dispergirajo v vodi ali drugih medijih za disperzijo. Omočljiv prašek končno apliciramo na zemljišče bodisi kot suh prah ali kot emulzijo v vodi ali neki drugi tekočini. Tipični nosilci za omočljive praške vključujejo Fullerjevo prst, kaolinske gline, silicijev dioksid in druge dobro omočljive anorganske snovi za razredčenje. Omočljive praške pripravimo običajno tako, da vsebujejo približno 5 - 80 % aktivne sestavine, odvisno od absorpcijske sposobnosti nosilca, ter običajno vsebujejo tudi majhno količino sredstva za omočenje, dispergiranje ali emulgiranje, da bi se olajšalo dispergiranje. Kot primer, uporabna formulacija omočljivega praška vsebuje 80,8 delov herbicidne spojine, 17,9 delov Palmetto gline, 1,0 del natrijevega lignosulfonata in 0,3 dela sulfoniranega alifatskega poliestra kot sredstev za omočenje. Pogosto bomo v posodo z mešanico za povzklitveno aplikacijo dodali dodatno sredstvo za omočenje in/ali olje, da bomo olajšali dispergiranje na listje in absorbcijo v rastlino.

Druge koristne formulacije za herbicidne aplikacije so emulzibilni koncentrati, (EKi), ki so homogeni tekoči sestavki, ki se lahko dispergirajo v vodi ali drugem mediju za disperzijo, ter lahko v celoti sestojijo iz herbicidne spojine in tekočega ali trdnega emulgatorja ali lahko vsebujejo tudi tekoči nosilec kot ksilen, teške aromatične nafte, izoforone ali druga nehlapna organska topila. Za herbicidno aplikacijo te koncentrate dispergiramo v vodi ali drugem tekočem nosilcu, in jih navadno apliciramo kot škropivo na površino, ki jo želimo obdelati. Utežni odstotek bistvene aktivne sestavine lahko spreminjamo glede na način aplikacije sestavka, vendar v splošnem le-ta znaša 0,5 do 95 utežnih % aktivne sestavine herbicidnega sestavka.

Tekoče formulacije so podobne EKom, z izjemo, da je aktivna sestavina suspendirana v tekočem nosilcu, običajno v vodi. Tekoče formulacije, tako kot EKi lahko vključujejo majhno količino površinsko aktivne snovi in vključujejo aktivno sestavino v razponu od 0,5 do 95 %, pogosto od 10 do 50 % teže sestavka. Za aplikacijo lahko tekoče formulacije razredčimo z vodo ali drugim tekočim vehiklom in jih običajno apliciramo kot škropivo na površini, ki jo želimo obdelati.

Tipične snovi za omočenje, dispergiranje ali emugiranje, ki jih uporabljamo v poljedelskih formulacijah vključujejo, vendar nikakor niso omejene samo na njih, alkil in alkilaril sulfonate in sulfate ter njihove natrijeve soli; alkilaril polieteme alkohole; sulfatirane višje alkohole, polietilen okside; sulfonirana živalska in rastlinska olja, sulfonirana parafinska olja; estre maščobnih kislin s polihidričnimi alkoholi in adicijske produkte takih estrov z etilen oksidom; in adicijske produkte etilen oksida z merkaptani z dolgimi alkilnimi verigami. Komercialno so dostopni številni drugi tipi uporabnih površinsko aktivnih snovi. Če uporabimo površinsko aktivno snov, ta običajno tvori od 1 do 15 utežnih % sestavka.

Druge uporabne formulacije vključujejo suspenzije aktivne sestavine v relativno nehlapnem topilu, takem kot voda, koruzno olje, kerozin, propilen glikol ali drugi primerni tekoči nosilci.

Še druge uporabne formulacije za herbicidne aplikacije vključujejo enostavne raztopine aktivne sestavine v topilu, v katerem je le-ta popolnoma topna v željeni koncentraciji, takemu kot so aceton, alkilirani naftaleni, ksilen ali druga organska topila. Granularne formulacije, katere toksično spojino nosijo na relativno grobih delcih, so zlasti uporabne za zračno distribucijo ali za prodiranje skozi goščavo, ki prekriva poljščine. Lahko uporabljamo tudi pršilce pod pritiskom, tipično aerosole v katerih je aktivna sestavina dispergirana v obliki finih delcev, kot rezultat uparevanja tekočega disperznega nosilca z niškim vreliščem, kot Freon - fluoriniranih ogljikovodikov. Vodotopne ali v vodi disperzibilne granule so prav tako uporabne formulacije za herbicidno aplikacijo teh spojin. Take granularne formulacije so prosto sipke, neprašne in dobro topne v vodi ali se z vodo dobro mešajo. Topne ali disperzibilne granularne formulacije, ki so opisane v U.S patentu št. 3,920,442 so uporabne pri pričujočih herbicidnih spojinah. Pri uporabi na polju poljedelec lahko granularne formulacije, emulzibilne koncentrate, tekoče koncentrate, raztopine itn. razredči z vodo, da dobi koncentracije aktivne sestavine v območju npr. 0,1% ali 0,2% do 1,5% ali 2%.

Aktivne herbicidne spojine tega izuma lahko formuliramo in /ali apliciramo z insekticidi, fungicidi, nematicidi, rastlinskimi rastnimi regulatorji, gnojili ali drugimi poljedelskimi kemikalijami, uporabljamo pa jih lahko tudi kot učinkovita sredstva za sterilizacijo zemlje, kot selektivne herbicide v poljedelstvu. Seveda pri aplikaciji aktivne spojine tega izuma, bodisi formulirane same ali pa z drugimi poljedelskimi kemikalijami, uporabljamo učinkovito množino in koncentracijo aktivne spojine; množina je lahko tako nizka kot npr. 1-250 g/ha, prednostno približno 4 do 30 g/ha. Za uporabo na polju, kjer pride do izgube herbicida, lahko uporabimo višje odmerke (npr. štirikraten zgoraj omenjeni odmerek).

Aktivne herbicidne spojine, ki so predmet tega izuma, lahko uporabljamo tudi v kombinaciji z drugimi herbicidi. Le-ti herbicidi vključujejo take, kot so npr.: 7V-(fosfonometil)glicin (glyphosate); ariloksialkanojska kislina kot (2,4diklorofenoksi)ocetna kislina (2,4-D), (4-kloro-2-metilfenoksi)ocetna kislina (MCPA), (+/-)-2-(4-kloro-2-metilfenoksi)propanojska kislina (MCPP); sečnine kot A^r,A-dimetil-A^r''-[4-(l-metiletil)fenil]sečnina (isoproturon); imidazolinoni kot 2-[4,5-dihdro-4-metil-4-(l-metiletil)-5-okso-l//-imidazol-2-il]-3-piridinkarboksilna kislina (imazapyr), reakcijski produkt, ki vsebuje (+/-)-2-[4,5-dihidro-4metil-4-(l-metiletil)-5-okso-l//-imidazol-2-il]-4-metilbenzojsko kislino in (+/-)-267 [4,5-dihidro-4-metil-4-(l-metiletil)-5-okso-l//-imidazol-2-il]-5-metilbenzojsko kislino (imazamethabenz), (+/-)-2-(4,5-dihidro-4-metil-4-(l-metiletil)-5-okso-l//imidazol-2-il]-5-etil-3-piridinkarboksilna kislina (imazethapyr) in (+/-)-2-(4,5dihidro-4-metil-4-(l-metiletil)-5-okso-l//-imidazol-2-il]-3-kinolinkarboksilna kislina (imazaquin); difenil etre, take kot 5-[2-kloro-4-(trifluorometil)fenoksi]-2nitrobenzojska kislina (acifluorfen), metil 5-(2,4-diklorofenoksi)-2-nitrobenzoat (bifenox) in 5-(2-kloro-4-(trifluorometil)fenoksi]-/V-(metilsulfonil)-2-nitrobenzamid (fomasafen); hidroksibenzonitrili, take kot 4-hidroksi-3,5dijodobenzonitril (ioxynil) in 3,5-dibromo-4-hidroksibenzonitril (bromoxynil); sulfonilsečnine, take kot 2-[[[[(4-kloro-6-metoksi-2-pirimidinil)amino]karbonil]amino]sulfonil]benzojska kislina (chlorimuron), 2-kloro-/V-[[(4metoksi-6-metil-l,3,5-triazin-2-il)amino]karbonil]benzensulfonamid (chlorsulfuron), 2-((((((4,6-dimetoksi-2-pirimidinil)amino]karbonil]amino]sulfonil]metil]benzojska kislina (bensulfuron), 2-(((((4,6-dimetoksi-2-pirimidinil)amino]karbonil]amino]sulfonil]-l-metil-l//-pirazol-4-karboksilna kislina (pyrazosulfuron), 3-((([(4-metoksi-6-metil-l,3,5-triazin-2-il)amino]karbonil]amino]sulfonil]-2tiofenkarboksilna kislina (thifensulfuron) in 2-(2-kloroetoksi)-7V-[[(4-metoksi-6metil-1,3,5-triazin-2-il)amino]karbonil]benzensulfonamid (triasulfuron); 2-(4ariloksifenoksi)alkanojska kislina, taka kot (+/-)-2-{4-[(6-kloro-2-benzoksazolil)oksi]fenoksi}propanojska kislina (fenoxaprop), (+/-)-2-(4-((5(trifluorometil)-2-piridinil]oksi]fenoksi}propanojska kislina (fluazifop), (+/-)-2[4-(6-kloro-2-kvinoksalinil)oksi]fenoksi}propanojska kislina (quizalofop) in (+/-)-2- [-(2,4-diklorofenoksi)fenoksi]propanojska kislina (diclofop); benzotiadiazinoni, take kot 3-(l-metiletil)-l//-2,l,3-benzotiadiazin-4(3/Y)-on 2,2-dioksid (bentazone); 2-kloroacetanilidi, taki kot /V-butoksimetil-2-kloro-2',6'dietilacetanilid (buttachlor); arenkarboksilne kisline, take kot 3,6-dikloro-2metoksibenzojska kislina (dicamba); in piridiloksiocetne kisline, take kot ((4amino-3,5-dikloro-6-fluoro-2-piridinil)oksi]ocetna kislina (fluroxypyr).

Očitno lahko formulacije in aplikacije spojin pričujočega izuma modificiramo na različne načine, ne da bi se odklonili od izumiteljskih zamisli, ki smo jih tu podali, kot smo jih definirali v patentnih zahtevkih.

Claims (17)

1. Herbicidna spojina s kemijsko strukturo označena s tem, da je:

Q izbran izmed naslednjih heterociklov:

R - halogen;

Rl = nižji alkil, nižji alkoksi, nižji haloalkil, nižji haloalkoksi, nižji alkiltio, nižji alkilsulfonil ali nižji alkilsulfinil;

r2 ₌ nižji alkil ali nižji haloalkil;

X = H, halogen ali nižji alkil;

W = O ali S;

Z, Zl, Z^ so neodvisno izbrani izmed: H, halogena, nižjega alkila z nerazvejano ali razvejano verigo, nižjega haloalkila, nižjega alkoksi, nižjega haloalkoksi, ciano, nižjega cianoalkiloksi, nitro, aril ali ariloksi; ali pa sta Z in Z^ eden poleg drugega na benzenovem obroču in sta, vzeto skupaj, -(CH2)4-; ali Z2 pomeni O A na 2-, 3- ali 4- položaju fenilnega obroča;

A je

R³

R³ je H, nižji alkil ali halo;

R⁴= OH, nižji alkoksi z nerazvejano ali razvejano verigo, nižji haloalkoksi, alkoksialkoksi, alkoksialkoksialkoksi, alkoksikarbonilalkoksi, amino, nižja alkilamino, nižja dialkilamino, nižja alkoksiamino, nižja alkilsulfonilamino, nižja haloalkilsulfonilamino, nižja (alkil)(alkilsulfonil)amino ali njihova sol, sprejemljiva v poljedelstvu; in

R³ = halogen ali nižji alkil ester.

2. Spojina po zahtevku 1, označena s tem, da Z² pomeni O A.

3. Spojina po zahtevku 2, označena s tem, da je Q izbran izmed sledečih heterociklov:

R³ je H ali nižji alkil.

4. Spojina po zahtevku 3, označena s tem, da je Q

5. Spojina po zahtevku 4, označena s tem, da je R halogen, R³ je nižji haloalkoksi in da je R³ nižji alkil.

6. Spojina po zahtevku 5, označena s tem, da je R kloro, R³ je difluorometoksi in daje R³ metil.

7. Spojina s kemijsko strukturo označena s tem, da X pomeni Cl, Br ali OH; Z je metii, etii, kloro, bromo ali fenoksi; in R je OH, nižji alkoksi z nerazvejano ali razvejano verigo, nižji haloalkoksi, alkoksialkoksi, alkoksialkoksialkoksi, alkoksikarbonilalkoksi, amino, nižja alkilamino, nižja dialkilamino, nižja alkoksiamino, nižja alkilsulfonilamino, nižja haloalkilsulfonilamino ali nižja (alkil)(alkilsulfonil)amino.

8. Spojina s kemijsko strukturo označena s tem, da je Z metil, etil, kloro, bromo ali fenoksi; in R je OH, nižji alkoksi z nerazvejano ali razvejano verigo, nižji haloalkoksi, alkoksialkoksi, alkoksialkoksialkoksi, alkoksikarbonilalkoksi, amino, nižja alkilamino, nižja dialkilamino, nižja alkoksiamino, nižja alkilsulfonilamino, nižja haloalkilsulfonilamino ali nižja (alkil)(alkilsulfonil)amino.

9. Postopek za pripravo herbicidne spojine, označen s tem, da vsebuje stopnjo pretvorbe benzil halida s fenolom ali tiofenolom, omenjeni benzil halid ima kemijsko strukturo:

značilno po tem, da X pomeni kloro ali bromo, Z, Z^, Τλ so neodvisno izbrani izmed: H, halogena, nižjega alkila z nerazvejano ali razvejano verigo, nižjega haloalkila, nižjega alkoksi, nižjega haloalkoksi, ciano, nižjega cianoalkiloksi, nitro, aril ali ariloksi; ali pa sta Z in Z^ eden poleg drugega na benzenovem obroču in sta, vzeto skupaj, -(CH2)4-; ali Z2 pomeni OA na 2-, 3- ali 4- položaju fenilnega

R³ je H, nižji alkil ali halo;

R⁴= OH, nižji alkoksi z nerazvejano ali razvejano verigo, nižji haloalkoksi, alkoksialkoksi, alkoksialkoksialkoksi, alkoksikarbonilalkoksi, amino, nižja alkilamino, nižja dialkilamino, nižja alkoksiamino, nižja alkilsulfonilamino, nižja haloalkilsulfonilamino, nižja (alkil)(alkilsulfonil)amino ali njihova sol, sprejemljiva v poljedelstvu; omenjeni fenol ali tiofenol ima kemijsko strukturo:

HW značilno po tem, da je:

Q izbran izmed sledečih heterociklov:

R = halogen;

R¹ = nižji alkil, nižji alkoksi, nižji haloalkil, nižji haloalkoksi, nižji alkiltio, nižji alkilsulfonil ali nižji alkilsulfinil;

R2 = nižji alkil ali nižji haloalkil;

X = H, halogen ali nižji alkil;

W = O ali S;

10. Postopek po zahtevku 8, označen s tem, da Z² pomeni OA.

11. Postopek po zahtevku 9, označen s tem, da Q izberemo izmed sledečih heterociklov:

N '' x ₂

N^R² \ R¹

-H

N' ‘R²·

R³ je H ali nižji alkil.

12. Postopek po zahtevku 10, označen s tem, da je Q

13. Postopek po zahtevku 12, označen s tem, da R pomeni halogen, R' je nižji haloalkoksi in R³ je nižji alkil.

14. Postopek po zahtevku 13, označen s tem, da R pomeni kloro, Rl je difluorometoksi in R³ je metil.

15. Postopek kontrole neželjenega rasta rastlin, označen s tem, da vsebuje aplikacijo herbicidno učinkovite količine sestavka po zahtevku 1, na prostor, kjer rastejo ali kjer pričakujemo, da bodo rasle neželjene rastline.

16. Herbicidni sestavek, označen s tem, da vsebuje herbicidno učinkovito količino spojine po zahtevku 1 in herbicidno sprejemljivi nosilec.

17. Herbicidni sestavek, označen s tem, da vsebuje herbicidno učinkovito količino spojine po zahtevku 1 in herbicidno učinkovito količino enega ali večih herbicidov, izbranih iz skupine, ki vsebuje A-(fosfonometil)glicin (glyphosate), (2,4-diklorofenoksi)ocetno kislino (2,4-D), (4-kloro-2-metilfenoksi)ocetno kislino (MCPA), (+/-)-2-(4-kloro-2-metilfenoksi)propanojsko kislino (MCPP), isoproturin, imazapyr, imazamethabenz, imazetaphyr, imazaquin, acifluorfen, bifenox, fomasafen, ioxynil, bromoxynil, chlorimuron, chlorsulfuron, bensulfuron, pyrazosulfuron, thifensulfuron, triasulfuron, fenoxaprop, fluazifop, quizalofop, diclofop, bentazone, butachlor, dicamba in fluroxypyr.

Za

FMC CORPORATION:

Izvleček

HERBICIDNI FENILMETOKSIFENILNI HETEROCIKLI

Odkrite so nove herbicidne spojine, sestavki ki jih vsebujejo in metode za njihovo uporabo pri kontroli plevela. Nove herbicidne spojine so poljubno substituirani fenilmetoksi ali fenilmetiltio heterocikli s formulo v katerih je 0 izbran izmed:

R = halogen; iV = nižji alkil, nižji alkoksi, nižji haloalkil, nižji haloalkoksi, nižji alkiltio, nižji sulfonil ali nižji alkilsulfinil; R² = nižji alkil ali nižji haloalkil; X = H, halogen ali nižji alkil; W = O ali S; Z, Zl, Z² so neodvisno izbrani izmed: H, halogena, nižjega alkila z nerazvejano ali razvejano verigo, nižjega alkoksi, nižjega haloalkoksi, ciano, nižjega cianoalkiloksi ali arila; ali pa sta Z in Z⁴ eden poleg drugega na benzenovem obroču in sta, vzeto skupaj, -(CH2)4-; ali Z2 pomeni OA na 2-, 3- ali 4- položaju fenilnega obroča; A je derivat alkanoata, vezan na kisik v fenoksi na a ogljiku; R³ je H ali nižji alkil; R⁴ = OH ali njegova sol, sprejemljiva v poljedelstvu, nižji alkoksi z nerazvejano ali razvejano verigo, nižji haloalkoksi, alkoksialkoksi, alkoksialkoksialkoksi, amino, nižja alkilamino, nižja alkilsulfonilamino ali nižja (alkil)(alkilsulfonil)amino; in = halogen ali nižji alkil ester.