SI9300515A - Iztiskovalna priprava za izdelavo plošč - Google Patents

Abstract

Pri iztiskovalni pripravi za izdelavo plošč iz polietilena visoke gostote s podajalno napravo in napravo (1 do 7) za ustvarjanje tlaka ter iztiskovalnim kanalom (12.2, 17.2), ki določa obliko prečnega prereza iztisnjene plošče, je omenjeni kanal (12.2, 17,2) predviden v iztiskovalni glavi (12, 17), katere temperaturo se da krmiliti. Iztiskovalna glava (12, 17) je preko veznega telesa (8) povezana s podajalno napravo in napravo (1 do 7) za ustvarjanje tlaka, ki vsebuje vsaj en bat (7) kot podajalni element in element za ustvarjanje tlaka. Na vsako razpoložljivo izstopno odprtino podajalne naprave in naprave (1 do 7) za ustvarjanje tlaka je priključen vezno telo (8) predirajoč kanalski sistem (8.1,8.2,8.3) ki obsega več razdelilnih kanalov (8.1, 8.2, 8.3), katerih izstopne odprtine ležijo druga poleg druge v smeri obeh vzdolžnih stranic pravokotne vstopne odprtine iztiskovalnega kanala (8.1, 8.2, 8.3).

Description

Marijan BRADIC

Iztiskovalna priprava za izdelavo plošč

Izum se nanaša na iztiskovalno pripravo za izdelavo plošč iz polietilena večje gostote s podajalno napravo in napravo za ustvarjanje tlaka ter iztiskovalnim kanalom, ki določa obliko prečnega preseka iztisnjene plošče.

Plošče, ki se jih da izdelati z znanimi tovrstnimi pripravami, so za veliko primerov uporabe pretanke in ne dovolj kvalitetne. Razen tega je potrebno po iztiskovanju izvajati še nadaljnje postopkovne korake, ki ne dovoljujejo nikakršnega povečanja ploščne debeline.

Naloga izuma je torej ustvariti pripravo uvodoma omenjene vrste, s katero se bo premagalo pomanjkljivosti znane iztiskovalne priprave za plošče. To nalogo se reši z iztiskovalno pripravo z značilnostmi 1. patentnega zahtevka.

S pomočjo priprave po izumu se da doseči plastificiranje, izločanje kristalov, sintranje, zamreženje, spremembo viskoznosti in molekularne strukture polietilena, s čimer se da tudi pri ploščah sorazmerno velike debeline doseči zelo visoko kvaliteto.

Pri prednostnem izvedbenem primeru obsega iztiskovalni kanal vodoravno smer poteka. Če pa je razen tega vezno telo zasnovano kot preusmerjevalna glava, tedaj se lahko bat podajalne naprave in naprave za ustvarjanje tlaka giblje v navpični smeri, kar je prednostno za dovod granuliranega materiala iz umetne snovi. Podajalna naprava in naprava za ustvarjanje tlaka sta pri tem na preusmerjevalno glavo lahko dodani od zgoraj, iztiskovalna glava pa s strani.

Pred vstopno odprtino iztiskovalnega kanala je na prednosten način razporejena razdelilna plošča, ki obsega v smeri vzdolžnih stranic vstopne odprtine iztiskovalnega kanala potekajoč niz prehodnih odprtin. Takšna razdelilna plošča pripomore pri doseganju visoke kvalitete.

V interesu kar se da enakomerne porazdelitve materiala iz umetne snovi po celotni vstopni odprtini iztiskovalnega kanala je nadalje pri prednostnem izvedbenem primeru proti vstopni odprtini iztiskovalnega kanala obrnjen zaključni odsek vsakega razdelilnega kanala razširjen v smeri vzdolžnih stranic vstopne odprtine, pri čemer tvori zarezasto izstopno odprtino. Te zarezaste izstopne odprtine se prednostno priključujejo druga na drugo in imajo kvečjemu majhen odmik od razdelilne plošče.

Pri prednostnem izvedbenem primeru je iztiskovalni kanal oslojen s temperaturno obstojnim in kemično nevtralnim materialom. Iztiskovalna glava je nadalje prednostno predeljena v srednji ravnini svojega premočrtnega iztiskovalnega kanala, kar zmanjša izdelovalne stroške obeh delov.

Pri prednostnem izvedbenem primeru sta oba kot plošča zasnovana dela iztiskovalne glave na svoji zunanji strani, vzporedni z delilno ravnino, opremljeni z utori, potekajočimi od prve k drugi stranski ploskvi, ki so preko veznih utorov v stranskih ploskvah povezani z vsaj enim neprekinjemim utorom, ki oklepa iztiskovalno glavo. Utori so tesno zaprti s tulko, ki nalega na utore obsegajoče zunanje ploskve in kije v prečnem prerezu zasnovana pravokotno, pri čemer je tvorjen vsaj en kanal. Ker utori prednostno ležijo tesno drug poleg drugega, je na razpolago kanalski sistem, preko katerega se iztiskovalni glavi s pomočjo tekočine, pretakajoči se po kanalu ali kanalih, dovaja velike količine energije ali se jo od nje lahko odvaja. Temperaturo, kateri je izpostavljen v iztiskovalnemu kanalu nahajajoči se material, se da tako krmiliti v širokem območju.

Iztiskovalna priprava po izumu je izredno primerna za izdelavo plošč, ki so v iztiskovalni smeri prepredene s kanali. Takšne plošče so, npr. najbolj primerne za talno ogrevanje. V ta namen je potrebno le v iztiskovalni kanal v smeri obeh vzdolžnih mejnih črt profila prečnega preseka na medsebojnem odmiku razporediti trne, ki se raztezajo v smeri kanalov. Ti trni so prednostno na enem od svojih koncev opremljeni z navojem, ki je uvijačen v navojno izvrtino razdelilne plošče med dvema sosednjima prehodnima odprtinama. Tudi trni so prednostno oslojeni s temperaturno obstojnim in kemično nevtralnim materialom.

Podajalna naprava in naprava za ustvarjanje tlaka obsegata pri prednostnem izvedbenem primeru spodnji del, ki je zasnovan kot ohišje za vezno telo in v katerega je vstavljena vsaj ena puša, katere končni odsek, ki je obrnjen k veznemu telesu, je lijakasto razširjen h komori, katera je predvidena v oglavnem delu podajalne naprave in naprave za ustvarjanje tlaka in skozi katero je v pušo vstavljiv bat. Oglavni del je pri tem prednostno opremljen z dovodnim kanalom, iztekajočim se v komoro in padajočim k le-tej, skozi katerega se dovaja granulat umetne snovi.

Da bi se dalo krmiliti tudi temperaturo oglavnega dela, je le-ta na smotrn način opremljen z vsaj enim prečno glede na vzdolžno os puše potekajočim pretočnim kanalom za fluid.

Če naj bi se proizvajalo plošče sorazmerno velike širine, se da na medsebojnem odmiku razporediti vsaj dva oglavna dela, ki sta ustrezno prirejena drug poleg drugega ležečim odsekom iztiskovalnega kanala in z le-tem povezana preko sistema razdelilnih kanalov.

Izum je v nadaljevanju pobliže predstavljen na osnovi izvedbenih primerov, prikazanih v načrtu, kjer kaže sl. 1 prvi izvedbeni primer v vzdolžnem prerezu, sl. 2 izrez s sl. 4, predstavljen povečano, sl. 3 nepopolno predstavljen prerez po črti C-C s sl. 4, sl. 4 prerez po črti A-A s sl. 1, sl. 5 nepopolno predstavljen prerez po črti B-B s sl. 4, sl. 6 prerez po Črti F-F s sl. 1, sl. 7 prerez po črti E-E s sl. 1, sl. 8 drugi izvedbeni primer v prerezu, ustrezajočem tistemu s sl. 7, sl. 9 tretji izvedbeni primer v prerezu, ustrezajočem tistemu s sl. 1, sl. 10 prerez po črti G-G s sl. 9.

Iztiskovalna priprava za izdelavo plošč iz polietilena višje gostote obsega podajalno napravo in napravo za ustvarjanje tlaka s kvadrastim spodnjim delom 1, v katerega je z njegove zgornje strani vstavljena debelostenska puša 2. Na spodnji konec v navpični smeri potekajoče, osrednje skoznje izvrtine puše 2 je istoosno priključena izvrtina 6, ki predira spodnji del 1 do v prečnem prerezu pravokotnega izreza, potekajočega neprekinjeno na odmiku pod pušo 2 od prve do druge stranske ploskve, pri čemer je premer omenjene izvrtine 6 enak premeru osrednje izvrtine puše 2. V zgornjem zaključnem odseku puše 2, ki tvori na zgornjo stran spodnjega dela nalegajočo prirobnico, se osrednja prehodna izvrtina razširja lijakasto navzgor h komori 3.3 v oglavnem delu 3, ki s svojo spodnjo stranjo nalega na zgornjo stran spodnjega dela 1 in sprejema zgornji zaključni odsek puše 2. Oglavni del 3 je predrt z vodoravnimi prehodnimi kanali 3.1, skozi katere se da voditi fluid za krmiljenje temperature. Kot je prikazano na sl. 7 je oglavni del 3 s pomočjo vijakov 5 povezan s spodnjim delom 1. Nadalje je na sl. 7 prikazano, daje od zgornje strani oglavnega dela 3 h komori 3.3. voden dovodni kanal 3.2, ki je nagnjen navzdol proti komori 3.3 in se proti le-tej nekoliko oži. Na zgornjo stran oglavnega dela 3 je tako postavljen prednostno vibracijski dovodni vsebnik 4, katerega odprta spodnja stran je usmerjena k vstopni odprtini dovodnega kanala 3.2.

Kot je prikazano na sl. 1 je v izrez spodnjega dela 1 do zaključnega odseka, nalegajočega na eno od stranskih ploskev spodnjega dela 1, brez zračnosti vstavljen nosilec 8 iztiskovalne glave. Spodnji del 1 se da zato označiti tudi kot ohišje za nosilec 8 iztiskovalne glave. Na nasprotiležečo stransko ploskev nalega plošča 9, ki je predrta z izvrtinami za vijake 10, prijemajoče v navojne izvrtine nosilca 8 iztiskovalne glave, katerega zaključni odsek napenjajo proti spodnjemu delu 1.

Ta zaključni odsek je zasnovan s poglobitvijo, ki je v prečnem prerezu zasnovana pravokotno, katera sprejema zaključni odsek iztiskovalne glave, pri čemer tvori slednje omenjeni odsek prirobnico. Vijaki 15 povezujejo to prirobnico z nosilcem 8 iztiskovalne glave.

Izvrtina 6 spodnjega dela 1 se, kot je prikazano na sl. 1, malce nadaljuje še naprej v nosilec 8 iztiskovalne glave. Iz tega podaljška potekajo, kot je prikazano na sl. 7, simetrično k vzdolžni osi izvrtine 6 paroma razporejene izvrtine 8.1 v ravnini, ki leži vzporedno z obema stranskima ploskvama, na kateri nalegata zaključni odsek nosilca 8 iztiskovalne glave oz. plošča 9. Na izvrtine 8.1 so priključene v višini vodoravne srednje ravnine iztiskovalne glave druga k drugi vzporedno potekajoče izvrtine 8.2. Te izvrtine 8.2 se iztekajo v osnovno ploskev v prečnem prerezu pravokotne poglobitve nosilca 8 iztiskovalne glave v njegovo naležno ploskev za prirobnični zaključni odsek iztiskovalne glave. V tej poglobitvi leži letvasta razdelilna plošča 11, katera pokriva vstopno odprtino v prečnem prerezu pravokotnega iztiskovalnega kanala iztiskovalne glave. Na vodoravno srednjo ravnino iztiskovalnega kanala so usmerjene izvrtine 11.1 razdelilne plošče 11, ki tvorijo po celotni širini iztiskovalnega kanala raztezajoč se niz, pri čemer imajo enake medsebojne razmike.

Izvrtine 8.2 leže prav tako kot izvrtine 11.1 razdelilne plošče 11 v vodoravni srednji ravnini iztiskovalnega kanala, končujejo pa se, kot je prikazano na sl. 6, na odmiku od razdelilne plošče 11, ker je na vsako od izvrtin 8.2 priključen v smeri niza, definiranega z izvrtinami 11.1, razširjajoč se, kot zareza zasnovan izstopni odsek 8.3. Ti izstopni odseki 8.3 se drug na drugega priključujejo na kvečjemu majhnem odmiku od razdelilne plošče 11, kot se vidi s sl. 6. Koti, ki jih oklepajo izvrtine 8.1 z vzdolžno osjo izvrtine 6, so izbrani tako, da vsak izstopni odsek 8.3 prekriva približno enako velik odsek niza, ki ga tvorijo izvrtine 11.1 razdelilne plošče 11. Vijaki 24 držijo razdelilno ploščo 11 v poglobitvi nosilca 8 iztiskovalne glave, katera poglobitev sprejema slednje omenjeno ploščo 11.

Iztiskovalna glava, ki ima, ne glede na svoj zaključni konec, ki tvori prirobnico, obliko v vodoravni ravnini ležeče plošče, je predeljena v svoji vodoravni srednji ravnini in zato sestavljena iz zgornjega dela 12 in spodnjega dela 17, katerih prvi tvori zgornjo polovico 12.2, slednji pa spodnjo polovico 17.2 iztiskovalnega kanala, katerega prečni prerez je zasnovan kot vzdolžno potekajoč pravokotnik, kot se vidi s sl. 4. Stenska ploskev tako zgornje polovice 12.2 kot tudi spodnje polovice 17.2 je opremljena s prevleko 23 iz toplotno obstojnega in kemično nevtralnega materiala. Vijaki 13 povezujejo prirobnico z nosilcem 8 iztiskovalne glave.

Tako zgornji del 12 kot tudi spodnji del 17 je na zunanji strani, obrnjeni proč od iztiskovalnega kanala, opremljen s premočrtno potekajočimi utori 12.1 oz. 17.1, ki ležijo na enakih odmikih drug poleg drugega in potekajo od prve do druge stranske ozke strani iztiskovalne glave, in ki, kot je prikazano na sl. 5 in 3, oklepajo s prečno smeijo oster kot. V območju obeh stranskih ozkih stranic je iztiskovalna glava opremljena z veznimi utori, katere utori 12.1 in 17.1 medsebojno povezujejo na takšen način, da nastane neprekinjen utor, ki na odmiku spiralasto objema iztiskovalni kanal. Priključni nastavek 18.1 v bližini konca iztiskovalne glave, kateri konec tvori prirobnico, je povezan s prvim koncem tega neprekinjenega utora, priključni nastavek 18.2 v bližini prostega konca iztiskovalne glave pa je povezan z drugim koncem neprekinjenega utora. V izvedbenem primeru štrlita priključna nastavka 18.1 in 18.2 od spodnjega dela 17 navzdol.

Iztiskovalna glava je razporejena v pravokotni tulki, katera zapira tako utore 12.1 in

17.1 kot tudi vezne utore za tvorbo neprekinjenega kanala, pri čemer sestoji iz zgornje polovice 14 kot tudi spodnje polovice 18. Na tej tulki, ki je s pomočjo vijakov in 16 povezana z zgornjim delom 12, s pomočjo vijakov 20 in 21 pa s spodnjim delom 17, sta razporejena priključna nastavka 18.1 in 18.2.

Kot je prikazano na sl. 2 in 4 tesni med zgornjim delom 12 in spodnjim delom 17 ležeče tesnilo 22 iztiskovalni kanal na obeh vzdolžnih straneh.

Za delovanje priprave se spodnji del 1 segreje na delovno temperaturo s pomočjo neprikazanega električnega ogrevanja. Nasprotno pa se del 3 hladi s pomočjo medija, ki teče skozi prehodne kanale 3.1. Nadalje se na delovno temperaturo segreje tudi iztiskovalno glavo tako, da se medij ustrezne temperature dovaja po skozi priključni nastavek 18.1, odvaja pa skozi priključni nastavek 18.2. Ta medij teče skozi neprekinjen kanal, ki ga tvorijo utori in tulka 18, in ki po večjem delu svoje dolžine objema iztiskovalni kanal.

Iz vsebnika 4, nameščenega na delu 3, dospe granulat, ki ga je potrebno predelati, torej polietilen visoke gostote, kateremu je prednostno primešan organski peroksid, ki se ga skozi nekoliko ožeči se dovodni kanal 3.2 vodi proti komori 3.3 in skozi lijak 2.1, ki je na slednjo priključen v smeri navzdol, in ki prehaja v. izvrtino 6. Bat 7 pritisne material skozi izvrtini 8.1 in 8.2 v izstopni odsek 8.3. V tem območju se polietilen sintra. S pomočjo bata 7 ustvarjen tlak nadalje povzroči, da polietilen skozi izvrtine 11.1 razdelilne plošče 11 dospe v iztiskovalni kanal, ki ga tvorita obe polovici 12.2 in 17.2, kjer se zaradi nastavljene delovne temperature in kemično nevtralne oslojitve 23 kot tudi tlaka preoblikuje, plastificira in zamreži. Itiskovalni kanal zapusti trakast proizvod 27, ki ga je potrebno za tvorbo plošč le še predeliti v prečni smeri na odmikih, ustrezajočih ploščnim dolžinam.

Če se za izdelavo plošč potrebuje večjo količino polietilena visoke gostote, ker je npr. ploščna širina večja, je smotrno predvideti dva ali več oglavnih delov na odmiku drug poleg drugega. Eden tovrstnih izvedbenih primerov je prikazan na sl. 8. Ker je v splošnem ta izvedbeni primer zasnovan kot tisti s sl. 1 do 7, se lahko zaradi nadaljnjih izvedbenih detajlov sklicujemo na izvedbeni primer po sl. 1 do 7. Zato so tudi ustrezni deli opremljeni z enakimi referenčnimi številkami kot pri prvem izvedbenem primeru.

Na sl. 9 in 10 predstavljeni izvedbeni primer se od izvedbenega primera s sl. 1 do 7 razlikuje le po tem, da so v iztiskovalnem kanalu njegove iztiskovalne glave razporejeni trni 26, s katerimi je mogoče v plošči, ki se jo izdeluje, tvoriti v smeri iztiskovanja potekajoče kanale. Zaradi razpoložljivega ujemanja, z izjemo razdelilne plošče, z že opisanima izvedbenima primeroma, so posamični deli označeni s tamkaj razpoložljivimi referenčnimi številkami.

Kot je prikazano na sl. 10, je razdelilna plošča 25 v sredini med vsakokrat dvema sosednjima prehodnima izvrtinama 25.1, ki tako kot prehodne izvrtine 11.1 razdelilne plošče 11 tvorita v vodoravni srednji ravnini iztiskovalnega kanala ležeč niz, opremljena s po eno navojno izvrtino 25.2. V te navojne izvrtine 25.2 so uvijačeni z navojem opremljeni zaključni odseki trnov 26. Trni 26 ležijo, kot je prikazano na sl. 9, v vodoravni srednji ravnini iztiskovalnega kanala in, kot je prikazano na sl. 10, drug poleg drugega na stalnem odmiku. Temu ustrezen je položaj, ki ga imajo kanali v trakastem materialu 28, izstopajočem iz iztiskovalnega kanala, iz katerega se nareže plošče želene dolžine. Te plošče so zato opremljene s kanali, ki omenjene plošče v iztiskovalni smeri predirajo na celotni dolžini in ležijo v srednji ravnini plošč.

Trni 26 so tako kot ostenje iztiskovalnega kanala oslojeni z materialom, kije pri temperaturah v območju 230° še temperaturno obstojen, torej mehansko stabilen, in poleg tega kemično nevtralen.

Vse v poprejšnjem opisu omenjene kot tudi zgolj iz načrta razvidne značilnosti so sestavni deli izuma kot nadaljnje zasnove, tudi če niso posebej poudarjene in zlasti niso omenjene v zahtevkih.

Claims (16)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Iztiskovalna priprava za izdelavo plošč iz polietilena večje gostote s podajalno napravo in napravo za ustvarjanje tlaka ter iztiskovalnim kanalom, ki določa obliko prečnega preseka iztisnjene plošče, ki je predviden v iztiskovalni glavi, katere temperaturo se da krmiliti, in ki je povezan s podajalno napravo in napravo za ustvarjanje tlaka, katera obsega vsaj en bat kot podajalni element in element za ustvarjanje tlaka, značilna po tem, da za plošče iz zamreženega polietilena

   a) iztiskovalni kanal (12.2, 17.2) obsega oslojitev (23) iz temperaturno obstojnega in kemično nevtralnega materiala,

   b) je za povezavo iztiskovalne glave (12, 17) s podajalno napravo in napravo (1 do 7) za ustvarjanje tlaka predvideno vezno telo (8), in

   c) je na vsako razpoložljivo izstopno odprtino podajalne naprave in naprave (1 do 7) za ustvarjanje tlaka priključen vezno telo (8) predirajoč kanalski sistem (8.1, 8.2, 8.3), ki obsega več razdelilnih kanalov (8.1, 8.2, 8.3), katerih izstopne odprtine ležijo druga poleg druge v smeri obeh vzdolžnih strani pravokotne vstopne odprtine iztiskovalnega kanala (12.2,17.2).
2. 2. Priprava po zahtevku 1, značilna po vodoravni smeri raztezanja iztiskovalnega kanala (12.2, 17.2), navpični gibalni smeri bata (7) podajalne naprave in naprave (1 do 7) za ustvarjanje tlaka in kot preusmerjevalna glava zasnovanem veznem telesu (8).
3. 3. Priprava po zahtevku 2, značilna po tem, da sta podajalna naprava in naprava (1 do 7) za ustvarjanje tlaka nameščeni od zgoraj, iztiskovalna glava (12,17) pa s strani na preusmerjevalni glavi.
4. 4. Priprava po enem od zahtevkov 1 do 3, značilna po tem, da je pred vstopno odprtino iztiskovalnega kanala (12.2, 17.2) razporejena razdelilna plošča (11; 25), ki obsega v smeri vzdolžnih stranic vstopne odprtine raztezajoč se niz prehodnih odprtin (11.1; 25.1).
5. 5. Priprava po enem od zahtevkov 1 do 4, značilna po tem, da se proti vstopni odprtini iztiskovalnega kanala (12.2, 17.2) obrnjeni zaključni odsek (8.3) vsakega razdelilnega kanala (8.1, 8.2, 8.3) razširja v smeri vzdolžnih strani vstopne izvrtine, pri čemer tvori zarezasto izstopno odprtino.
6. 6. Priprava po zahtevku 4 ali 5, značilna po tem, da se zarezaste izstopne odprtine priključujejo druga na drugo in imajo kvečjemu majhen odmik na razelilni plošči (11; 25).
7. 7. Priprava po enem od zahtevkov 1 do 6, značilna po tem, da iztiskovalni kanal (12.2, 17.2) obsega oslojitev (23) iz temperaturno obstojnega in kemično nevtralnega materiala.

   S. Priprava po enem od zahtevkov 1 do 7, značilna po tem, da je iztiskovalna glava (12,17) deljena v srednji ravnini iztiskovalnega kanala (12.2,17.2).
8. 9. Priprava po zahtevku 8, značilna po tem, da sta oba ploščata dela (12 in 17) iztiskovalne glave na svoji k delilni ravnini vzporedni zunanji strani opremljena z utori (12.1, 17.1), potekajočimi od prve k drugi stranski ploskvi, ki so preko veznih utorov v stranskih ploskvah povezani v vsaj en neprekinjen utor, obdajajoč iztiskovalno glavo (12, 17), in da so utori (12.1, 17.1) tesno zaprti s tulko (18), ki je v prečnem prerezu zasnovana pravokotno in nalega na utore (12.1, 17.1) obsegajoče zunanje ploskve, pri čemer je tvoijen vsaj en kanal, in da se da konce kanalov povezati z dovodom oz. povratnim vodom tekočine.
9. 10. Priprava po enem od zahtevkov 1 do 9, značilna po tem, da so v iztiskovalnem kanalu (12.2, 17.2), v smeri obeh vzdolžnih mejnih črt njegovega profila v prečnem preseku, na odmiku drug poleg drugega razporejeni trni (26), ki se raztezajo v vzdolžni smeri kanala.
10. 11. Priprava po zahtevku 10, značilna po tem, da vzdolžne osi vseh trnov (26) ležijo v srednji ravnini iztiskovalnega kanala (12.2,17.2).
11. 12. Priprava po zahtevku 10 ali 11, značilna po tem, da trni (26) obsegajo oslojitev (23) iz emperaturno obstojnega in kemično nevtralnega materiala.
12. 13. Priprava po enem od zahtevkov 10 do 12, značilna po tem, da je vsak od trnov (26) z enim od svojih koncem med dvema sosednjima prehodnima izvrtinama (25.1) razdelilne plošče (25) pritrjen na slednjo.
13. 14. Priprava po enem od zahtevkov 1 do 13, značilna po tem, da podajalna naprava in naprava (1 do 7) za ustvarjanje tlaka obsega spodnji del (1), ki je priključen na vezno telo (8), v kateri spodnji del (1) je vstavljena vsaj ena puša (2), katere od veznega telesa proč obrnjen zaključni odsek se lijakasto razširja v komoro (3.3), ki je predvidena v oglavnem delu (3) podajalne naprave in naprave (1 do 7) za ustvarjanje tlaka, in skozi katero se da bat (7) vpeljati v pušo (2).
14. 15. Priprava po zahtevku 14, značilna po tem, da je oglavni del (3) opremljen z vsaj enim, v komoro (3.3) iztekajočim se in k le-tej padajočim dovodnim kanalom (3.2).
15. 16. Priprava po zahtevku 15, značilna po tem, da je oglavni del (3) opremljen z vsaj enim, prečno glede na vzdolžno os puše (2) potekajočim prehodnim kanalom (3.1) za fluid.
16. 17. Priprava po enem od zahtevkov 14 do 16, značilna po tem, da sta na odmiku drug poleg drugega razporejena vsaj dva oglavna dela (3), ki sta prirejena drug poleg drugega ležečim odsekom iztiskovalnega kanala (12.2, 17.2) in z njimi povezana s po enim sistemom razdelilnih kanalov (8.1, 8.2,8.3).