SI9400307A - Apparatus and method for performing external surface work on ships' hulls - Google Patents

Description

(57) Suho abrazivo v delcih za uporabo pri abrazivnem peskalnem čiščenju ladisjkega trupa (16, 26) se dobavlja peskalnim loncem (36) od sklopov napajalnih lijakov za abrazivo, ki so na mesto dvignjeni z reciklirne postaje. Porabljeno abrazivo z okruški se zbira in razporeja na transportni trak, potekajoč vzporedno z gredeljskimi bloki, za transportirale zbranega materiala v reciklirno postajo. Tamkaj se zbrani material tretira tako, da se iz ponovno uporabljivega abrazivnega peska odstrani podmerske delce in tujke. Ponovno uporabljiv abrazivni pesek se naloži v sklope napajalnih lijakov, ki se jih z žerjavom dvigne nazaj v napajalni odnos z ustreznimi peskalnimi lonci (36). Abrazivno peskalno delo se prednostno izvaja z digljive, z zavesami ograjene ploščadi (70), podprte na tleh (12) suhega doka, pri čemer so peskalni lonci (36) razporejeni na krilni steni (14) suhega doka, abrazivni pesek je feromagneten in ponovno pridobljen s tal (12) suhega doka, deloma s pomočjo magnetne pobiralne enote za abrazivo, reciklirna postaja pa je razporejena na barki zasidrani pri koncu suhega doka (10).

MCC COMPLIANCE ENGINEERING, INC.

Naprava in postopek za izvedbo zunanjih površinskih del na ladijskih trupih

Izhodišče izuma

Izum se v splošnem nanaša na zagotavljanje atmosfersko kontrolirane tesnjene ograde, ki dovoljuje gospodaren dostop z delovnega odra do ladijskega trupa in oplaščenje izpostavljenih področij trupa različnih konfiguracij, ki bodisi plava ali se nahaja v suhem doku, tekom faz abrazivnega peskanja, pršilnega barvanja in izhlapevanja topila pri postopku oplaščenja, tako da je, kolikor je praktično mogoče, v popolnem skladju s predpisi U.S. Zakona o čistem zraku in Zakona o čisti vodi.

Predloženi izum se nanaša na napravo in postopek za prenos abrazivnega peskalnega medija do delavcev, ki delajo znotraj ograde, vračanje in recikliranje uporabljenega abraziva, kar predstavlja izboljšavo glede na naprave in postopke, opisane v patentu US 5,211,125 (Garland et al.), izdanem 18. maja 1993, in drugih vzporednih patentnih prijavah. Na te se tu sklicujemo kot na osnovne naprave in postopke.

Ladijski trupi so zelo veliki in kompleksno zasnovani tako v navpični kot tudi v vzdolžni smeri. Svetovna populacija ladij obsega zelo pomembno število ladij različnih velikosti in oblik.

Oplaščenje zunanjosti ladij zahteva uporabo abrazivnih peskalcev za pripravo površine in pleskarjev za nanos barve. Tako peskalce kot pleskarje je potrebno prinesti v neposredno bližino odseka trupa, ki ga obdelujejo. Niti peskalci niti pleskarji ne morejo izvajati svojega dela na več kot ~7 m² (75 ft²) površine trupa, ne da bi se prestavili ali bi bili prestavljeni na drugo lokacijo.

V prejšnjih časih se je gibanje delavca od mesta do mesta okoli ladijskega trupa prilagajalo s postavljanjem gradbenega odra okoli ladje.

V prejšnjih časih se je oplaščenje zunanjosti trupa nad vodno črto najpogosteje izvajalo tudi na plavajoči ladji. Vendar pa je uzakonitev v U.S. Zakonih o čisti vodi odpravila to prakso, ker seje pri oplaščenju tega območja plavajoče ladje v vodo odlagalo znatno več abraziva in barvekot pri oplaščenju v suhem doku.

Bolj zadnje čase se je to gibanje izpopolnilo z uporabo osebnih dvigal. Običajno osebno dvigalo obsega kot delovni oder služečo košaro, nameščeno na roki, ki se jo da hidravlično dvigati, podaljšati ali vrteti; ta roka je nameščena na šasiji, gnani z motorjem z notranjim zgorevanjem. Šasija je na vodoravni površini premakljiva iz mesta na mesto.

V še bolj zadnjih časih se je pri abrazivnem peskanju vlagalo napore v nadomestitev delavca v košari osebnega dvigala z zaprto peskalno glavo, katera ima sposobnost lovljenja, procesiranja in ponovne uporabe abraziva. Vendar pa ta dosežek zaradi stroška za naročilo in delovanje naprave ter težav pri delovanju z napravami, ki so dejansko na razpolago, ni bil sprejet.

Ker so ladje zelo velika plovila, ki delujejo na velikih vodnih površinah, se jih skoraj vedno gradi in popravlja tako, da se jih namesti v suhi dok neposredno v sosedščini velikih vodnih površin.

Onesnaževanje teh velikih vodnih površin, vključno Velikih jezer, rek, morij, zalivov in oceanov, je zaradi negativnega učinka tega onesnaževanja na življenje rastlin in živali, ki so odvisne od teh vodnih površin, postalo veliko večja skrb svetovne skupnosti. Ta skrb je vse bolj rasla zaradi izbire ljudi, da uporabljajo te vodne površine za rekreacijo s plavanjem in čolnarjenjem kot tudi za življenje poleg njih v hotelih, hišah, apartmajih in v sogospostvih.

Abrazivno peskanje ladijskega trupa nujno ustvari znatno količino delcev materiala, običajno prahu, ki deloma vsebuje manjše delce abrazivnega medija, kateri se drobijo ob pnevmatskem potiskanju proti ladijskemu trupu, in deloma majhnih delcev ladijske barve in jekla, ki se ju odstranjuje z abrazivom. Medtem ko ta prah trenutno uradno še ne velja za nevarnega, vendarle ni zdrav za javnost in vsebuje strupe v navidezno nenevarnih količinah.

Ker se del tega prahu neizogibno piha preko sosednje vodne površine, najdejo majhne količine teh strupov svojo pot v vodo. Če se nadalje velikega procenta porabljenega abraziva, ki se usede na suhi dok, takoj ne počisti, se med nevihtami ali z drugimi vodnimi viri, uporabljenimi pri popravilu ladje, izlužijo majhne količine strupov in odložijo v vodno površino iz drenažnega sistema suheha doka. Podobno se tudi strupene naftne proizvode, vključno goriva, maziva in masti, ki povezani z delovanjem osebnega dvigala, lahko odnese skozi drenažni sistem suhega doka v sosednjo vodno površino.

Zadnji pravilniki, ki dopolnjujejo U.S. Zakon o čisti vodi, nalagajo strožje omejitve pri onesnaženju odtokov meteorne vode. Ti pravilniki predpisujejo, da se onesnaževalce bodisi odpravi ali pa odtok meteorne vode suhega doka zbere in tretira, pri čemer postopek trenutno ni mogoč zaradi količine udeležene vode.

Zadnje razlage pravilnikov zahtevajo, da se porabljeno abrazivo odlaga na dovoljenih poljih ali reciklira, s čimer se znatno povečajo stroški odstranitve. Zadnji OSHA pravilniki nalagajo strožje predpise glede izpostavljanja porabljenega mineralnega abrazivnega prahu, s čimer se poveča stroške peskanja z uporabo mineralnega abraziva.

Ladja ima tipično večjo količino zunanje mehanske opreme. Ta oprema, kije draga za popravilo in naročilo, je predmet resne okvare, če je prežeta s po sebi zelo abrazivnim prahom iz abrazivnega peskanja. Ta mehanska oprema, ki vsebuje notranji prezračevalni sistem, mora biti med abrazivnim peskanjem začasno prekrita z zaščitnim pregrinjalom. To začasno pregrinjalo prepreči, da bi notranji prezračevalni sistem med abrazivnim peskanjem deloval ali bil popravljan, kar bi pri ladijski posadki, ki živi na krovu, kot tudi pri delavcih znotraj ladje povzročilo neudobje.

Praktično vsa oprema, potrebna za abrazivno peskanje, ima mehanske komponente. To obsega zračne kompresorje, osebna dvigala, viličarje, zbiralnike prahu in žerjavi suhega doka. Ker mora ta oprema med abrazivnim peskanjem delovati, se je ne da zaščititi. Zato je podvržena zelo visokim vzdrževalnim stroškom, dolgim obdobjem, ko ne obratuje, in skrajšani dobi delovanja.

Prevleke na vodoravnih površinah suhega doka imajo kratko življenjsko dobo, ker se jih odrgne s kombinacijo porabljenega abraziva ter gibanja vozil in osebja, vključno tistega, ki spremlja lopatanje in pometanje.

Delavci, ki smejo nadaljevati z zunanjo gradnjo ladje in/ali popravili, ki ne vključujejo mehanskih ladijskih komponent, so ob hkratnem izvajanju abrazivnega peskanja razrvani, postanejo manj učinkoviti, njih dihala in oči pa so izpostavljeni draženju. Delavci in ladijsko osebje, ki prehajajo skozi abrazivni prašnati oblak v in iz notranjosti ladje, so izpostavljeni podobnim vplivom.

Večina ladij deluje v korozivnem okolju slane vode in nje pršenja. Zato so najpopularnejše ladijske barve vinili, ki so osnovani na topilu, in epoksi smole. Nekatere ladijske barve vsebujejo cink ali baker. Med nanašanjem teh barv se prekomerno pršenje pogosto odpihne v sosednjo vodno površino. To isto prekomerno pršenje se lahko odlaga na sosednjih čolnih, stavbah, obvodnih kavarnah in avtomobilih, pri čemer povzroča sorazmerno veliko škodo in razburja javnost. Celo del prekomernega pršenja, ki se usede na tla suhega doka, lahko najde pot nazaj v sosednjo vodno površino, ker se priključi na delce prahu ali smeti na tleh suhega doka, katere spere voda skozi drenažni sistem le-tega.

V ladijskih prevlekah običajna topila barv, ki niso osnovana na vodi, sproščajo v času, ko izhlapevajo, med postopkom sušenja barve, hitro hlapljive organske sestavine (VOCs¹) v atmosfero. Regulativne oblasti postajajo vedno bolj zaskrbljene, ker te VOCs škodijo okolju. Medtem ko VOC emisije iz ladijskih barv javnosti lahko niso očitne, pa so predmet rastočega regulativnega nadzora, in bodo konec koncev verjetno morale biti zmanjšane. Edina sedanja pot, znebiti se teh nevidnih VOCs, je zadržati zrak, v katerega so sproščene, in ga voditi skozi sežigalnik za VOC.

Najboljši postopki gospodarjenja, ki se jih trenutno uporablja za zmanjšanje količine abrazivnega prahu in prekomernega pršenja barve, ki se je odpihne čez obod suhega doka, vsebujejo namestitev zavese preko vsakega konca suhega doka, izvajanje abrazivnega peskanja le navzdol, uporabo brezzračne opreme za pršenje barve in prekinitev del, ko hitrosti vetra presežejo preddoločeno mejo. Vendar pa ti ukrepi vseeno dovoljujejo znatnemu procentu letečega abrazivnega prahu in prekomernemu pršenju barve, da se ga odpihne izven oboda suhega doka. Poleg tega ti ukrepi ne naredijo ničesar za zmanjšanje množice drugih negativnih učinkov postopka premazanja ladje.

V zadnjem času so nekatere ladjedelnice pričele zakrivati ladje z zelo velikimi trakovi materiala, in to od vetrnega krova pa vse navzdol do konstrukcije suhega doka. Ta material mora biti nekako porozen, da se ne strga v vetru. Vendar pa so življenjske dobe teh trakov materiala kratke in to zaradi poškodb od vetra, rokovanja, zablodelega abrazivnega peskanja in drugih nevarnosti, ki so neločljivo povezane z okoljem težke industrije, predvsem v ladjedelništvu. Zaradi osnovnih stroškov materiala za zakrivanje samega, njegove kratke življenjske dobe v ladjedelniškem okolju, stroškov namestitve, odstranitve, rokovanja in shranjevanja le-tega, je takšen ukrep zelo drag. Medtem ko ta ukrep obsega celo več letečega abrazivnega prahu in prekomernega pršenja barve znotraj oboda suhega doka kakor trenutno sprejeti najboljši postopki gospodarjenja, ga nekaj še uide skozi porozni material in skozi spoje, kjer se trakovi materiala prekrivajo. Poleg tega naredi ta ukrep malo za rešitev množice drugih negativnih učinkov postopka premazanja ladje, ničesar pa ne za zmanjšanje emisije VOC.

Obstaja tudi neka druga tehnologija za zmanjšanje prahu pri peskanju, tj. tehnologija vakuumskega peskanja. Vendar pa je ta postopek zelo počasen in cenovno neugoden, tako s stališča opreme kot tudi delovne sile in se ne dotika problemov pri barvanju, vključno s prekomernim pršenjem in emisijami VOC.

1. volatile organic compounds

Glede na ukrepe za rešitev mnogo problemov, povezanih s premazanjem ladij, tako dragih kot postopek premazanja je ali lahko postane, je glavno stroškovno upoštevanje hitrost, s katero se da ladjo premazati ali ponovno premazati. To je zaradi dnevne amortizacije in delovnih stroškov suhega doka, potrebnega, da dvigne ladjo iz vode za ponovno premazanje (USD 5,000 do 20,000 na dan) in ladje same, ki je med ponovnim premazanjem izven obratovanja (USD 10,000 do 100,000 na dan). Ti stroški zahtevajo, da je s katerimikoli rešitvami, ki so razvite za reševanje obstoječih problemov z abrazivnim peskanjem in premazanjem ladij, pretečeni čas postopka premazanja bistven.

Poprej omenjeni US patent obravnava sistem za izvedbo zunanjih površinskih del na ladijskem trupu, pri katerem se na oporni površini poleg ladje, npr. na krovu suhega doka, v katerem je usidrana ladja, postavi navpični stolp. Niz elastičnih omejilnih zaves obdaja stolp z zunanje strani, vendar so odprte proti navpičnemu segmentu ladijskega trupa. Na stolpu je razporejen navpično gibljiv voziček, h kateremu je z mehanizmom konzolne roke pritrjena delovno ploščad. Pri delu uporabljajo delavci in/ali robotsko krmiljene naprave, upravljane s ploščadi, šobe za abrazivno peskanje (npr. preko šob za pršenje abrazivnega peska, gnanih s stisnjenim zrakom) in za barvo ali drugo prekrivno sestavino, da delajo na navpičnem segmentu površine trupa, ki je omejen z ogrinjalom, zasnovanim iz zaves. Sistem napajalnih in povratnih linij, ki potekajo v in iz omejenega prostora, dovaja zračno abrazivo, barvo in ostale potrebščine ter zbira pline in drug porabljen material za procesiranje, ponovno procesiranje ali odlaganje, vse z namenom zmanjšanja onesnaženja okolja. Podobno je porabljeni abrazivni pesek z glavnino koščkov barve in drobcev lusk pospravljen za separacijo, ponovno uporabo in odpad. Ko je delo na vsakokratnem navpičnem segmentu trupa zaključeno, se stolp premakne na naslednjo lokacijo vzdolž trupa. Magneti, nameščeni na robnih odsekih zaves, so uporabljeni za odstranljivo pritrjevanje prednjega roba ogrinjala na ladijski trup okoli celotnega oboda ustreznega navpičnega segmenta. Tekom dela na segmentu je delovna šoba obrnjena vodoravno, medtem ko je namerjena proti trupu, ko pa je bilo konkretno delo na vsakem vodoravnem pasu segmenta zaključeno, se voziček na stolpu dvigne ali spusti, tako da se lahko dela na drugem pasu. Konzolne roke, ki prestavijo delovno ploščad k vozičku, se po potrebi podaljša ali skrajša, da se od enega pasu do drugega vzdržuje želeno razdaljo delovne šobe od površine trupa. Čeprav osnovna naprava in postopek, opisana v tem poprej omenjenem US patentu, predvidevata, da je sočasno v uporabi lahko več kot en stolp za izvedbo ustreznih nalog na ustreznih navpičnih segmentih istega ladijskega trupa, pri čemer pa ta poprej omenjeni US patent ne razkriva, kako skupaj ogrniti več teh stolpov.

Vendar pa je ta slednja izboljšava glavni predmet prejšnje patentne prijave. Osnovna naprava in postopek, opisana v tej prijavi, razkrivata hkratno delo na sosednjih segmentih istega trupa z uporabo množice stolpov, ki imajo ustrezno nastavljive konzolne, dvigljive delovne ploščadi, z zastiralnimi zavesami, ki po možnosti zagotavljajo medsebojno povezane omejene prostore vseh ali dela stolpov, pri čemer nekaj stranskih zaves predeljuje prostor, da se okolja z različnimi vrstami del po potrebi medsebojno izolira. Prejšnja prijava prav tako razkriva, kako zagotoviti pomožno barko za prevoz različnih kompresorjev za zrak, rezervoarjev za barvo, zbiralnih lijakov za abrazivni material, tako se da vse te dele opreme le priključi na različne šobe itd. znotraj zastrtega, omejenega prostora, namesto da bi se to opremo individualno prenašalo k in od trupa ter od mesta do mesta okoli trupa. Razkrite so tudi druge izpopolnitve, vključno z možno namestitvijo stolpov na premično barko, tako da se dele plavajoče ladje nad vodno črto lahko obdeluje z uporabo naprave in postopka. V tej zvezi so opisani stolpi, ki se jih da položiti za transport na njihovi pomožni barki, zatem pa zlahka postaviti v navpične položaje za uporabo, kot tudi načini in sredstva za povezavo pomožne barke za stolpe s plavajočo ladjo ter uporabo napihljivih tesnil in zapor za zatesnitev prednjih robov zastiralnih zaves proti trupu ter spodnjih robov zastirala proti pomožni palubi, ne glede na možen relativni premik ladje in pomožne barke za stolpe, in za zmanjšanje odtekanja porabljenega abraziva, delcev barve in odstranjenih lusk s stolpnega pomožnega krova na vodno gladino okoli plavajoče ladje ali ladje v suhem doku, na kateri se opravlja dela.

Pri prejšnji patentni prijavi so opisane nadaljnje izboljšave, ki olajšajo samodejno abrazivno peskanje, obnavljanje abrazivnega peskanja in pršilno barvanje; zmanjšajo obseg in stroške, povezane z začasnim spajanjem opreme, gibkih cevi in kanalov za prezračevanje in stisnjeni zrak; zagotavljajo sredstva za podaljševanje dosega delavčeve ploščadi; zagotavljajo izboljšana sredstva za hitre in učinkovite ogradne module; zagotavljajo povečano število modulov brez mehanizmov za hitrejše izvajanje pleskanja.

Pri uporabi osnovne naprave in postopka kot tudi tistih po predloženem izumu je naloga zagotoviti zadostno prostost gibanja, da se dovoli popoln dostop delavca in/ali robota do vseh delov zunanje površine ladijskega trupa, na katerem naj se izvaja dela, kot tudi da vsebuje prah, nastal pri abrazivnem pesjanju, porabljeno abrazivo, presežek barve in hitro hlapljive organske spojine (VOC), s čimer se znatno zmanjša količine teh materialov, ki se sproščajo in onesnažujejo zrak, bližnjo vodno gladino, ladijsko mehansko opremo, žerjave suhega doka, pomožno mehansko opremo abrazivnega peskanja in barvanja, lokalne hiše, avtomobile, bližnje jahte in

Ί druga plovila, poleg tega pa znatno zmanjša napore, potrebne za zbiranje, odlaganje, recikliranje in sežiganje odpadnega abrazivnega in barvnega ostanka ter znatno zmanjša prekinitev sočasno potekajočih del v zvezi s popravljanjem na palubi, vse brez povečanja časov uporabe suhega doka ali časov, ko ladja ne obratuje.

Prednostne uporabe osnovnih naprav in postopkov so tekom pleskanja ladijskega trupa omogočile znatne izboljšave glede na predpise o okolju in to zaradi naslednjega:

a) Uporaba opreme z notranjim zgorevanjem je odpravljena, skupaj s vojimi potenciali za onesnažitev vode z razlitjem nafte, mazalnega olja in masti, ki lahko stečejo ali se jih spere s tal suhega doka.

b) Abrazivni prah se zbira in tretira, ne da bi zapustil ogrado.

c) Presežek barve se filtrira, ne da bi zapustil ogrado.

d) VOCs se zadržuje in sežiga, ne da bi zapustili ogrado.

e) Meteorni vodi je preprečen tek skozi porabljeno abrazivo in delce, onesnažene z barvo.

f) Uporaba abrazivnega peska iz jekla namesto mineralnega abraziva odpravi odlaganje porabljenega abraziva skupaj s strupi, kijih vsebuje.

Prednostne uporabe osnovnih naprav in postopkov prav tako zagotavljajo znatno možnost izboljšave kvalitete pleskanja in sicer tako, da preprečijo negativne učinke vode s preprečitvijo padanja dežja ali snega na območja trupa med pleskanjem in z zagotavljanjem bolj vročega suhega zraka med pleskanjem.

Prednostne uporabe odnovnih naprav in postopkov nadalje zagotavljajo znatne možnosti za skrajšanje pleskanja in poteka časa v suhem doku, in to:

a) s skrajšanjem ali odpravo Časov za aktiviranje, vzpostavitev, podretje in deaktiviranje opreme, z uporabo pomožne barke za pleskanje.

b) z odpravo prekinitev zaradi vremena.

c) s pospešitvijo sušenja barve z gretjem zraka v ogradi.

d) z možnostjo, da večina ladijskih popravljalnih del poteka med pleskanjem trupa.

e) z zmanjšanjem časa za čiščenje suhega doka, tako da se onesnaženo ali porabljeno abrazivo omeji na notranjost ograde.

Prednostne uporabe osnovnih naprav in postopkov pospešijo zmanjšanja stroškov postopka pleskanja, in to ne le zaradi neposredno gori omenjenih razlogov, temveč tudi zaradi:

a) Ponovno delo zaradi vremena se da odpraviti.

b) Odpraviti se da prevoz in uporaba žerjava pri pomožni opremi.

c) Odpraviti se da vzdrževanje osebnih dvigal, žerjavov, viličarjev in kompresorjev zaradi abrazivnega onesnaževanja.

d) Obrabo na prenosnih gibkih ceveh in cevovodih se da dejansko odpraviti.

e) Odpraviti se da začasno pokrivanje ladijskih mehanskih delov.

f) Odpraviti se da naročanje in odlaganje mineralnega abraziva.

Predloženi izum gradi na prednostih, ki jih zagotavljajo prednostne uporabe osnovnih naprav in postopkov, pri čemer pri prednostni uporabi le-teh zagotalja dodatne prednosti.

Predloženi izum zagotavlja določene izboljšave na osnovnih napravah in postopkih, ki so zrastle iz izkušenj pri gradnji in delovanju prototipov takšnih naprav in postopkov ter načrtovanju za komercialno uporabo takšnih naprav in postopkov za izvajanje zunanjih površinskih del na ladijskih trupih v večjem obsegu.

Kratka predstavitev izuma

Suho, drobno abrazivo za uporabo pri abrazivnem peskalnem čiščenju ladijskega trupa se v peskalne lonce dovaja iz lijakastih sklopov za napajanje z abrazivom, ki se ga na lokacijo dvigne iz reciklirne postaje. Porabljeno abrazivo skupaj z okruški se zbire in razporedi na transportni trak, potekajoč vzporedno z gredeljskimi bloki, za transport zbranega materiala v reciklirno postaj. Tam se zbrani material tretira tako, da se iz ponovno uporabljivega abrazivnega peska odstrani podmerske materiale in tujke. Abrazivni pesek se naloži v napajalne lijakaste sklope, ki se jih z žerjavom dvigne nazaj v napajalno povezavo z ustreznimi peskalnimi lonci. Abrazivno peskalno delo se prednostno izvaja z dvigljivih ploščadi, obdanih z zavesami in podprtih na tleh suhega doka, pri čemer so peskalni lonci razporejeni na krilni steni suhega doka, abrazivni pesek je feromagneten in s tal suhega doka deloma pobran s pomočjo magnetne pobiralne enote za abrazivo, reciklirna postaja pa je nameščena na barki, zasidrani ob koncu suhega doka.

Načela izuma bodo nadalje opisana s sklicevanjem na načrte, kjer so prikazani prednostni izvedbeni primeri. Svojstva, prikazana na načrtih, so namenjena ponazoritvi in ne omejevanju pogledov izuma, definiranega v patentnih zahtevkih.

Kratek opis načrtov

V načrtih kaže:

sl. 1 shematski pogled od zgoraj na napravo za izvedbo prednostnega izvedbenega primera predloženega izuma z uporabo plavajočega suhega doka;

sl. 2 delni perspektivni pogled, kjer se vidi sklop napajalnih lijakov za abrazivo, prenesenih na ali tik pred prenosom od podpore na sklop peskalnih loncev, razporejenih pri napajalni postaji za abrazivni pesek na krilni steni suhega doka;

sl. 3 delni shematski pogled s strani, gledano longitudinalno vzdolž suhega doka, pri čemer se vidi delavca na ploščadi, ki uporablja abrazivo na zunanji površini ladijskega trupa;

sl. 4 podoben delen shematski pogled, ki poudarja druge značilnosti;

sl. 5 delni pogled od spredaj na nekaj značilnosti s sl. 4;

sl. 6 delni perspektivni pogled na zbirno postajo za porabljeno abrazivo, na tleh suhega doka;

sl. 7 delen prerez po črti 7-7 s sl. 1, pri čemer se vidi prenos zbranega porabljenega abrazivnega materiala v reciklirno postajo za abrazivni pesek na krovu pomožne barke, ki se premika pri koncu suhega doka; in sl. 8 delen pogled od zgoraj na značilnosti, prikazane na sl. 7, pri čemer se tu vidi nadaljnje značilnosti prednostne reciklirne postaje za abrazivni pesek.

Detajlni opis

Na sl. 1 je v pogledu od zgoraj shematsko prikazana tipična naprava za izvedbo predloženega prednostnega izvedbenega primera pričujočega izuma.

Plavajoči suhi dok je prikazan pri 10. Le-ta obsega krov ali pod 12 in nasprotne krilne stene 14.

Na tej sliki je s črtkano črto označena v suhem doku 10 podprta ladja 16, ki s svojim gredljem leži na vrsti gredeljskih blokov 18, postavljenih v vrsti vzdolž vzdolžne središčnice krova suhega doka.

Vsakokratna krilna stena suhega doka je blizu, vendar zunaj palube glede na običajne stopnice, potekajoče vzdolž zgornjega konca 20 omenjene stene, opremljena z nizom podpornih ploščadi 22 za peskalne lonce.

Prikazana je ladja, obsegajoča sklop stolpov 24, ki nosijo z zavesami obdane, dvigljive delovne ploščadi, in ki so postavljeni drug ob drugem v vrsti, potekajoči vzdolž celotnega kvadranta (v tem primeru v prednjem kvadrantu, tj. tistem, kjer se nahaja odprtina za natovarjanje in iztovarjanje v levem boku ladje) ladje 16.

Ti stolpi in zgradba zaves, ki jih ograjuje proti zunanji površini 26 ladijskega trupa, za tvorbo enega deljenega zaprtega delovnega prostora za vse stolpe ali dveh ali več zaprtih delovnih prostorov, pri čemer vsak vsebuje enega ali več stolpov, so lahko zgrajeni, predvideni in uporabljeni na način, ki je detajlneje opisan v poprej omenjenem US patentu in/ali vzporedni US patentni prijavi. (Ponoven kratek opis bo podan v nadaljevanju glede na ta opis in opis načrtov.)

Nekatere druge značilnosti prednostne izvedbe, upodobljene na sl. 1, obsegajo dva transportna trakova 28 za povratek abrazivnega materiala, ki potekata vzdolž dolžine krova 12 in preko enega konca, tako da imata konca svojih nosilnih pasov razporejena preko krova 30 barke 32 za regeneriranje abraziva, kar zagotavlja prednostno lokacijo za reciklirno postajo 34 za abrazivo.

Detajli podpornih ploščadi za peskalne lonce, peskalni lonci (in napajalni lijaki za abrazivo ter žerjavni okvir zanje) so opisani v nadaljevanju, sklicujoč se na sl. Ido 5.

Uporaba stolpov in peskalne opreme za čiščenje zunanje površine ladijskega trupa je opisana v nadaljevanju, sklicujoč se na sl. 1 do 5.

Ponovno pridobivanje porabljenega abraziva na nivoju krova suhega doka in spremljajočih okruškov je opisano v nadaljevanju, sklicujoč se na sl. 1 in 4 do 6.

Obdelava porabljenega abraziva in pripadajočih okruškov, da se dobi zalogo suhega abrazivnega peska za recikliranje, preko napajalnih lijakov za abrazivo do peskalnih loncev pa do krilnih sten je opisana v nadaljevanju, sklicujoč se na sl. 1 do

8.

Čeprav so lahko peskalni lonci 36 in napajalni lijaki 38 za abrazivo predvideni kot posamično premakljive, ločene enote, je prednostno, da so sestavljeni kot vsakokratno povezani sklopi. V opisanem primeru so peskalni lonci 36 sestavljeni v sklope po tri, ki so vsakokrat varovani v tridimenzionalnih pravokotnih varjenih jeklenih regalnih okvirih 40, katerih vsak je razporejen tako, da se ga da dvigniti, premakniti, spustiti v položaj in pustiti na mestu z običajnim žerjavnim okvirom 42. Slednji je zasnovan tako, da je na štirih zgornjih vogalih vsakega regalnega okvira 40 na razklopljiv način povezan s spojniki (detajlno neprikazano), po drugi strani pa je držan na žičnati bremenski vrvi 44 z žerjavom (neprikazano). Bremenska vrv 44 obsega delovne kable (detajlno neprikazano) za povezavo in sprostitev spojnikov na žerjavnem okviru 42 od ustreznih spojnikov na vsakokratnem regalnem okviru 40. Delovni odnos žerjavnih in regalnih okvirov, bremenske vrvi in žerjava je v splošnem lahko podoben in primerljiv odnosu konstrukcij, ki se jih običajno uporablja za manipuliranje ISO vsebnikov med ladjami, doki in kamioni vlačilci.

Isto velja za napajalne lijake 38, ki so prav tako prikazani sestavljeno v sklope po tri, ki so vsakokrat varovani v tridimenzionalnih pravokotnih varjenih jeklenih regalnih okvirih 46 in razporejeni tako, da se jih da dvigniti, premakniti, spustiti v položaj in pustiti na mestu z žerjavnim okvirom 42. Regalni okviri 46 ustrezajo regalnim okvirom 40, tako da se da vsakokratnega predhodnega natakniti na vsakokratnega slednjega, kot je prikazano na podporni ploščadi za peskalne lonce na sl. 1 do 3.

V opisanem primeru obstaja na vsaki krilni steni 24 šest ploščadi 22, ki so enako odmaknjene druga od druge, pri čemer nosi vsak regalni okvir 36 tri peskalne lonce 14, ki so vsi razporejeni navpično in v eni črti, potekajoči vzdolž suhega doka in pri čemer nosi vsak regalni okvir 46 tri napajalne lijake 38 za abrazivo, ki so vsi razporejeni navpično in v eni črti, potekajoči vzdolž suhega doka. Pri dejanski uporabi se to število in prostorske usmerjenosti lahko spremenijo.

Namen vsakega napajalnega lijaka 38 za abrazivo je, da deluje kot razdeljevalna posoda za suhe abrazivne delce, za gravitacijsko napajanje vsakokratnega spodaj ležečega peskalnega lonca 36 z abrazivnim peskom. Zradi tega vsak lijak 38 obsega vrhnjo odprtino 48, skozi katero se ga da napolniti z abrazivnim peskom, pokrov 50 (ki prednostno drsi na mesto in z njega, pri čemer takrat, ko je na mestu, zagotavlja tesnjenje proti atmosferskim vplivom, zlasti proti vdoru deževnice), obodno celoten sklop stranskih sten 52 in podne stene 54, ki so nagnjene proti središčnemu izstopu 56. Vsak izstop 56 lijaka se da, razen kadar je lijak postavljen v polnilni zvezi preko vsakokratnega peskalnega lonca 36, zapreti z zapiralno ploščo (neprikazano), da se omogoči ponovno napolnitev in prenos napajalnega lijaka za abrazivo.

Namen vsakega peskalnega lonca 36 je, da sprejme gravitacijsko dobavljeno količino suhih abrazivnih peščenih delcev iz vsakokratnega napajalnega lijaka 38 za abrazivo, ki ima svoj odprt izstop razporejen v napajalni zvezi z omenjenim loncem, da zagotovi, da količina peščenih delcev na zahtevo vstopi v tok stisnjenega zraka, ki teče skozi izstopno gibko cev 58 in v šobo 60 za nanašanje abrazivnega peska na površino 26 trupa. Peskalni lonec 36 je lahko znane, običajne konstrukcije. Uporabi se lahko alternativne dovajalne sisteme za abrazivo, npr., kjer se pesek dovaja na centrifugalni pogon z vrteče naprave za polnjenje peska, kot je npr. primerna naprava tvrdke Wheelabrator Corporation, Newnan, Georgia 30263.

Regalna okvira 40 in 46 obsegata vogalna vodila in navpične medsebojno prijemljive značilnosti 62, da se olajša navpično sovpadajoča postavitev, kot je najbolje ilustrirano na sl. 2.

Pri dejanski uporabi postopka so ploščadi 22 okoli kvadranta ladijskega trupa, ki se ga čisti, opremljene s polno zasedbo sklopov peskalnih loncev, vsakokratni sklopi napajalnih lijakov 38 za abrazivo, polnih suhega abrazivnega peska, pa so z barke 32 za recikliranje z žerjavom premaknjeni na pravo mesto. Ko se lijaki 38 izpraznijo, se vsakokratne prazne sklope z žerjavom prestavi na barko 32 za recikliranje. Izstopi 56 so po potrebi odprti in zaprti. Ko je čistilno delo na enem kvadrantu zaključeno, se peskalne lonce in lijake za polnjenje abraziva lahko prestavi k sklopu ploščadi 22, ki so postavljene k boku naslednjega kvadranta ladje, ki jo je potrebno očistiti.

Sklicujoč se zlasti na sl. 1 in 3 potekata postopek čiščenja ladijskega trupa in postopek pleskanja trupa prednostno drug za drugim, kvadrant po kvadrant okoli trupa.

Prednostna stolpna naprava 24 obsega niz modularnih stolpov, obsegajočih navpično natikljive osnove 64, 66, 68, srednje in vrhnje module, izdelane iz jeklenega ogrodja, kot je običajno uporabljeno pri gradbenem odru. Vsak stolp nosi delovno ploščad 70 na konzolnih rokah 72, štrlečimi od dvigljivega vozička (neprikazano), ki teče na navpičnih tirnicah, predvidenih na stolpu, pri čemer je navpično premaknjen in pozicioniran z dvigalom (neprikazano), nameščenim na vrhu modula 66. Ko je delovna ploščad nameščena na kateremkoli določenem nivoju, delavec (človek ali robot) postopoma premika šobo 60 od strani do strani, medtem ko se abrazivni pesek prši v stisnjenem zraku, sproščenem iz šobe, ali je gnan kako drugače, tako da udari in s tem odrgne oblogo, barvo in druge okruške z vsakokratnega vodoravnega pasu vsakokratnega navpičnega prirastka vsakokratnega kvadranta površine 26 trupa.

Ko se delovna ploščad po višini premakne z dviganjem ali spuščanjem vozička, lahko tudi delavec raztegne ali skrajša konzolne roke 72, da bi obdržal enakomerno delovno razdaljo med šobo 60 in delovno površino 26, ne glede na dejstvo, da je površina 26, ki je v splošnem navpična, v bližini gredlja pri večini ladij nagnjena navznot.

Čeprav na načrtih ni prikazano so pri dejanskem delovanju sistem zaves, fleksibilni in/ali togi priključki s tesnili, razpršilci in druge nastavne ter prilagodne naprave predvidene bodisi za vsak stolp, ali (bolj prednostno) okoli večine ali vseh skupnih stolpov. To poteka okoli strani, zadka in vrha tistega, kar pač obdajajo, pri čemer imajo prednje robove in spodnjo prednjo ustnico, ki ograjujejo proti površini 26, tako da za vsak stolp ali ustrezne skupne stolpe predvideva učinkovit z zavesami ograjen delovni prostor, vsebujoč stolpe, delovne ploščadi, delavce in Šobe.

Stolpne module 64Ž68 se da dvigniti, premakniti in postaviti na novo lokacijo z uporabo bremenske vrvi in žerjava, kot je bilo opisano zgoraj glede na okvira 40, 46. Kdor želi poznati detajle prednostnih uporab, naj preuči US patent in vzporedne prijave, navedene poprej v poglavju Izhodišče izuma.

Ko suh abrazivni pesek prisilno izhaja iz šobe ali druge pogonske naprave 60, udarja delovno površino 26, zaradi česar je z njim odstranjeno nekaj njenih prelomov, nekateri postanejo bolj zaokroženi, pa tudi lušin, koščkov barve in drugih okruškov, s čimer nastaja porabljen abrazivni material, ki tipično vsebuje visok procent popolnoma ponovno uporabljivega suhega drobnega abrazivnega peska. Pomešani material odleti ali se odbije od površine 26 in pod vplivom gravitacije prične padati.

Pod vsako delovno ploščadjo je prednostno razporejena lovilna ponev 74.

Zasnovana in nameščena je tako, da ulovi večino izvrženega, odbitega in padajočega porabljenega abrazivnega mešanega materiala 76. Ponev 74 je prednostno lijakasta, tako da ujeti material 76 gravitira proti izstopu 78, ki napaja vstopni konec drče 80. Drča 80 je lahko predvidena kot običajna večstopenjska drča zgibno povezane konstrukcije takšne vrste, ki je pogosto uporabljena za usmerjanje okruškov z različnih višin k zbirnemu mestu. Odseki 82 so zato pri 84 nataknjeni na tečaje, in to zaporedno skupaj iz ustrezne lokacije na robu vsakega, tako da, ko so poravnani v pravokotni usmerjenosti, tvorijo v bistvu kontinuiran vod, kjerkoli so zavrteni iz poravnave pa tvorijo izstop. Ustrezno ima drča 80, kot se vidi s sl. 5, vstop 86, ki učinkovito komunicira z izstopom 78 lovilne ponve 74, in izstop pri 88 v bližini krova 12 suhega doka. Drča je pri svojem vstopnem koncu obešena iz lovilne ponve 74. Nasprotni konec 90 drče 80 je obešen s kabli 92, ki potekajo izven vidnega polja na desni zgoraj na sl. 5, kot je označeno s puščico 94, da se priključi primerno dvignjeni konstrukciji. Prikazanje sklop jamborskih vrvi 96, s katerimi je pritrjen spodnji konec prvega odseka drče relativno glede na vogale delovne ploščadi. Ko se delovna ploščad 70 dviga in spušča na vsakokratnem stolpu 24, se del drče, ki je učinkovito v uporavi, samodejno prilagodi, ko pas 98 (in s tem izstop drče) napreduje vzdolž niza odsekov drče. (Ker je na sl. 4 prikazan pogled, ustrezajoč gledanju proti levi z desne strani sl. 5, so odseki drče, ki so prikazani na sl. 4, tisti obrnjeni, ki niso v uporabi).

Sklicujoč se na sl. 4 in 5 so prikazane drče 80, katerih izstopi 88 so razporejeni tako, da usmerjajo porabljen abrazivni pomešan material, ki pada po drčah, v vstope gibljivih polžnih transporterjev 100, podprtih npr. na kolesih na krovu. Izstopi polžnih transporterjev 100 odlagajo zbran porabljen abrazivni pomešani material v vstope skozi pokrov 102 vsakokratnega transporterja za zbiranje abrazivnega materiala, katerih eden je na sl. 6 prikazan pri 104. Vsak od transporterjev 28 je prikazan tako, da obsega brezkončen tračni transporter, ki ima zgornji, vodoravni nosilni pas 106 in spodnji povratni pas. Vsak transporter 28 nadalje obsega okvir 108, vodila 110 traku, podpore 112 za podpiranje traku na dvignjenih mestih glede na krov 12, pogonske, prostotekoče in napenjalne bobne (neprikazano toda običajno), okoli katerih je za pogon in podpiranje napeljan transportni trak.

V obratovanju teče vsak transporter 28 v smeri, označeni s puščicami, ki so na sl. 6 prikazane na levi strani. Porabljeni abrazivni pomešani material, ki, medtem ko je bil doveden skozi vstope 104, ustrezno pristane na nosilnem pasu 106, je voden k reciklirni postaji 34 za abrazivo, predvideni na krovu 30 barke 32 za obnovo abraziva (sl. 1, 7 in 8).

Ni pa ves porabljeni abrazivni pomešani material, ki se odbije od delovne površine 26, ujet z lovilno ponvijo 74, in ki pada po drči 80 ter je zbran s polžnim transporterjem 100 in pripeljan skozi vstop 104. Nekaj tega materiala zgreši lovilno ponev ali zaradi drugih razlogov pade na krov 12.

Pri uporabi prednostnih izvedbenih primerov izuma se ta porabljeni abrazivni pomešani material, ki pade na tla, zbira z drugimi sredstvi in prav tako dovaja skozi vstop 104 ter pošilja na njegovi poti preko transportnega tračnega pasu 106 v postajo za obnavljanje abraziva. Ta druga sredstva so lahko tako enostavna kot npr. metla in smetišnica (ali njun industrijski ekvivalent), ali bolj dovršena pometalne, sesalne in razpečevalne naprave, kot so običajno uporabljane za čiščenje tovarniških tal. Za uporabo zlasti v primerih, kjer je (kot je prednostno) uporabljeni abrazivni pesek feromagnetni material, npr. pesek iz trdega jekla, sredstva za pobiranje raztresenega materiala prednostno obsegajo magnetno pobiralno enoto 112 abraziva. Čeprav povprečna oseba lahko še nikoli ni videla ali slišala za takšno napravo, na trgu dejansko obstajajo. Vzorčna magnetna pobiralna enota 112 za abrazivo obsega na okviru 114 nameščena bobna 116, okoli katerih je napet brezkončen trak 118. Okvir 114 je s kolesi 120 podprt na krovu 112. Zgornji nosilni pas transportnega traku 118 je nagnjen navzgor, zbiralni lijak 122 pa je nameščen na okviru 114, tako daje njegov zgornji vstopni konec razporejen za sprejem delcev materiala, zbranega s trakom 118, ko je ta material pri zgornjem koncu nosilnega pasu traku ločen od traku 118. Trak 118 je izdelan iz magnetnega materiala (ali električno namagnetenega feromagnetnega materiala). Ko naprava 112 teče okoli krova, pri čemer transportni trak 118 napreduje (zaradi poganjanja enega od bobnov 116 ali vrtilnega gibanja, prenešenega s primernim prenosnim sredstvom od koles 120), se delci feromagnetnih sestavin raztresenega porabljenega abrazivnega pomešanega materiala pri spodnjem koncu traku 118 prilepijo nanj. Te delce se nosi in odstrani, npr. s strgalom in/ali periodičnim izklapljanjem tokokroga za elektromagnetiziranje traku, tako da se zbrani material zbira v lijaku 112.

Enota 112 je periodično, ko lijak postane napolnjen z zbranim materialom, premeščena na lokacijo, prikazano na sl. 6, kjer je z zapiralom zaprt spodnji, izstopni konec lijaka 112 razporejen preko zgornjega, vstopnega konca vstopa 122 za mobilni elevator 124 za tretiranje abraziva. Ta transferni transporter 124 je razporejen za zbiranje materiala, odloženega v njegov vstop 122, ko je zapiralo na izstopnem koncu lijaka 112 odprto, dviganje tega materiala (npr. z uporabo brezkončnega transportnega traku, obsegajočega korce 126). Korci odlagajo v izstop 128, ki po drugi strani odlaga skozi vstop 104 na nosilni pas 106 transporterja 28.

Na barki 32 za obnavljanje abraziva (sl. 1, 7 in 8) se porabljeni abrazivni pomešani material 76 z navzdolnjih koncev nosilnih pasov transporterjev 28 oddaja v zbiralnik 130.

Polžni in koreni transporterji 132 prenašajo zbrani material 76 v sortirnik 134. Ta naprava, ki lahko obsega ciklonski ločevalnik, ločuje tok materiala 76 v prevelik (smeti), ki se ga pošilja v košare 136 za smeti, premajhen (prah), ki se ga pošilja v odpraševalnik 138, in ponovno uporaben abrazivni pesek, ki se ga pošilja v glavni lijak 140. V lijak 140 se od časa do časa lahko dodaja narejeni (novi) abrazivni pesek, da zamenja pesek, ki se je zaradi uporabe razdrobil in bil zato izločen kot premajhen.

Krov 30 barke 32 za recikliranje abraziva je opremljen s tirom, na katerem so razporejeni sklopi napajalnih lijakov 38 za abrazivo, ki se kotalijo na vrtljivih podstavkih 142.

Prazen sklop napajalnih lijakov 38 za abrazivo se premakne iz njegove lokacije na vsakokraten sklop peskalnih loncev 36 na vsakokratno podporno ploščad 22 za peskalni lonec, kot je razloženo ob začetku tega detajlnega opisa, in postavi na prazen vrtljiv podstavek 142, navzgor glede na glavni lijak 140. Prazen sklop se prepelje naprej na vrtljivem podstavku, pod glavni lijak 140, katerega zapiralo je zaporedoma začasno odprto, da napolni vsakega od napajalnih lijakov 38 za abrazivo. Navzdol glede na glavni lijak je celoten sklop napajalnih lijakov 38 z žerjavom dvignjen z vsakokratnega vrtljivega podstavka in postavljen nazaj v položaj na vrhu sklopa peskalnih loncev 36 na ploščadi 22. Prazen vrtljivi podstavek se da za sprejem praznega sklopa napajalnih lijakov za abrazivo vrniti iz njegovega navzdolnjega položaja na tračnicah 144 v navzgornji položaj. (Ali, če se uporablja le en vrtljivi podstavek na tračnicah 144, se prazen vrtljivi podstavek lahko le enostavno potisne vzdolž tračnic iz navzdolnjega v navzgornji položaj.)

Prednostne uporabe naprave in postopka po predloženem izumu omogoča tekom čiščenja ladijskega trupa nadaljnje pomembne izboljšave pri primernosti za okolje, kot sledi:

a) Z olajšanjem pozicioniranja peskalnih loncev in napajalnih lijakov za abrazivo z žerjavom suhega doka na več ploščadi na krilni steni suhega doka, se učinkoviteje izvaja čisto tretiranje materiala za abrazivno peskanje v podporo abrazivnemu peskanju.

b) S tem, da se predvidi sredstva za uporabo reciklirnega abraziva iz jekla ali minerala in magnetnega pobiranja uporabljenega abraziva s tal suhega doka ter smotrnih lokacij odlaganja abraziva s transporterjem vzdolž dolžine suhega doka, je odpravljeno veliko delovne sile, ki sejo zahteva za abrazivno čiščenje.

c) S transportiranjem uporabljenega abraziva neposredno od odlagališča na suhem doku na lokacijo za recikliranje abraziva, je odpravljeno znatno tretiranje uporabljenega abrazivnega materiala.

d) Z avtomatiziranim prenosom napajalnih lijakov za abrazivo od položaja za polnjenje le-teh pod sortirnikom za abrazivo in zalogovnim lijakom do dvigalnega položaja pod žerjavom suhega doka, je odpravljeno znatno tretiranje čistega abrazivnega materiala.

e) Z zagotavljanjem popolnoma suhe zanke za tretiranje abrazivnega materiala skozi faze dobavljanja abraziva, abrazivnega peskanja, čiščenja uporabljenega abraziva, transport uporabljenega abraziva v recikliranje, recikliranje uporabljenega abraziva in transport recikliranega abraziva nazaj na mesto napajanja z abrazivom je za abrazivno peskanje ladij postala mogoča uporaba reciklirnega jeklenega ali mineralnega abraziva. To znatno zmanjša stroške bogatenja abraziva in odlaganja ter za velikostni red zmanjša količino ustvarjenega odpadka iz uporabljenega abraziva.

Sedaj bi moralo biti očitno, da naprava in postopek za izvedbo zunanjih površinskih del na ladijskih trupih, kot opisano zgoraj, vsebuje vsako od lastnosti, povedano poprej v opisu pod poglavjem Kratka predstavitev izuma. Ker se da pričujoči izum do neke mere modificirati, ne da bi se oddaljili od njegovih principov, kot so bili poudarjeni in razloženi v tem opisu, ga je potrebno razumeti kot da zaobsega vse takšne modifikacije, ki so v duhu in obsegu naslednjih zahtevkov.

MCC COMPLIANCE ENGINEERING, INC.

Zanj:

FAIEHTNA PISARB&

VJUS5L.JANA I

Patentni zahtevki

1. Postopek abrazivnega peskalnega čiščenja v splošnem navpične

Claims (16)

1. Patentni zahtevki

   1. Postopek abrazivnega peskalnega čiščenja v splošnem navpične zunanje površine (26) ladijskega trupa (16), podprtega na krovu (12) suhega doka (10), značilen po tem, da obsega:

   a) dobavljanje suhega abrazivnega peska od vsaj enega napajalnega lijaka (38), razporejenega na vsaj eni dvignjeni lokaciji (22), skozi vsakokratno gibko cev (58) v vsakokratno delovno glavo (60), ki jo nadzoruje vsakokraten delavec na vsakokratni na stolpu nameščeni, dvigljivi delovni ploščadi (70), pri čemer vsak delavec usmerja vsakokratno delovno glavo (60) proti zunanji površini (26) ladijskega trupa (16), medtem ko je abrazivni pesek potiskan iz omenjene glave, zaradi česar udarja in se skupaj z odstranjenimi okruški odbija od omenjene zunanje površine (26) ter pada kot porabljeni abrazivni pomešani material;

   b) zbiranje porabljenega abrazivnega pomešanega materiala in izpostavljanje zbranega porabljenega abrazivnega materiala klasificiranju v podmerski prah, nadmerske smeti in ponovno uporabljiv suh abrazivni pesek; in

   c) ponovno ponjenje vsakega omenjenega napajalnega lijaka z omenjenim ponovno uporabljivim suhim abrazivnim peskom.
2. 2. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da je omenjeni suhi abrazivni pesek izdelan iz feromagnetnega materiala, omenjeni zbiralni korak pa obsega pometanje porabljenega abrazivnega pomešanega materiala s krova suhega doka z uporabo magnetnega zbiralnika (112).
3. 3. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da korak (a) nadalje obsega tvorjenje proti dežju zatesnjenega, z zavesami ograjenega prostora za (24) okoli vsake omenjene na stolpu nameščene, dvigljive delovne ploščadi (70) glede na omenjeno površino ladijskega trupa, tako da porabljeni abrazivni pomešani material, ki pada in se ga zbira, ostane suh.
4. 4. Postopek po zahtevku 3, značilen po tem, da omenjeni vsaj en napajalni lijak (38) obsega vsaj en sklop vsaj treh napajalnih lijakov, razporejenih drug ob drugem na vsakokratnem regalnem okviru (40), pri čemer obstajajo vsaj tri omenjene na stolpu nameščene, dvigljive delovne ploščadi (70), razporejene druga ob drugi vzdolž omenjene zunanje površine (26) omenjenega ladijskega trupa (16), pri čemer so vse postavljene znotraj omenjenega z zavesami ograjenega prostora za (24); in se omenjeno izpostavljanje zbranega porabljenega abrazivnega pomešanega materiala izvaja v reciklirni postaji (34) za abrazivo; in se omenjene sklope napajalnih lijakov (38) na omenjenem regalnem okviru (40), potem ko so kot posledica izvajanja koraka (a) postali s stališča učinkovitosti prazni, vrača v omenjeno reciklirno postajo (34) za abrazivo za omenjeno ponovno napolnitev z omenjenim ponovno uporabljivim abrazivnim peskom, tako ponovno napolnjen sklop pa se vrača nazaj na omenjeni okvir (40) na vsakokratno omenjeno dvignjeno lokacijo (22).
5. 5. Postopek po zahtevku 4, značilen po tem, da omenjeni suhi dok obsega krilne stene (14), vsaka omenjena dvignjena lokacija (22) pa je predvidena na zgornjem koncu (20) vsakokratne krilne stene.
6. 6. Postopek po zahtevku 4, značilen po tem, da nadalje obsega: zagotavljanje lovilne ponve (74) pod vsako omenjeno na stolpu nameščeno, dvigljivo delovno ploščadjo (70), pri čemer poteka od tamkaj naprej v bližino omenjene zunanje površine (26) ladijskega trupa (16); in vodenje porabljenega abrazivnega pomešanega materiala, zbranega z vsako lovilno ponvijo (74), v omenjeno reciklirno postajo (34) za abrazivo.
7. 7. Postopek po zahtevku 6, značilen po tem, da je omenjeni suhi abrazivni pesek izdelan iz feromagnetnega materiala, omenjeni zbiralni korak pa nadalje obsega pometanje porabljenega abrazivnega pomešanega materiala s krova suhega doka z uporabo magnetnega zbiralnika (112).
8. 8. Postopek po zahtevku 6, značilen po tem, da se pri izvajanju koraka (a) suh abrazivni pesek gravitacijsko dovaja iz vsakega napajalnega lijaka (38) v ustrezen spodaj ležeč peskalni lonec (36), z vsakokratnim peskalnim loncem (36) pa s stisnjemim zrakom skozi vsakokratno omenjeno gibko cev (58); in je vsaka omenjena delovna glava (60) šoba, skozi katero se suh abrazivni pesek potiska ven s pršenjem, tako da se ga spusti v tok namensko sproščenega stisnjenega zraka.
9. 9. Postopek po zahtevku 6, značilen po tem, da je omenjena reciklirna postaja (34) za abrazivo nameščena na barki (32), zasidrani v sosedščini konca omenjenega suhega doka (10); in korak (b) obsega transportiranje zbranega abrazivnega pomešanega materiala vzdolž omenjenega suhega doka (10) na zaporedju transporterjev (100, 28, 124,132) v sortirnik (134), nameščen pri omenjeni reciklirni postaji (34) za abrazivo.
10. 10. Naprava za abrazivno peskalno čiščenje v splošnem navpične zunanje površine (26) ladijskega trupa (16), podprtega na krovu (12) suhega doka (10), značilna po tem, da obsega:

    a) sredstva za dovajanje suhega abrazivnega peska od vsaj enega napajalnega lijaka (38), razporejenega na vsaj eni dvignjeni lokaciji (22), skozi vsakokratno gibko cev (58) v vsakokratno delovno glavo (60), ki jo nadzoruje vsakokraten delavec na vsakokratni na stolpu nameščeni, dvigljivi delovni ploščadi (70), pri čemer vsak delavec usmerja vsakokratno delovno glavo (60) proti zunanji površini (26) ladijskega trupa (16), medtem ko je abrazivni pesek potiskan iz omenjene glave, zaradi česar udarja in se skupaj z odstranjenimi okruški odbija od omenjene zunanje površine (26) ter pada kot porabljeni abrazivni pomešani material;

    b) sredstva (112, 100, 28, 124, 132, 34) za zbiranje porabljenega abrazivnega pomešanega materiala in izpostavljanje zbranega porabljenega abrazivnega materiala klasificiranju v podmerski prah, nadmerske smeti in ponovno uporabljiv suh abrazivni pesek; in

    c) sredstva (134) za ponovno ponjenje vsakega omenjenega napajalnega lijaka (38) z omenjenim ponovno uporabljivim suhim abrazivnim peskom.
11. 11. Naprava po zahtevku 10, značilna po tem, da nadalje obsega: sredstva za (24), ki tvorijo proti dežju zatesnjen, z zavesami ograjen prostor za okoli vsake omenjene na stolpu nameščene, dvigljive delovne ploščadi (70) glede na omenjeno površino (26) ladijskega trupa, tako da porabljeni abrazivni pomešani material, ki pada in se ga zbira, ostane suh.
12. 12. Naprava po zahtevku 11, značilna po tem, da omenjeni vsaj en napajalni lijak (38) obsega vsaj en sklop vsaj treh napajalnih lijakov, razporejenih drug ob drugem na vsakokratnem regalnem okviru (40), pri čemer obstajajo vsaj tri omenjene na stolpu nameščene, dvigljive delovne ploščadi (70), razporejene druga ob drugi vzdolž omenjene zunanje površine (26) omenjenega ladijskega trupa (16), pri čemer so vse postavljene znotraj omenjenega z zavesami ograjenega prostora za (24);

    obsega reciklirno postajo (34) za abrazivo, kjer se izvaja omenjeno sortiranje; obsega sredstva (42, 44) za vračanje omenjenega sklopa napajalnih lijakov (38) na omenjenem regalnem okviru (40), potem ko so kot posledica izvajanja koraka (a) postali s stališča učinkovitosti prazni, v omenjeno reciklirno postajo (34) za abrazivo za omenjeno ponovno napolnitev z omenjenim ponovno uporabljivim abrazivnim peskom in vračanje tako ponovno napolnjenega sklopa nazaj na omenjeni okvir (40) na vsakokratno omenjeno dvignjeno lokacijo (22).
13. 13. Naprava po zahtevku 12, značilna po tem, da nadalje obsega:

    lovilno ponev (74), predvideno pod vsako omenjeno na stolpu nameščeno, dvigljivo delovno ploščadjo (70), pri čemer poteka od tamkaj naprej v bližino omenjene zunanje površine (26) ladijskega trupa (16); in sredstva (78, 80-98, 28, 100, 124, 132) za vodenje porabljenega abrazivnega pomešanega materiala, zbranega z vsako lovilno ponvijo (74), v omenjeno reciklirno postajo (34) za abrazivo.
14. 14. Naprava po zahtevku 13, značilna po tem, da je razporejena tako, da se jo uporabi v primeru, pri katerem je omenjeni suhi abrazivni pesek izdelan iz feromagnetnega materiala, omenjena sredstva za zbiranje porabljenega abrazivnega pomešanega materiala pa nadalje obsega sredstva za pometanje porabljenega abrazivnega pomešanega materiala s krova suhega doka z uporabo magnetnega zbiralnika (112).
15. 15. Naprava po zahtevku 13, značilna po tem, da omenjena sredstva za napajanje nadalje obsegajo spodaj ležeč peskalni lonec (36) za vsak omenjeni napajalni lijak (38), pri čemer se suh abrazivni pesek z vsakim omenjenim napajalnim lijakom gravitacijsko dovaja v ustrezen spodaj ležeč peskalni lonec (36), z vsakokratnim peskalnim loncem (36) pa s stisnjemim zrakom skozi vsakokratno omenjeno gibko cev (58); in je vsaka omenjena delovna glava (60) šoba, skozi katero se suh abrazivni pesek potiska ven s pršenjem, tako da se ga spusti v tok namensko sproščenega stisnjenega zraka.
16. 16. Naprava po zahtevku 13, značilna po tem, da je omenjena reciklirna postaja (34) za abrazivo nameščena na barki (32), zasidrani v sosedščini konca omenjenega suhega doka (10); in omenjena sredstva za zbiranje obsegajo sredstva za transportiranje zbranega abrazivnega pomešanega materiala vzdolž omenjenega suhega doka (10) na