SI9210295A - Derivati n-acil-alfa-aminokislin - Google Patents

Abstract

Derivati N-acil-alfa-aminokislin 0 R" R"' II \/ L—c—N—c—C —Q l II R' o I, v kateri imajo L, R’ do R”’ in Q pomen, ki je naveden v opisu. Lahko jih uporabimo za zdravljenje ali profilakso obolenj, ki jih povzroča vezava adhezivnih proteinov na krvne ploščice, kot tudi agregacija krvnih ploščic in adhezija tipa celica-celica. Popravimo jih z odcepitvijo zaščitnih skupin v ustreznih zaščitnih spojinah ali s prevedbo ciano skupine v amidino skupino v ustreznih nitrilih.

Description

Izum se nanaša na nove derivate N-acil-a-aminokislin, na postopek za njihovo pripravo, na farmacevtske preparate, ki vsebujejo take spojine, kot tudi na uporabo teh spojin pri pripravi farmacevtskih preparatov.

Izum se nanaša zlasti na derivate N-acil-a-aminokislin s formulo

R R·

II \/

L—C-N-C-C-Q i

I II

R' o v kateri

L označuje skupino s formulo

X = Y

R°-NH(CH₂)t L²

R označuje amidino ali gvanidino, eden izmed X in Y označuje CH in drugi označuje CH ali N,

R° označuje vodik ali amidino, t označuje celo število od 2 do 6,

R’ R” in R’” označujejo vodik ali N-substituente oz. stranske ve rige, običajne pri α-aminokislinah, pri čemer so pri R’ R” in R’” prisotne hidroksi oz. karboksi skupine zaetrene oz. zaestrene ali amidirane, in so lahko prisotne amino skupine Cj_6- alkanoilirane ali aroilirane,

Q označuje skupino s formulo

ali

-N(V' )(CH₂)_v-C(V,V' )CH₂OCH₂COO-T q⁸ ali, v kolikor R’ in R” skupaj z N-atomom ali C-atomom, s katerima sta vezana tvorita obroč, prav tako lahko označujejo skupino s formulo

n predstavlja število 0 ali 1, v označuje celo število od 0 do 3,

T in T’ označujeta vodik ali nižji alkil ali fenil-nižji alkil, ki se da odcepiti pod fiziološkimi pogoji,

V do V”’ označujejo vodik ali nižji alkil,

U in U’ označujeta vodik, C}_6-alkanoil ali aroil,

Ar označuje aril, in

R² do R⁵ označujejo vodik, nižji alkil, nižji alkoksi, halogen ali skupino -OCH₂COO-T, ali

R² in R³ skupaj s fenilno skupino, s katero sta vezana, označujeta 1-naftilno skupino, kot tudi na njihove hidrate ali solvate in fiziološko sprejemljive soli.

V okviru izuma Me označuje metil, Ac označuje acetil, tBu označuje terc.-butil, Boc označuje t-butoksikarbonil, Z označuje benziloksikarbonil, Fmoc pa označuje 9-fluorenilmetoksikarbonil; Val označuje L-valil, Phe označuje L-fenil-alanil, Ser označuje L-seril, Gly označuje glicil, Ala označuje L-alanil, Asp označuje L-aaspartil, Leu označuje L-levcil, Tyr označuje L-tirozil, sar označuje sarkozil, Orn označuje L-ornitil, Lys označuje L-lizil, Phg označuje L-a-fenilglicil, Pro označuje L-prolil, Glu označuje L-glutamil, Trp označuje L-triptofan.

Izraz nižji označuje skupine z 1-6, prednostno 1-4 C-atomi. Primeri nižjih alkilnih skupin so metil, etil, propil, izopropil, n-, s- ali t-butil in heksil. Primeri nižjih alkilnih skupin, ki jih lahko odcepimo pod fiziološkimi pogoji, so primarne in sekundarne nižje alkilne skupine.

Simboli R’, R” in R’” v ostanku α-aminokarboksilne kisline (v ostanku a-aminokarboksilne kisline) -N(R’)C(R”,R”’)CO- označujejo vodik ali N-substituente ali stranske verige običajne v acikličnih (odprta veriga) ali cikličnih, naravnih ali sintetičnih α-aminokarboksilnih kislinah. Primeri takih N-substituentov R’ in stranskih verig R” in R’” so nižji alkili, ki so v danem primem subsi-tuirani z OH, COOH, NH2 ali arilno skupino, posebno fenilno skupino, hidroksi-fenilno, hidroksi-jodfenilno ali hidroksi-dijodtenilno skupino. Dve taki nižji alkilni skupini R’ in R”, ki sta na ta način v danem slučaju substituirani, lahko skupaj z Noziroma C-atomom, na katera sta vezani, tvorita 4- do 6-členski, prednostno 5členski obroč. Hidroksi oziroma karboksi skupine, ki se nahajajo v N-substituentih R’ in stranskih verigah R” in R’”, so lahko zaetrene oz. zaestrene ali amidirane, prisotne amino skupine pa so lahko Cj.g-alkanoilirane ali aroilirane. Primeri takih etrskih, estrskih oz. amidnih skupin so -O-T°, -COO-T⁰ oz. -CON(V,V’), v katerih imata V in V’ zgoraj dani pomen in T° označuje nižji alkil, posebno metil, heksil in tBu, ali aralkil, posebno benzil.

Primeri α-aminokarboksilnih kislin z odprto verigo so H-Gly-OH, H-Ala-OH, HOrn-OH in H-Tyr-OH; primeri cikličnih α-aminokarboksilnih kislin, t.j. takih v katerih R’in R” skupaj z N- oz. C-atomom, na katera sta vezana, tvorita obroč, so H-Pro-OH, H-Pro(4-OH)-OH in 2-piperidinkarboksilna kislina.

Primeri Cj.^-alkanoilnih skupin U in U’ so formil, acetil in propionil. Aril označuje fenil, ki je v danem primeru substituiran z do 3 substituenti, kot so alkil, OH, nižji alkoksi, halogen ali halogen-nižji alkil, posebno CF3. Aroil označuje ustrezne benzoilne skupine.

Spojine s formulo I so lahko solvatizirane, posebno hidratizirane. Hidratiziranje lahko izvedemo v teku postopka priprave, lahko pa nastopi tudi kot posledica higroskopnih značilnosti spojine s formulo I, kije bila prvotno brezvodna.

Primeri fiziološko uporabnih soli spojin s formulo I so soli s fiziološko prenesljivimi mineralnimi kislinami, kot so solna kislina, žveplova kislina ali fosforna kislina; ali z organskimi kislinami, kot so metansulfonska kislina, ocetna kislina, trifluorocetna kislina, citronska kislina, fumarna kislina, maleinska kislina, vinska kislina, jantarna kislina ali salicilna kislina. Spojine s formulo I s prosto karboksilno skupino lahko prav tako tvorijo soli s fiziološko ustreznimi bazami. Primeri takih soli so soli alkalijskih kovin, soli zemljoalkalijskih kovin, amonijeve in alkilamonijeve soli, kot so Na-, K-, Ca- ali tetrametilamonijeve soli. Spojine s formulo I se lahko nahajajo v obliki dipolarnih ionov (Zwitterion).

Spojine s formulo I, ki vsebujejo en ali več asimetričnih C-atomov, se lahko nahajajo v obliki enantiomera, diastereomera ali njegovih zmesi, npr. v obliki racematov.

V formuli I je R prednostno amidino, X prednostno označuje CH, Y prednostno označuje CH ali N, in Q prednostno označuje skupino Ql, Q², q4 q5 ali q9

V spojinah s formulo I, v katerih je Q=Ql, n prednostno pomeni 1, T prednostno označuje vodik ali metil, in -N(R’)C(R’,R”’)CO- prednostno označuje enega od ostankov Gly, Ala, D-Ala, Val, Leu, Sar, Orn, Lys, Phg, 2-metil-Pro, Phe, Tyr, 3jod-Tyr, 3,5-dijod-Tyr, Ser(Ac), Ser, Asp, Glu, Pro, 4-benziloksi-Pro, 4-hidroksiPro, 2-piperidilenkarbonil, NHCH(CH2CH2NH2)CO, Trp, Tyr(Me), Tyr(heksil), Tyr(O-tBu), O,N(Me)₂-Tyr in N(MeOCH₂CH2)Gly.

Primerne spojine s Q = Q², Q⁴ ali so tiste spojine, v katerih je n=l, T=H; U in U’=H ali Ac; Ar =a,a,a-trifluor-m-tolil; in -N(R’)C(R’,R”’)CO- = Ala.

Kadar je Q = Q9, so R² do R^ prednostno H, ali R² karboksimetoksi ali metoksikarbonil-metoksi, T=HaliCH3, in -N(R’)C(R’,R”’)CO- = Pro.

Primeri prednostnih spojin so spojine iz naslednje skupine:

[[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]-ocetna kislina, [[l-[N-[(5-amidino-2-piridil)karbonil]-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]-ocetna kislina, [[l-[N(p-amidinobenzoil)-3-(4-hidroksi-3-jodfenil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]ocetna kislina, [[l-[3-acetoksi-N-(p-amidinobenzoil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]-ocetna kislina, [p-[[l-(p-amidinobenzoil)-2-pirolidinil]karbonil]fenoksi]-ocetna kislina, [[l-[N-[(5-amidino-2-piridil)karbonil]-L-tirozil]-4-piperidinil]oksi]-ocetna kislina in posebno [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-tirozil]-4-piperidinil]oksi]-ocetna kislina.

Nadaljnje prednostne spojine s formulo I so tiste spojine, v katerih Q označuje skupino (p, posebno tiste, kjer je n=O in T označuje vodik, ali skupino Q², posebno tisto skupino, v kateri T označuje vodik, kot tudi tiste spojine, v katerih Q označuje skupino Q^, posebno tisto, kjer je v=l, T označuje vodik ali butil in V’ do V’” označujejo vodik.

Primeri takih spojin so :

(S)-l-[2-(5-amidinopiridin-2-ilkarbonilamino)-3-(4-metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksiocetna kislina, etil ester (S)-l-[2-(4-amidinobenzamido)-3-(4-metoksifenil)propionil]-piperidin4-iloksiocetna kislina, (S)-l-[2-(4-amidinobenzamido)-3-(4-metoksifenil)propionil]-piperidin-4iloksiocetna kislina, [l-[N-(4-amidinobenzoil)-4’-heksiloksi-L-fenilalanil]-piperidin-4-iloksi]-ocetna kislina.

Zgoraj navedene N-acil-a-aminokarboksilne kisline lahko pripravimo v smislu izuma tako, da

a) v spojini s formulo o e e II \/

L°—C—N—C —C—G

II v kateri

L° označuje skupino s formulo

X = Y oi ali

R^ol-(CH₂)t _lo2 v katerih je A v danem primeru zaščitena amidino ali gvanidino skupina,

R^o1 označuje v danem primeru zaščiteno amino ali gvanidino skupino,

E’, E”, E’” in G imajo isti pomen kot R’, R”, R’” oz. Q v formuli I, pri čemer v primeru, da R°1 označuje amino ali gvanidino, ali kadar A označuje amidino ali

Ί gvanidino, najmanj eden od E’, E”, E’” in G vsebuje najmanj eno skupino estra karboksilne kisline in/ali etrsko skupino in/ali zaščiteno amino skupino, odcepimo etrsko skupino oz. zaščiteno amino, amidino oziroma gvanidino skupino oz. estrsko skupino karboksilne kisline, ali

b) v nitrilu s formulo

prevedemo ciano skupino v amidino skupino, ali

c) amin s formulo

R’-NHC(R”,R”’)CO-Q ^IV pretvorimo s kislino s formulo L^-COOH ali reaktivnim derivatom te kisline in

d) po želji funkcionalno pretvorimo reaktivno skupino, ki se nahaja v spojini s formulo I, in

e) po želji spojino s formulo I prevedemo v fiziološko prenesljivo sol, ali sol spojine s formulo I prevedemo v prosto kislino ali bazo.

Primeri cepljivih skupin estrov karboksilne kisline so: benzil-OCO- in nižji alkil-OCO- kot t-Bu-OCO-.

Primeri cepljivih zaščitenih amino, amidino in gvanidino skupin so:

-NH-Z, -NH-Boc in -N₃; -C(NH)NH-Z, -C(NH)NH-Boc, -C(N-Boc)N(Boc)₂ in -C(N-Boc)NH-boc; -NHC(NH)NHN02 in -NHC(N-Boc)NH-Boc.

Primer cepljive etrske skupine je t-Bu-O.

Estrske skupine lahko hidroliziramo na sam po sebi znan način, npr. z bazo, kot je hidroksid alkalijske kovine, npr. natrijev hidroksid, v topilu, kot je metanol ali voda; ali s kislino, kot je solna kislina. Benzil estre lahko cepimo s hidrogeniranjem v prisotnosti katalizatorja iz plemenite kovine, kot npr. paladija na aktivnem oglju (Pd/C) v topilu, kot so metanol, etanol, miavljinena kislina ali ocetna kislina, pri temperaturi do okoli 40 °C, prednostno pri sobni temperaturi.

Pri tem istočasno odcepimo amidino zaščitno skupino, kot je Z, katero vsebuje skupina A.

Estrske skupine, kot je t-Bu-OCO-, kakor tudi zaščitne skupine za amino oz. amidino skupino in estrske skupine, kot je t-Bu-Ο-, lahko odcepimo s pomočjo kisline, kot je mravljinčna ali trifluorocetna kislina, po želji v topilu, kot je diklormetan, oz. s pomočjo ocetne kisline nasičene z plinskim HC1, pri temperaturi do 40 °C, prednostno pri sobni temperaturi.

Varianto b) lahko realiziramo tako, da nitril III z reakcijo s žveplovodikom (vodikovim sulfidom) in trietilaminom v piridinu prevedemo v tioamid, le-tega pa z metiliranjem z metiljodidom v acetonu in sledečo amonolizo z amonijevim acetatom v metanolu prevedemo v spojino s formulo I.

Pripajanje c) amina IV s kislino ΐΛ(Ό0Η ali njenim reakcijskim derivatom, kot je kislinski klorid, izvršimo v prisotnosti baze, kot je pikolin, v topilu, kot npr. diklorometanu, pri temperaturi do 40 °C, prednostno pri sobni temperaturi.

Kot funkcionalne transformacije reaktivnih skupin po varianti postopka d) naj navedemo cepljenje nižje-alkoksi-karbonilne skupine -COO-T ali -COO-T’, ali Cj.g-alkanoiloksi- ali aroiloksi-skupine O-U ali O-U’, ki se nahajajo v skupini Q, ali zaestrenje karboksilne skupine v kislini I, in halogeniranje, posebno jodiranje arilne skupine, ki se nahaja v stranski verigi R” ali R’”.

Tako se da butoksi-karbonilne oz. metoksi-karbonilne skupine, ki se nahajajo v skupini Q, u mi liti s pomočjo kisline, kot je vodna solna kislina oz. ocetna kislina, ali pod bazičnimi pogoji, npr. s pomočjo vodne raztopine natrijevega hidroksida v metanolu. Zaestrenje karboksi skupine realiziramo npr. z reakcijo kisline s primernim alkoholom v prisotnosti katalitičnih množin H2SO4.

Jodiranje arilne skupine, posebno hidroksifenilne skupine, ki se nahaja v stranski verigi R” ali R’”, lahko izvršimo z reakcijo spojine s formulo I s kloraminom T, nato sledi reakcija z natrijevim jodidom v zmesi voda/dimetilformamid.

Amin s formulo I, v kateri je L skupina H2N(CH2)t, pretvorimo v odgovarjujoči gvanidin s formulo I, v kateri L označuje HN=C(NH2)-NH(CH2)t, tako, da amin reagira z etansulfonatom 2-S-izotiosečnine v prisotnost; baze, kot npr. Na₂CO3 ali NaOH pri temperaturi do 40 °C.

Spojine s formulama II in III so nove in kot take predstavljajo predmet tega izuma. Pridobimo jih na sam po sebi znan način.

Spojino s formulo II, v kateri L° označuje arilno skupino L⁰¹, dobimo z reakcijo amina s formulo

E’-NHC(E”,E’”)CO-G’ V v kateri G’ označuje eno od skupin Ql do Q9, v kateri se kot estrske skupine karboksilne kisline nahajajo skupina -COO-T in v danem slučaju prisotna skupina -COO-T’, s kislino s formulo

COOH

VI ali z njenim reaktivnim derivatom, npr. kislinskim kloridom.

Ta reakcija v danem primeru lahko poteka v prisotnosti tetra-n-butilamonijevega hidrogensulfata, v topilu, kot npr. diklorometanu, in v prisotnosti baze, kot npr. vodne raztopine natrijevega hidrogen karbonata.

Amin s formulo H-Q°, v kateri Q° označuje eno od amino skupin Ql do Q8, v kateri se kot estrske skupine karboksilne kisline nahaja skupina -COO-T in v danem primeru prisotna skupina -COO-T’, lahko pretvorimo s kislino s formulo

do nitrila s formulo III.

Reakcijo lahko izvedemo v prisotnosti 2-(lH-benzotria7.ol-l-il)-l,l,3,3-tetrametiluronijevega heksafluorfosfata (HBTU) in organske baze, kot npr. Nmetilmorfolina, v topilu, kot npr. DMF.

Spojino s formulo II, v kateri A označuje amidino skupino, lahko dobimo s pretvorbo ciano skupine v amidino skupino v nitrilu, ki ustreza spojini s formulo

II. Ta zadnji nitril lahko pridobimo s pripajanjem amina z zgornjo formulo V s kislino s formulo

COOH

VIII ali z njenim funkcionalnim derivatom, npr. kislinskim kloridom.

To pripajanje lahko izvedemo v prisotnosti 2-klor-4,6-dimetoksi-l,3,5-triazina (CDMT) in baze, kot npr. n-metil-morfolina, v topilu, kot je npr. diklorometan.

Spojino s formulo II, v kateri L° označuje skupino L⁰² z zaščiteno amino ali gvanidino skupino R⁰¹, pridobimo s pripajanjem amina s formulo V s kislino s formulo R^ol-(CH2)t -COOH, npr. v prisotnosti HBTU in N-metilmorfolina.

Nitril s formulo III, v kateri Q označuje skupino Q9, lahko pridobimo na naslednji način:

Amin s formulo

R² R³

R' R'

HN

IX v kateri R’ in R” skupaj z N-atomom in C-atomom, na katerega sta vezana, tvorita cikel in označuje zaščitno skupino, reagira s kislino s formulo VIII ali njenim funkcionalnim derivatom, odcepi se zaščitna skupina in nastali fenol reagira z derivatom bromocetne kisline BrCH₂COO-T.

Reakcijo amina s formulo IX s kislinskim kloridom, ki odgovarja kislini s formulo VIII, lahko izvedemo v prisotnosti baze, kot je trietilamin, v dimetilformamidu. Odcepitev zaščitne skupine V/l, npr. benzilne skupine, lahko izvedemo s hidrogenolizo nad Pd/C v etanolu, reakcijo zgornjega fenola z derivatom bromocetne kisline pa lahko izvedemo v dimetilformamidu v prisotnosti kalijevega karbonata.

Amine s formulami IV in V lahko dobimo npr. s pripajanjem N-zaščitene aminokisline s formulo

W2-N(E’) C (E”,E’”) COOH X z aminom s formulo H-Q° in odstranitvijo zaščitne skupine npr. zaščitne skupine Z ali Boc, v produktu pripajanja.

Kisline s formulo VII lahko dobimo s pripajanjem funkcionalnega derivata kisline s formulo VIII, npr. kislinskega klorida, z aminom

R’-NH-C(R”,R”’)COO-nižji alkil X’ in odcepljenjem estrske skupine pri produktu pripajanja. Pripajanje lahko izvedemo npr. v diklorometanu v prisotnosti trietilamina. Nižjo alkilno skupino, npr. metilno skupino, lahko odstranimo s pomočjo vodne raztopine LiOH v metanolu.

Prav tako lahko aminokislino s formulo

R’-NHC(R”,R”’)COOH X” npr. glicin, s kislinskim kloridom, ki odgovarja formuli VIII, v prisotnosti vodne raztopine natrijevega hidrogen karbonata, v danem primeru v prisotnosti tetrametilamonijevega sulfata v diklorometanu, direktno pretvorimo v kislino s formulo VII.

Amin s formulo IX lahko pridobimo tako, da Grignardov reagent bromida s formulo

pretvorimo s spojino s formulo w²—N —C—CO— N XII ¹ OCH,

R' ³ in zaščitno skupino, ki ščiti amino skupino (W^) odstranimo iz reakcijskega produkta.

Zgoraj omenjene amine s formulo HQ°, v katerih Q° označuje eno od amino skupin do Q8, v kateri se nahaja skupina -COO-T in v danem slučaju prisotna skupina -COO-T’, kot estrska skupina karboksilnih kislin, lahko dobimo na način, kot je opisan v sledečih Primerih la)b)c), 2a), 46a)b), 47a) in 48a)b).

Spojine s formulo I, njihovi solvati in njihove soli inhibirajo tako vezavo fibrinogena, fibronektina in Willebrandovega faktorja na receptor fibrinogena krvnih ploščic (glikoprotein Ilb/IIIa) kot tudi vezavo le-teh in vezavo nadaljnjih adhezijskih proteinov, kot npr. vitronektina, kolagena in laminina, na ustrezne receptorje na površini različnih tipov celic. Omenjene spojine s tem vplivajo na medsebojne interakcije celic - celic in celic - matric. Te spojine zlasti preprečujejo nastajanje trombov krvnih ploščic in se jih lahko uporabi pri odpravljanju oz. preprečevanju bolezni, kot so npr. tromboza, možganska kap, srčni infarkt, vnetja in arterioskleroza. Nadalje te spojine vplivajo na tumorske celice s tem, da inhibirajo metastaziranje teh celic. Lahko jih torej uporabimo kot antitumorsko sredstvo. Nadalje lahko pospešijo celjenje ran. Preprečujejo tudi razgradnjo kosti, zato jih lahko uporabimo pri zdravljenju osteoporoze.

Inhibicijo tvorbe vezi med fibrinogenom in receptorjem fibrinogena, glikoprotein Ilb/IIIa, lahko dokažemo na naslednji način:

Glikoprotein Ilb/IIIa dobimo iz ekstrakta Tritona Χ-100 iz humanih krvnih ploščic in prečiščenjem s pomočjo Lectin-afinitetne kromatografije (Analytical Biochemistry 151, 1985, 169-177) in z uporabo kromatografije na afinitetni koloni Arg-Gly-Asp-Ser (Science 231, 1986, 1559-62). Tako dobljeni receptorski protein se veže na mikrotitrske plošče. Specifično tvorbo vezi fibrinogena na imobilizirani receptor določimo s pomočjo ELISA-sistema (enzyme-linked immunosorbent assay). Spodaj navedene vrednosti IC50 ustrezajo tisti koncentraciji testirane snovi, ki je potrebna, da inhibira vezavo fibrinogena na imobilizirani receptor za 50%:

Produkt iz primera	1	3	4	5	6	7	8	9
IC50 (μΜ)	0.01	0.0017	0.14	0.001	0.027	0.033	0.008	0.08

Produkt iz primera	10	13	14	15	16	18	21	22
IC50 (μΜ)	0.017	0.001	0.018	0.053	0.002	0.0017	0.16	0.47

Produkt iz primera	24	27	30	37	39	40	41
IC50 (μΜ)	0.026	0.008	0.015	0.0003	0.0008	0.05	0.0007

Produkt iz primera	42	43	44
IC50 (μΜ)	0.007	0.0016	0.01

Te spojine so neznatno toksične, saj je LD5q produkta iz Primerov 3 in 14 pri 250 in produkta iz primera 5 pri 500 mg/kg i.v. pri miših.

Kot smo omenili na začetku opisa, tudi zdravila, ki vsebujejo spojino s formulo I, solvat te spojine ali njeno sol, prav tako predstavljajo predmet tega izuma, nadalje postopek za pridobivanje takih zdravil, ki je označen s tem, da eno ali več omenjenih spojin in po želji eno ali več drugih terapevtsko dragocenih snovi prevedemo v galensko dajalno obliko. Ta zdravila lahko dajemo enteralno, npr. oralno v obliki tablet, lakiranih tablet, dražejev, mehkih in trdih želatinastih kapsul, raztopin, emulzij ali suspenzij, ali rektalno, npr. v obliki supozitorija, ali v obliki razpršil (sprajev). Dajanje lahko prav tako izvedemo parenteralno, npr. v obliki injekcijskih raztopin ali v obliki infuzij.

Za pridobivanje tablet, lakiranih tablet, dražejev in trdih želatinastih kapsul lahko aktivno snov pomešamo s farmacevtsko inertnimi, anorganskimi ali organskimi dodatki (polnili). Kot taka polnila lahko uporabimo za tablete, dražeje in trde želatinaste kapsule npr. laktozo, kuruzni škrob ali njegove derivate, smukec, stearinsko kislino ali njene soli. Za mehke želatinske kapsule so kot polnila primerni npr. rastlinska olja, voski, masti, poltrdi in tekoči polioli; v odvisnosti od značilnosti aktivnih snovi pa v mehkih želatinastih kapsulah sploh niso potrebna polnila. Za pridobivanje raztopin in sirupov so primerni kot dodatki npr. voda, polioli, saharoza, invertni sladkor in glukoza; za raztopine za injekcije so primerni npr. voda, alkoholi, polioli, glicerin in rastlinska olja; za supozitorije so primerna naravna ali strjena olja, voski, masti in poltekoči ali tekoči polioli. Poleg tega lahko farmacevtski preparati vsebujejo še sredstva za konzerviranje, posredovalce topnosti, stabilizirna sredstva, omočila, emulgirna sredstva, sladila, barvila, arome, soli za spremembo osmotskega tlaka, pufre, prevlečna sredstva in antioksidante.

Za zdravljenenje ali preventivo zgoraj omenjenih bolezni lahko doziranje takih snovi variira v širokih mejah in ga je potrebno v vsakem posameznem primeru prilagoditi individualnim okoliščinam. Na splošno bi morala biti pri oralnem dajanju primerna doza od okoli 0.1 do 20 mg/kg, prednostno od okoli 0.5 do 4 mg/kg, na dan za odraslo osebo, pri čemer lahko zgornjo mejo posameznega primera tudi prekoračimo, kadar je to primerno.

Primer 1

Raztopino 2.43 g terc-butil estra [[l-(p-amidinobenzoil)-glicil]-4-piperidinil]oksijocetne kisline v 15 ml zmesi diklorometana/trifluorocetne kisline (1:1) smo pustili stati pri sobni temperaturi v teku 5 ur. Po uparjenju topila in kromatografiji [sililiran silikagel (LiChroprep Rp-18), gradient metanol/voda] smo dobili 0.46 g trifluoracetata [[l-[N-(p-amidinobenzoil)glicil]-4-piperidinil]-oksi-ocetne kisline, tal. 233-236 °C. MS (FAB): 363 (M+H)+

Izhodno snov smo pridobili kot sledi:

a) Raztopini 50 g 4-hidroksipiperidina v 500 ml diklorometana smo zapored dodajali pri 0 °C 69.1 ml trietilamina in 70.2 ml benzil estra klormravljinčne kisline. Nastalo suspenzijo smo čez noč mešali pri sobni temperaturi in nato odfiltrirali. Ostanek, ki se je pojavil po koncentriranju filtrata, smo uvedli v etil acetat, izprali z vodo in IN solno kislino, osušili in koncentrirali.

Dobili smo 73.6 g N-benziloksikarbonil-4-hidroksi-piperidina;

Rf = 0.56 (zmes etil acetat/metanol 9:1), MS (ΕΙ): 235 (M ⁺ ).

b) Raztopini 30.1 g N-benziloksikarbonil-4-hidroksipiperidina v 300 ml toluena smo dodali 28 ml terc-butil estra bromocetne kisline in 1.4 g tetra-n-butilamonijevega hidrogen sulfata v 10 ml vode. Nato smo po kapljicah dodajali raztopino 125 g natrijevega hidroksida v 125 ml vode. Po mešanju čez noč smo organske ekstrakte odločili, osušili in koncentrirali. Po sušenju smo dobili 34.1 g N-benziloksikarbonil-4-[(terc-butoksikarbonil)-metoksi]-piperidina;

Rf = 0.76 (etil acetat), MS (ΕΙ): 293 (M-C₄Hg) + .

c) Raztopini 30 g produkta iz b) v 50 ml etanola smo dodali 1.5 g Pd/C (10 %). Reakcijsko zmes smo hidrogenirali pri sobni temperaturi. Potem smo odfiltrirali od katalizatorja, izprali z etanolom in dobljeni filtrat koncentrirali. Dobili smo

17.4 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline;

Rf = 0.14 (zmes etil acetat/metanol 1:1), MS (ΕΙ): 215 (M ⁺ ).

d) S pripajanjem 5.8 g Z-glicina (aktiviranega s 5.4 g CDMT) s 6.0 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline in 6.3 ml N-metilmorfolina v diklorometanu smo dobili 10 g benzil-[[[4-[(terc-butoksikarbonil)metoksi]piperidinil]-karbonil]metiljkarbamata. MS (ΕΙ): 406 (M⁺).

e) S hidrogenolizo raztopine 10 g produkta iz d) v 200 ml etanola v prisotnosti

0.7 g 10 % Pd/C in 1.4 ml ocetne kisline smo izolirali po kromatografiji na silikagelu, ob uporabi zmesi etilacetat/metanol (1:1), 4.1 g terc-butil estra 1-[(1glicil-4-piperidinil)oksi]ocetne kisline, MS (ΕΙ): 273 (M+H)⁺. IR: 1746 cm'l·

f) Zmesi 4.1 g produkta iz e) in 0.03 g tetra-n-butil-amonijevega hidrogen sulfata v 210 ml zmesi diklorometana in nasičene vodne raztopine natrijevega hidrogen karbonata (4:3), smo dodali pri sobni temperaturi 2.95 g hidroklorida pamidinobenzoilklorida (ki smo ga dobili iz p-amidinobenzojske kisline z reakcijo s tionilkloridom v tetrahidrofuranu v prisotnosti dimetilformamida). Po mešanju čez noč smo razredčili z dodatkom diklorometana in vode, z dodajanjem IN raztopine natrijevega hidroksida naravnali pH na 9-10, organske ekstrakte odločili, osušili in nato koncentrirali. Po sušenju smo dobili 2.43 g želene izhodne snovi, MS (FAB): 419(M+H) + .

Primer 2

A) Raztopino 1.5 g metil estra [[l-[N-(p-cianobenzoil)-glicil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline v 215 ml zmesi piridin/trietilamin (40:3), smo nasitili z žveplovodikom in pustili stati 24 ur pri sobni temperaturi. Po odločitvi topila smo ostanek uvedli v etil acetat in izprali z nasičeno raztopino natrijevega klorida. Organske ekstrakte smo osušili in koncentrirali. Po kromatografiji dobljenega ostanka na silikagelu smo ob uporabi etil acetata kot eluenta, čemur je sledila uporaba zmesi etilacetat/metanol kot eluenta izolirali 1.34 g [[l-[N-[p(tiokarbamoil)benzoil]glicil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline;

MS (FAB): 394 (M + H) + .

B) Reakcija 1.25 g spojine, ki smo jo dobili v prejšnji stopnji, s 7.5 ml metiljodida v 150 ml acetona pri vrenju, je dala po filtraciji in odločitvi topila 1.65 g hidrojodida metil estra [[l-[N-[p-[l-(metiltio)formamidoil]benzoil]glicil]-4-piperidiniI]oksi]ocetne kisline; MS (FAB): 408 (M+H)+.

C) Z amonolizo 1.5 g produkta iz B) v prisotnosti 0.32 g amonijevega acetata v 100 ml metanola pri temperaturi vrenja smo dobili 0.76 g hidrojodida metil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)glicil]-4-piperidinil]oksi] ocetne kisline; tal. 103-105 °C, MS (FAB): 377 (M+H) + .

Izhodni nitril smo dobili kot sledi:

a) Z zaestrenjem trifluoracetata 4-piperidiniloksiocetne kisline (ki smo jo dobili z obdelavo produkta iz Primera lc) s trifluorocetno kislino v diklorometanu) v prisotnosti tionilklorida smo dobili hidroklorid metil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline, MS (ΕΙ): 173 (M)+

b) S pripajanjem 1.35 g produkta iz a) z 1.18 g N-(p-cianobenzoil)glicina (ki smo ga dobili z reakcijo glicina s p-cianobenzoilkloridom v nasičeni vodni raztopini natrijevega hidrogen karbonata) v prisotnosti HBTU in N-metilmorfolina v dimetilformamidu, smo dobili po kromatografiji na silikagelu (ob uporabi zmesi etilacetat/metanol 9:1 do 1:1) 1.66 g želenega izhodnega nitrila,

MS (EI):359(M+).

Primer 3

Iz 13 g terc-butil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline smo analogno Primeru 1 z obdelavo s trifluorocetno kislino v diklormetanu po prekristalizaciji iz metanola/dietiletra dobili 8.9 g trifluoracetata [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]-ocetne kisline, tal. 120 °C (razpad). MS (FAB): 377 (M + H+). [a]²⁰D = +24.7° (c = 0.7, voda).

Izhodni material smo dobili kot sledi:

a) S pripajanjem 18 g Z-L-alanina s 17.4 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline in hidrogenolizo dobljenega produkta, kot smo opisali v Primeru ld) in e), smo dobili 15.8 g acetata terc-butil estra l-[(l-L-alanil-4-piperidinil)-oksi]ocetne kisline. Tal. 93-96 °C. [a]²% = +2.0° (C = 1.0, metanol).

b) S pripajanjem 4.7 g produkta iz a) s 3.4 g hidroklorida p-amidinobenzoilklorida, kot smo opisali v lf), smo dobili 4.2 g želenega izhodnega materiala. MS (ΕΙ): 433 (M+H)+.

Primer 4

Iz 0.3 g terc-butil estra [[N-l-[N-[p-[N-(terc-butoksikarbonil)amidinobenzoil]-DalaniI]-4-piperidinil]oksi]-ocetne kisline smo analogno Primeru 1 dobili 0.1 g [[1[N-(p-amidinobenzoil)-D-alanil]-4-piperidinil]-oksi]-ocetne kisline v obliki trifluoracetata. Tal. 115 °C (razpad).

[α]^2θ0 = -27.5° (C = 0.8, voda). MS (FAB); 377 (M+rI)+.

Izhodni material smo pridobili kot sledi:

a) Z reakcijo 3 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline z 2.43 g Z-Dalanina, kot smo opisali v Primeru ld), smo dobili po kromatografiji na silikagelu ob uporabi zmesi etilacetat/heksan (1:1), 3.1 g benzil-[(R)-l-[[4-[(terc-butoksikarbonil)metoksi]piperidinil]karbonil]etil]karbamata. MS(EI):420 (M⁺).

b) S hidrogenolizo 3.1 g produkta iz a), kot smo opisali v Primeru le), smo dobili

2.5 g acetata terc-butil estra l-[(l-D-alanil-4-piperidinil)oksi]-ocetne kisline.

MS (ΕΙ): 215 (M-C3H5NO).

c) Z reakcijo 1 g spojine iz predhodne stopnje z 0.66 g hidroklorida p-amidinobenzoilklorida v dimetilformamidu v prisotnosti trietilamina in z obdelavo z diterc-butil-dikarbonatom smo dobili, po kromatografiji na silikagelu, ob uporabi zmesi diklorometan/metanol (20:1), 0.3 g želenega izhodnega materiala. MS(FAB); 533 (M+H+).

Primer 5

S hidrolizo 1.6 g terc-butil estra [[l-[N-[(5-amidino-2-piridil)karbonil]-L-alanil]-4piperidiniljoksij-ocetne kisline v ledoctu, nasičenem s klorovodikom, smo dobili po kromatografiji na sililiranem silikagelu RP-18 in prekristalizaciji iz zmesi tetrahidrofuran/etilacetat, 0.15 g [[l-[N-[(5-amidino-2-piridil)karbonil]-L-alanil]4-pipe rid i n iljoksi]-ocetne kisline. Tal. nad 200 °C (razpad).

MS (FAB): 378 (M+H)+.

Izhodni material smo pridobili kot sledi.

a) Z reakcijo 2.4 g acetata terc-butil estra l-[(l-L-alanil-4-piperidinil)-oksi]ocetne kisline (Primer 3a) z 1.0 g 5-cian-2-pikolinske kisline, v skladu s primerom ld), smo dobili 2.43 g terc-butil estra [[l-[N-[(5-cian-2-piridil)karbonil]-L-alanil]-4piperidiniljoksij-ocetne kisline, MS (FAB): 417 (M+H)+.

b) Naslednja obdelava 2.4 g produkta iz prejšnje stopnje, na način, kot smo opisali v Primeru 2A)B)C), je dala 2g želenega izhodnega materiala. Tal. 142-145 °C.

MS (FAB); 434 (M+H)+.

Primer 6

Iz 1 g acetata terc-butil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-valil]-4-piperidinil]oksijocetne kisline smo analogno Primeru 1 dobili po kristalizaciji iz etil acetata, 0.8 g .[[l-[N-(benziloksi)karbonil]-L-avalil]-4-piperidinil]-oksi]ocetne kisline kot trifluoracetat.

Tal. 210 -211 °C: MS (FAB): 405 (M+H)+. [α]²% = +32.6° (C = 0.8, voda).

Izhodni material lahko pripravimo kot sledi:

a) S pripajanjem 2.5 g Z-L-valina z 2 g terc-butil estra piperidiniloksiocetne kisline, kot je opisano v Primeru 2b), smo dobili 4 g terc-butil estra [[1-[N[(benziloksi)karbonil]-L-valil]-4-piperidinil)-oksi]ocetne kisline;

MS (ΕΙ): 449 (M + H) + .

b) Analogno Primeru le), le da brez dodajanja ocetne kisline, smo iz 1.9 g produkta iz Primera 6a) dobili 1.4 g terc-butil estra l-[(l-L-valil-4-piperidinil)oksijocetne kisline, MS (ΕΙ): 315 (M+H) ⁺ .

c) Analogno primeru lf) smo iz 3.3 g produkta iz primera 6b) in 2.5 g hidroklorida p-amidinobenzoilklorida po kromatografiji (silikagel, zmes diklorometan/ metanol/ocetna kislina, 95:4:1) in kristalizaciji iz dietiletra dobili 1.1 g želenega izhodnega acetata. Tal. 179-182 °C. MS (FAB): 461 (M+H) ⁺ .

Primer 7

Iz 1.5 g acetata terc-butil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-levcil]-4-piperidinil]oksijocetne kisline smo analogno Primeru 1 po kristalizaciji iz zmesi etilacetat/ dietileter, dobili 1.1 g [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-levcil]-4-piperidinil]-oksi]ocetne kisline v obliki trifluoracetata. Tal. 216-218 °C.

MS (FAB); 419 (M+H) + . [a]²⁰D = +22.5° (C = 0.8, voda).

Izhodni acetat smo pridobili na naslednji način:

a) S pripajanjem 2.6 g Z-L-levcina z 2 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline, kot smo opisali v Primeru ld), smo dobili 4.1 g terc-butil estra [[1-[N[(benziloksi)karbonil]-L-levcil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline.

b) Analogno Primeru 6b) in lf) smo dobili iz 4.1 g produkta iz Primera 7a) po kromatografiji (silikagel; zmes diklorometan/metanol/ocetna kislina, 95:4:1) in nato kristalizaciji iz dietiletra 1.5 g želenega acetata. Tal. 120-129 °C (razpad).

MS (FAB): 475 (M+H) + .

MS (FAB); 463 (M+H)+.

Primer 8

Iz 1.4 g acetata terc-butil estra [[l-[(p-amidino-N-metilbenzamido)acetil]-4piperidiniljoksijocetne kisline smo analogno Primeru 1 dobili, po kristalizaciji iz dietiletra, 0.9 g [[l-[(p-amidino-N-metilbenzamido)acetil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline v obliki trifluoracetata. Tal. 134-135 °C. MS (FAB). 377 (M+H)⁺.

Izhodni material smo dobili kot sledi:

a) S pripajanjem 2.0 g Z-sarkozin-N-hidroksisukcinimidestra z 1.3 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline, v prisotnosti trietilamina, v tetrahidrofuranu, smo dobili 2.1 g benzil-[4-[[[(terc-butoksikarbonil)-metoksi]piperidinojkarbamoil]metil]-metilkarbamata. MS (FAB): 421 (M+H) ⁺ .

b) Analogno primeru 6b) in lf) smo iz 4 g produkta iz Primera 8a) po kromatografiji (silikagel; zmes diklorometan/metanol/ocetna kislina 93:5:2) in po kristalizaciji iz dietiletra, dobili 1.5 g želenega acetata. Tal. 188-189 °C.

MS (FAB): 432 (M+H)+.

Primer 9

Iz 5.4 g terc-butil estra [[l-[N²-(p-amidinobenzoil)-N5-(tercbutoksikarbonil)-Lornitil]-4-piperidinil]-oksi]ocetne kisline, analogno primeru 1, smo dobili 4.9 g [[1[N²-(p-amidinobenzoil)-L-ornitil]-4-piperidinil]-oksi]ocetne kisline v obliki trifluoracetata. MS (FAB): 420 (M+H) ⁺ . [a]2°_D = +4.5° (C = 0.8, MeOH).

Izhodni material se da pripraviti na naslednji način:

a) Z reakcijo 6 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline z 10.2 g N^-Z-N^Boc-L-ornitina, smo analogno Primeru ld) po kromatografiji na silikagelu ob uporabi zmesi etilacetat/heksan 1:1, dobili 11 g terc-butil estra [[1-[N²21 (benziloksikarbonil)-N⁵-(terc-butoksikarbonil)-L-ornitii]-4-pipeiidinil]oksijocetne kisline. MS (FAB): 564 (M+H)⁺.

b) S hidrogenolizo lig produkta iz a), smo na način opisan v Primeru le), dobili 9 g acetata terc-butil estra [[l-[N⁵-(terc-butoksikarbonil)-L-ornitil]-4piperidinil]oksi]ocetne kisline. MS (FAB): 430 (M+H) + .

c) Z reakcijo 9 g produkta iz b) s 4.4 g hidroklorida p-amidinobenzoilklorida smo na način, kot smo opisali v Primeru lf), dobili 5.7 g želenega izhodnega materiala. MS (FAB). 576 (M+H)+.

Primer 10

Iz 0.54 g terc-butilestra [[l-[N²-[p-N-(terc-butoksikarbonil)amidinobenzoil]-N^(terc-butoksikarbonil)-L-lizil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline smo dobili analogno Primeru 1, 0.35 g trifluoracetata [[l-[N²-(p-amidinobenzoil)-L-lizil]-4piperidinil]-oksi]ocetne kisline.

MS (FAB). 434(M+H)+.[«]²⁰D = +12.4° (c = 0.8, voda).

Izhodno snov smo lahko pridobili kot sledi:

a) Z reakcijo 2 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline z 2.8 g N²-Z-N^Boc-L-lizina, smo tako, kot smo opisali v Primeru ld), po kromatografiji na silikagelu ob uporabi zmesi etilacetat/heksan 1:1, dobili 2.6 g terc-butil estra [[1[N²-(benziloksikarbonil)-N^-(terc-butoksikarbonil)-L-lizil]-4-piperidinil]-oksi]ocetne kisline. MS (FAB): 578 (M + H) + .

b) S hidrogenolizo 2.6 g dobljenega produkta, na način, kot smo opisali v Primeru le), smo dobili 2 g acetata terc-butil estra [[l-[N^-(terc-butoksikarbonil)-L-lizil]4-piperidiniI]oksi]ocetne kisline. MS (FAB): 444 (M+H) ⁺ .

c) Z reakcijo 2 g produkta iz predhodne stopnje z 1 g hidroklorida p-amidinobenzoilklorida, smo na način, kot smo opisali v Primeru 4c), dobili po kromatografiji (silikagel; zmes diklorometan/metanol 20:1), 1.95 g želenega izhodnega materiala. MS (FAB): 690 (M+H)⁺.

Primer 11

Iz 0.4 g acetata terc-[[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-fenilglicil]-4-piperidinil]-oksijocetne kisline, smo analogno Primeru 1 dobili 0.25 g trifluoracetata [[l-[N-(pamidinobenzoiI)-L-fenilglicil]-4-piperidinil]-oksi]ocetne kisline. Tal. nad 250 °C (etil acetat/dietileter 1:1).

MS (FAB); 439 (M+H) + . [a]²% = +6.5° (c = 0.6, MeOH).

Izhodni material smo lahko pridobili kot sledi:

a) Z reakcijo 1.85 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline s 3.5 g Z-Lfenilglicin-N-hidroksisukcinimid-estra smo tako, kot smo opisali v Primeru 8a), po kromatografiji na silikagelu ob uporabi zmesi petroleter/dietileter 1:1 kot eluenta, dobili 3.8 g terc-butil estra [[l-(N-benziloksikarbonil)-L-fenilglicil)-4-piperidinil]oksijocetne kisline. MS (FAB): 483 (M+H) ⁺ .

b) S hidrogenolizo 4.7 g dobljenega produkta, smo na način, kot smo opisali v Pimeru 6b), dobili 3.2 g terc-butil estra [[l-(L-fenilglicil)-4-piperidinil]oksi]-ocetne kisline. MS (FAB); 349 (M+H)+.

c) Z reakcijo 3.2 g spojine iz predhodne stopnje z 2.2 g hidroklorida p-amidinobenzoilklorida, smo na način opisan v Primeru lf), po kromatografiji (silikagel; zmes diklorometan/metanol/ocetna kislina 95:5:2), dobili 0.4 g želenega acetata. Tal. 207-220 °C (etil acetat, razpad). MS (FAB): 495 (M + H) ⁺ .

Primer 12

Iz 0.5 g acetata terc-butil estra [[l-[l-(p-amidinobenzoil)-2-metil-L-prolil]-4piperidinilj-oksijocetne kisline, smo analogno Primeru 1 dobili 0.14 g trifluoracetata [[l-[l-(p-amidinobenzoil)-2-metil-L-prolil]-4-piperidinilj-oksi]ocetne kisline. Tal. 219-220 °C (acetonitril).

MS (FAB); 417 (M+H)+. [α]^2ΰ0 = +17.1° (c = 0.9, MeOH).

Izhodni material smo lahko pridobili kot sledi:

a) Z reakcijo hidrobromida 2-metil-L-prolina s p-cianbenzoilkloridom, analogno Primeru 2b), smo dobili l-(p-cianobenzoil)-2-metil-L-prolin.

MS (ΕΙ): 213 (M-COOH)+.

b) Z reakcijo 1.67 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline z 0.8 g kislinskega klorida l-(p-cianobenzoil)-2-metil-L-prolina (ki smo ga dobili z obdelavo produkta predhodnje stopnje s tionilkloridom), smo dobili 0.89 g tercbutil estra [[l-[l-(p-cianobenzoil)-2-metil-L-prolil]-4-piperidinil]-oksi]ocetne kisline. Tal. 180-182 °C (etil acetat).

c) S sledečo obdelavo 0.89 g produkta iz b), kot smo opisali v primeru 2A)B)C), smo po kromatografiji (sililiran silikagel RP-18; voda/metanol 9:1), dobili 0.59 g želenega acetata. Tal. 191-192 °C (etilacetat, razpad).

MS (FAB); 473 (M+H)+.

Primer 13

Iz 2.5 g acetata terc-butil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-3-fenil-L-alanil]-4piperidinilj-oksijocetne kisline, smo analogno Primeru 1 dobili 1.9 g trifluoracetata [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-3-fenil-L-alanil]-4-piperidiniljoksijocetne kisline. Tal. 234-235 °C (etil acetat).

W²⁰D = +¹⁷-⁹° (^c = MeOH). MS (ΕΙ): 453 (M+H)+.

Izhodni acetat smo lahko pridobili kot sledi:

a) Z reakcijo 2.15 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline s 3.0 g Z-Lfenilalanina, smo tako, kot smo opisali v Primeru 2B), dobili 4.8 g terc-butil estra [[l-(N-benziloksikarbonil)-3-fenil-L-alanil-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline.

MS (FAB): 497 (M + H)+.

b) S hidrogenolizo 4.8 g dobljenega produkta, kot smo opisali v Pimeru 6b), in s sledečo pretvorbo z 2.0 g hidroklorida p-amidinobenzoilklorida, na način, kot smo opisali v Primeru lf), smo po kromatografiji (silikagel; zmes diklorometan/metanol/ocetna kislina 22:2:1), dobili 2.5 g želenega acetata.

Tl. 176-178 °C (dietileter). MS (FAB): 509 (M+H) + .

Primer 14

Iz 2.5 g acetata t-butil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-3-(p-terc-butoksifenil)-Lalanil]-4-piperidinil]-oksi]-ocetne kisline, smo dobili analogno Primeru 1, po kromatografiji (sililiran silikagel RP-18), gradient voda/metanol), 1.0 g trifluoracetata [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-tirozil]-4-piperidinil]-oksi]-ocetne kisline. Tal.: 125-130 °C (etilacetat, razpad): MS (FAB): 469 (M+I1)⁺.

Izhodni acetat smo lahko pridobili kot sledi:

a) Z reakcijo 2.15 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline s 3.71 g N-Z(O-terc-Bu)-L-tirozina, smo na analogen način, kot smo opisali v Primeru 2b), po kromatografiji (silikagel, dietileter/petroleter 1:1), dobili 4.8 g terc-butil estra [[1[N-benziIoksikarbonil)-3-[p-(terc.butoksifenil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]-ocetne kisline. Tal. 96 °C (dietileter).

MS (ΕΙ): 417 (M-C₇H₇-C4H₈) + , [σ]²⁰ο = +5.4° (c = 0.8, CH3OH).

b) S hidrogenolizo 4.8 g predstopnje, kot smo opisali v Primeru 6b), in sledečo reakcijo z 1.5 g hidroklorida p-amidinobenzoilklorida, kot smo opisali v Primeru lf), smo po kromatografiji (silikagel; diklorometan/metanol/ocetna kislina 22:2:1), dobili 2.6 g želenega acetata. Tal. 170-172 °C (dietileter).

MS (FAB): 581 (M+H) + .

Primer 15

Kot stranski produkt pri kromatografiji, ki smo jo opisali v Primeru 14, smo izolirali 0.09 g trifluoracetata metil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-tirozil]-4piperidiniljoksijocetne kisline. Tal. 189-190 °C (etilacetat).

MS (FAB); 483 (M + H)+.

Primer 16

Z reakcijo 0.58 g trifluoracetata [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-tirozil]-4piperidiniljoksijocetne kisline (Primer 14) s kloraminom T, čemur je sledila reakcija z natrijevim jodidom v vodi/dimetilformamidu (8:1), smo po kromatografiji (sililiran silikagel RP-18, gradient voda/acetonitril), dobili 0.04 g [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-3-(4-hidroksi-3-jodfenil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline. Tal. 230 °C (voda, razpad). MS (FAB): 595 (M+H) ⁺ .

Primer 17

Iz reakcijske zmesi, ki smo jo opisali v Primeru 16, smo dodatno izolirali 0.09 g [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-3-(4-hidroksi-3.5-dijodfenil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksijocetne kisline. Tal. 220-221 °C (voda, razpad). MS (FAB): 720 (M+H)⁺.

Primer 18

Iz 1.3 g terc-butil estra [[l-[3-terc-butoksi-N-[p-[N-(terc-butoksikarbonil)amidino]benzoiI]-L-alanil]-4-piperidiniI]oksi]ocetne kisline smo z obdelavo s klorovodikom v ledoctu, po kromatografiji (sililiran silikagel RP-18, gradient metanol/voda), dobili 0.45 g hidroklorida [[l-[3-acetoksi-N-(p-amidinobenzoil)-Lalanil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline.

[«]²⁰D = +0-9° (c = 1.0, MeOH). MS (FAB): 435 (M+H)+.

Izhodni material smo lahko pridobili na naslednji način:

a) S pripajanjem 7.5 g Z-L-Ser(terc-Bu)-OH s 7.0 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline in nadaljnjo hidrolizo dobljenega produkta, kot smo opisali v Primeru ld)e), smo dobili 10.6 g acetata terc-butil estra [[l-[3-terc-butoksi-Lalanil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline.

Tal. 76-78 °C. MS (FAB): 359 (M+H)+.

b) Z reakcijo 9.9 g spojine iz prejšnje stopnje s 5.2 g hidroklorida p-amidinobenzoilklorida v dimetilformamidu v prisotnosti trietilamina in nadaljnjo obdelavo z di-terc-butil-dikarbonatom, smo po kromatografiji na silikagelu ob uporabi zmesi diklorometan/metanol 20:1, čemur je sledila uporaba zmesi etilacetat/heksan 3:1 kot eluenta, dobili 4.3 g terc-butil estra [[l-[3-terc-butoksi-N[p-[N-(terc-butoksikarbonil)amidino]benzoil]-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline. Tal. 162-165 °C. MS (FAB); 605 (M+H)+.

Primer 19

Iz 1.0 g terc-butil estra [[l-[3-terc-butoksi-N-[p-[N-(terc-butoksikarbonil)amidino]benzoil]-L-alanil)-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline (Primer 18) smo analogno Primeru 1, po kromatografiji (sililiran silikagel RP-18, voda), dobili 0.58 g trifluoracetata [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-seril]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline. [a]²⁰D = +17.6° (c = 1.0, voda). MS (FAB): 393 (M+H)+.

Primer 20

Iz 5 g terc-butil estra L-N-(p-amidinobenzoil)-3-[[4-[(terc-butoksikarbonil)metoksi]piperidinil]karbonil-/3-alanina, smo analogno Primeru 1 po kristalizaciji iz zmesi etilacetat/tetrahidrofuran, dobili 2.0 g triflucracerata L-N-(p-amidinobenzoil)-3-[[4-[(karboksimetoksi)piperidino]karbonil-0-alanina, Tal. 145-150 °C. MS (FAB); 421 (M+H) + .

Izhodni material smo lahko pridobili kot sledi:

a) S pripajanjem 11 g monohidrata Z-L-Asp(O-terc-Bu)-OH s 7.0 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline, smo na analogen način, kot smo opisali v Primeru 2b), dobili 16 g terc-butil estra L-N-(benzioloksikarbonil)-3-[[4-[(tercbutoksikarbonil)metoksijpiperidino]karbonil-/3-alanina.

MS (FAB): 521 (M + H) + .

b) Po hidrogenolizi 17 g spojine iz prejšnje stopnje, izvedene na način opisan v Primeru 6b), smo izolirali 11 g terc-butil estra L-3-[[4-[(terc-butoksikarbonil)metoksi]piperidino]karbonil-0-alanina. MS (FAB): 387 (M+H)⁺.

c) S pripajanjem 11 g spojine iz prejšnje stopnje s 6.9 g hidroklorida pamidinobenzoilklorida, na način, kot smo opisali v Primeru lf), smo po kromatografiji (silikagel, diklorometan/metanol 9:1) izolirali 10.2 g želenega izhodnega materiala. MS (FAB): 533 (M+H)⁺.

Primer 21

Iz 0.5 g terc-butil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-4-terc-butoksi-L-glutamoil]-4piperidiniljoksijocetne kisline smo analogno Primeru 1, po kristalizaciji iz etilacetata, dobili 0.25 g trifluoracetata [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-a-glutamoil]4-piperidinil]oksi]ocetne kisline. Tal. 105-108 °C.

[«]²⁰D = +6.9° (^c = metanol). MS (FAB): 435 (M+H)+.

Izhodni material smo lahko pridobili na naslednji način:

a) S pripajanjem 11 g Z-L-Glu(O-terc-Bu)-OH s 7.0 g terc-butil estra 4piperidiniloksiocetne kisline, smo na analogen način, kot smo opisali v Primeru ld), dobili 15.4 g terc-butil estra [[l-[N-(benziloksikarbonil)-4-terc-butoksi-Lg!utamoiI]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline. MS (FAB): 535 (M+H) ⁺ .

b) Po hidrogenolizi 15.4 g spojine iz prejšnje stopnje, smo na način opisan v Primeru 6b), dobili 7.5 g acetata terc-butil estra [[l-(4-terc-butoksi-L-glutamoil)4-piperidinil]oksi]ocetne kisline. MS (FAB): 401(M+H)⁺.

c) S pripajanjem 7.5 g spojine iz prejšnje stopnje s 3.9 g hidroklorida pamidinobenzoilklorida, smo na način opisan v Primeru lf), dobili 6.9 g terc-butil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-4-terc-butoksi-L-glutamoil]-4-piperidinil]oksijocetne kisline. MS (FAB): 547 (M+H)+.

Primer 22

Iz 2 g terc-butil estra [[(R/S)-l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-alanil]-3-piperidiniljmetoksijocetne kisline smo analogno Primeru 1 dobili 0.6 g trifluoracetata [[(R/S)-l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-alanil]-3-piperidinil]metoksi]-ocetne kisline. Tal. 87-90 °C (etilacetat). MS (FAB): 391(M+H)+.

Izhodni material smo lahko pridobili kot sledi:

a) Iz rac-3-(hidroksimetil)piperidina smo analogno Primeru la) dobili rac-Nbenziloksikarbonil-3-(hidroksimetil)piperidin. MS (ΕΙ): 249 (M) ⁺ .

b) Iz produkta a) smo analogno Primeru lb) dobili benzil-rac-3-[[(tercbutoksikarbonil)metoksi]metil]- 1-piperidinkarboksilat.

MS (ΕΙ): 307 (M-C₄H₈) + .

c) Produkt iz b) smo hidrogenirali analogno Primeru lc) do terc-butil estra rac-(3piperidinilmetoksi)ocetne kisline. MS (ΕΙ): 172 (M-C4Hg)⁺.

d) S pripajanjem produkta iz c) s Z-L-alaninom smo tako, kot v Primeru ld), dobili benzil-[(S)-l[[(R/S)-3-[(terc-butoksikarbonil)metoksi]piperidino]-karbonil]etiljkarbamat. MS (ΕΙ): 434 (M) ⁺ .

e) S hidrogeniranjem produkta iz d), na način opisan v Primeru le), smo dobili acetat terc-butil estra [[(R/S)-l-L-alanil-3-piperidinil]metoksi]ocetne kisline.

MS (ΕΙ): 285 (M-CH₃)+

f) S pripajanjem produkta iz e) s hidrokloridom p-amidinobenzoilklorida, ko: smo opisali v Primeru lf), smo po kromatografiji (sililiran silikagel RP-18) dobili želen izhodni material. MS (FAB): 447 (M+H)⁺.

Primer 23

Iz 2.7 g terc-butil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-alanilj-4-(a,a,a-trifluor-mtolil)-4-piperidiniI]oksi]ocetne kisline, smo analogno Primeru 1 dobili 0.7 g [[1-[N(p-amidinobenzoil)-L-alanil]-4-(a,a,a-trifluor-m-tolil)-4-piperidinil]-oksi]ocetne kisline. Tal. nad 280 °C (voda/metanol). MS (FAB): 521 (M+H)⁺.

Izhodni material smo lahko pridobili na naslednji način:

a) Iz 4-(3-(Trifluormetil)-fenil)-piperidin-4-ola smo analogno Primeru la) dobili benzil-4-hidroksi-4-(a,a,a-trifluor-m-tolil)-l-piperidin-karboksilat.

MS (ΕΙ): 379 (M) ⁺ .

b) Iz produkta a) smo analogno Primeru lb) dobili benzil-4-[(tercbutoksikarbonil)metoksi]-4-(a,o:,a-trinuor-m-tolil)-l-piperidinkarboksilat.

MS (FAB): 494 (M + H) + .

c) S hidrogeniranjem produkta iz b) analogno Primeru le) smo dobili acetat tercbutil estra [[4-(a,a,a-trifluor-m-tolil)-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline.

MS (ΕΙ): 227 (M-C₁₆H₁₂O₃) + .

d) S pripajanjem produkta iz c) s Z-L-alaninom kot v Primeru ld), smo dobili benzil-[(S)-l[[4-[(terc-butoksikarbonil)metoksij-4-(a,Q!,o:-trifluor-m-tolil)-lpiperidiniljkarboniljetiljkarbamat. MS (FAB): 565 (M+H)⁺.

e) S hidrogeniranjem produkta iz d), kot v Primeru le), smo dobili acetat tercbutil estra l-[[L-alanil-4-(a,a,a-trifluor-m-tolil)-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline. MS (ΕΙ): 415 (M-CH₃)+.

f) S pripajanjem produkta iz e) s hidrokloridom p-amidinobenzoilklorida, kot v Primeru lf), smo dobili želen izhodni material. MS (ΕΙ): 577 (M+H) ⁺ .

Primer 24

Raztopino 150 mg terc-butil-[[l-[l-(p-amidinobenzoil)-L-prolil]-4-piperidinil]oksi]-acetata v 10 ml diklorometana in 10 ml trifluorocetne kisline smo 2 uri mešali pri sobni temperaturi in nato uparili. Ostanek smo suspendirali v etru in nato filtrirali skozi nučo. Dobili smo 141 mg trifluoracetata [[l-[l-(pamidinobenzoil)-L-prolil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline. Tal. 234-236 °C.

Izhodni material smo lahko pridobili kot sledi:

a) 4.97 g Klorida 4-cianobenzojeve kisline, 3.45 g L-prolina in 0.73 g tetrametilamonijevega sulfata smo mešali v 300 ml diklorometana in 150 ml 5 % raztopine natrijevega hidrogen karbonata, mešali 48 ur in nato ekstrahirali z etil acetatom. Etil acetatno fazo smo izprali z nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida, osušili in nato uparili. Kromatografija dobljenega ostanka na silikagelu v (RP-18), ob uporabi vode kot eluenta, je dala 3.70 g l-(p-cianobenzoil)-L-prolina. Tal. 8085 °C.

b) S pripajanjem 250 mg l-(p-cianobenzoil)-L-prolina z 215 mg terc-butil estra 4piperidiniloksiocetne kisline smo po kromatografiji na silikagelu ob uporabi zmesi etilacetat/metanol (98:2) dobili 300 mg terc-butil-[[l-[l-(p-cianobenzoil)-L-prolil]4-piperidinil]oksi]acetata. MS: 442 (M + H) ⁺ .

c) Obdelava 1 g predstopnje kot v Primeru 2A)B)C) vodi preko terc-butil-[[l-[l[p-(tiokarbamoil)-benzoil]-L-prolil]-4-piperidinil]oksi]acetata, tal. 108-110 °C in terc-butil-[[l-[l-[p-( l-metiltio)formimidoil]benzoil]-L-prolil]-4-piperidinil]oksijacetata, tal. 132-133 °C, do 72 g želenega acetata, tal. 100 °C (razpad).

Primer 25

Analogno Primeru 24 smo iz 150 mg hidrojodida terc-butil-[[l-[(4R)-l-(p amidinobenzoil)-4-benziloksi-L-prolil]-4-piperidinil]oksi]acetata, po kromatogra fiji na silikagelu (RP-18, voda/THF 95:5), dobili 72 mg [[l-[(4R)-l-(p-amidino benzoil)-4-benziloksi-L-prolil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline. Tal. 226-227 °C.

Izhodni material smo lahko pridobili kot sledi:

a) Raztopini 905 mg metil estra (4R)-hidroksi-L-prolina in 828 mg 4-cianobenzoilklorida v 50 ml diklorometana smo dodali 1.46 ml trietilamina. Po mešanju smo raztopino izprali z nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida, osušili in nato uparili. Kromatografija ostanka na silikagelu (ob uporabi zmesi etilacetat/heksan 5:1) je dala 810 mg metil estra (4R)-l-(p-cianobenzoil)-4hidroksi-L-prolina. Tal. 101-102 °C.

b) Raztopini 730 mg spojine iz prejšnje stopnje in 600 μΐ benziltrikloracetimidata v 5 ml cikloheksana in 5 μΐ diklorometana smo dokapali 40 ml trifluorometansulfonske kisline. Nastalo usedlino smo odnučali in filtrat izprali s 5 % vodno raztopino natrijevega hidrogen karbonata, osušili in nato uparili. Kromatografija ostanka na silikagelu (etil acetat) je dala 940 mg metil estra (4R)4-benziloksi-l-(p-cianobenzoil)-L-prolina. MS: 305 (M-59).

c) 880 mg Spojine iz prejšnje stopnje in 1.2 ml 2N raztopine litijevega hidroksida smo mešali v 10 ml metanola. Po odločenju metanola smo vodni ostanek nakisali z 2.4 ml IN solne kisline in ekstrahirali z etilacetatom. Sušenje organske faze in uparjenje je dalo 470 mg (4R)-4-benziloksi-l-(p-cianobenzoil)-L-prolina. Tal. 58 do 60 °C.

d) 450 mg Produkta iz c) smo pripajali v prisotnosti HBTU z 280 mg terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline. Ostanek smo raztopili v etil acetatu in etil acetatno fazo izprali s 5 % vodno raztopino natrijevega hidrogen karbonata, IN vodno raztopino kalijevega hidrogensulfata in nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida, osušili in nato uparili. Po kromatografiji ostanka na silikagelu (ob uporabi zmesi diklorometan/metanol 98:2) smo dobili 500 mg terc-butil-[[l[(4R)-4-benziloksi-l-(p-cianobenzoil)-L-prolil]-4-piperidinil]oksi]acetata.

MS: 548(M+H) + .

e) Obdelava 400 mg spojine iz prejšnje stopnje na način, kot smo opisali v Primeru 2a)B)C), je vodila do 177 mg želenega acetata.

Tal. hidrojodida 148-150 °C.

Primer 26

Raztopino 1.60 g terc-butil-[[l-[(4R)-l-(p-amidinobenzoil)-4-hidroksi-L-proliI]-4piperidiniljoksijacetata v 20 ml diklorometana in 20 ml trifluorocetne kisline smo mešali 2 uri pri sobni temperaturi in nato uparili. Ostanek smo raztopili v etanolu in dodali eter. Filtracija skozi nučo in sušenje usedline je dalo 1.25 g trifluoracetata [[l-[(4R)-l-(p-amidinobenzoil)-4-hidroksi-L-prolil]-4-piperidinil]oksijocetne kisline. Tal. 220 °C (razpad).

Izhodni material smo lahko pridobili na naslednji način:

a) Pripajanje 14.78 g (4R)-l-(benziloksikarbonil)-4-hidroksi-L-prolina z 12.0 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline je dalo po kromatografiji na silikagelu (ob uporabi zmesi etil acetat/metanol 95:5 kot eluenta) 17.83 g tercbutil-[[l-[(4R)-l-(benziloksikarbonil)-4-hidroksi-L-prolil]-4-iperidinil]oksi]acetata. MS: 463 (M + H) + .

b) Hidrogeniranje 17.0 g spojine iz prejšnje stopnje v prisotnosti 2.0 g 10 % Pd na oglju je dalo, po odfiltriranju katalizatorja in koncentriranju, 11.06 g terc-butil-[[l[(4R)-4-hidroksi-L-prolil]-4-piperidinil]oksi]acetata. MS: 329 (M+H)⁺.

c) Z reakcijo 2.0 g spojine iz prejšnje stopnje z 1.34 g p-amidinobenzoilklorida, analogno Primeru lf), smo dobili 1.95 g želenega acetata.

Primer 27

Raztopino 700 mg terc-butil-[[l-[[l-(p-amidinobenzoil)-2-piperidinil]karbonil]-4piperidiniljoksijacetata v 20 ml diklorometana in 20 ml trifluorocetne kisline smo mešali 3 ure pri sobni temperaturi in nato uparili. Ostanek smo raztopili v etanolu in dodali eter. Filtrirali smo skozi nučo in osušili dobljeno usedlino, kromatografirali na silikagelu (RP-18, voda/tetrahidrofuran 9:1) in dobili 111 mg [[l-[[l-(p-amidinobenzoil)-2-piperidinil]karbonil]-4-piperidinil)oksi]ocetne kisline. Tal. 233 do 234 °C.

Izhodni material smo lahko pridobili kot sledi:

a) S pripajanjem 5.26 g l-(benziloksikarbonil)-2-piperidin-karboksilne kisline s 4.30 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline in s kromatografijo na silikagelu (etil acetat/heksan 2:1) smo dobil 7.33 g benzil estra 2-[[4-[(tercbutoksikarbonil)metoksi]piperidino]karbonil]-Tpiperidin karboksilne kisline.

MS: 461 (M+H) + .

b) Hidrogeniranje 4.6 g spojine iz prejšnje stopnje v etanolu v prisotnosti 0.4 g % Pd na oglju, je dalo po očfiltriranju katalizatorja in koncentriranja topila

3.2 g terc-butil-[[l-(2-piperidinilkarbonil)-4-piperidinil]oksi]acetata.

MS: 327 (M+H)+.

c) Z reakcijo 3.26 g spojine iz prejšnje stopnje z 2.49 g p-amidinobenzoilklorida analogno Primeru If) smo dobili 1.56 g želenega acetata, tal. 93-95 °C.

Primer 28

Raztopino 130 mg hidroklorida terc-butil[[(lRS,2RS,3RS,4SR)-4-[[N-(pamidinobenzoil)-L-alanil]amino]-2,3-diacetoksi-cikloheksil]oksi]acetata v 5 ml diklorometana in 5 ml trifluorocetne kisline smo mešali 2 uri pri sobni temperaturi in nato koncentrirali. S suspendiranjem ostanka v etru in odnučanju smo dobili 126 mg trifluoracetata [[(lRS,2RS,3RS,4SR)-4-[[N-(p-amidinobenzoil)-L-alaniI]amino]-2,3-diacetoksicikloheksil]oksi]ocetne kisline.

MS: 507(M+H) + .

Izhodni material smo lahko pridobili kot sledi:

a) Raztopino 4.64 g cis-4-amino-2-cikloheksen-l-ola, 10.2 g N-(benziloksikarboniloksijsukcinimida in 5.7 g trietilamina v dimetilformamidu smo po mešanju razredčili z etrom, nato izprali z nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida, osušili in nato koncentrirali. Kromatografija ostanka na silikagelu (etilacetat/heksan 2:1) je dala 5.62 g benzil-(lRS,4SR)-4-hidroksi-2-cikloheksen1-karbamata, MS: 156(M-91) ⁺ .

b) Pod pogoji faznega prenosa (30 ml toluena, 30 ml 50 % raztopine natrijevega hidroksida, 100 mg tetrabutilamonijevega hidrogen sulfata) smo reagirali 2.1 g spojine iz prejšnje stopnje z 1.76 ml terc-butil estra bromocetne kisline. Po mešanju smo organsko fazo odločili, izprali z nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida, osušili in koncentrirali. Kromatografija ostanka na silikagelu (heksan/etilacetat 3:1) je dala 1.91 g benzil-(lRS,4SR)-4-[(terc-butoksikarbonil)metoksi]-2-cikloheksen-l-karbamata. MS: 333 (M-28)⁺.

c) Raztopino 722 mg spojine iz prejšnje stopnje, 280 mg N-metilmorfolin-Noksida in 26 mg osmijevega tetroksida v 20 ml acetona in 10 ml vode smo mešali in nato odločili aceton pod znižanim tlakom in vodno fazo ekstrahirali z etrom.

Izpiranje organske faze z nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida, sušenje in koncentriranje, je dalo po kromatografiji na silikagelu (etil acetat/heksan 2:1)

476 mg benzil-(lRS,2SR,3SR,4SR)-4-[(terc-butoksikarbonil)metoksi]-2,3dihidroksi-cikloheksankarbamata. MS: 396(M + H) + .

d) Raztopino 728 mg spojine iz prejšnje stopnje v 10 ml etanola smo hidrogenirali v prisotnosti 100 mg 10% Pd na oglju. Nato smo katalizator odfiltrirali, filtrat uparili in ostanek pripajali v 30 ml tetrahidrofurana v prisotnosti 697 mg HBTU in 200 μΐ trietilamina s 410 mg N-benziloksikarbonil-L-alanina. Reakcijsko raztopino smo razredčili z etrom, izprali z nasičeno vodno raztopino natrijevega hidrogen karbonata in nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida, potem osušili in koncentrirali. Kromatografija na silikagelu (etil acetat/metanol 95:5) je dala 521 mg benzil-[(S)-l-[[(lRS,2SR,3SR,4SR)-4-[(terc-butoksikarbonil)metoksij-2,3-dihidroksicikloheksil]karbamoil]etiljkarbamata. MS: 467 (M + H) ⁺ .

e) Acetiliranje 800 mg spojine iz prejšnje stopnje v 10 ml acetanhidrida in 10 ml piridina in koncentriranje reakcijske raztopine je dalo, po kromatografiji na silikagelu (etil acetat/heksan 2:1), 670 mg benzil-[(S)-l-[[(lRS,2SR,3SR,4SR)-4[(terc-butoksikarbonil)metoksi]-2,3-acetoksicikloheksil]karbamoil]etil]karbamata. MS: 551 (M + H)+.

f) Hidrogeniranje 670 mg spojine iz prejšnje stopnje v 10 ml etanola v prisotnosti 100 mg 10 % Pd na oglju, odfiltriranje katalizatorja in koncentriranje raztopine je dalo, po obdelavi (analogno Primeru lf) s 329 mg p-amidinobenzoilklorida in po kromatografiji na silikagelu (RP-18, voda/metanol 9:1), 230 mg želenega izhodnega materiala. MS: 563 (M + H) ⁺ .

Primer 29

220 mg produkta iz Primera 28 in 300 mg kalijevega karbonata smo mešali v 10 ml metanola pri sobni temperaturi in nato metanol odparili. Kromatografija na silikagelu (RP-18, voda/acetonitril 95:5) je dala 110 mg [[(lRS,2RS,3RS,4SR)-4[[N-(p-amidinobenzoil)-L-alanil]amino]-2,3-dihidroksicikloheksil]oksi]ocetne kisline.

Primer 30

Obdelava 1.3 g metil estra rac-[p-[[l-(p-cianobenzoil)-2-pirolidinil]karbonil]-¾⁴ fenoksi]-ocetne kisline na način,.kot smo ppisaji v Primeru 2A)B)C), je dala po kromatografiji (sililiran silikagel RP-18, gradient voda/metanol) in po prekristalizaciji iz etanola, 0.45 g acetata metil estra rac-[p-[[l-(pamidinobenzoil)-2-pirolidiniljkarbonil]-fenoksi]ocetne kisline. Tal. 210-211°C. MS (FAB): 410 (M+H)+.

Izhodni material smo lahko pridobili na naslednji način:

a) Z reakcijo Grignardovega reagenta, ki smo ga dobili iz 8.3 g p-benziloksibrombenzena in 0.8 g magnezijevih opiljkov, z 9.34 g Z-L-prolin-N-metoksimetilamida v tetrahidrofuranu, smo izolirali po kromatografiji (silikagel, zmes dietileter/petroleter 1:1) 4,3 g rac-l-(benzilokosikarbonil)-12-(p-benziloksibenzoil)-pirolidina. MS (ΕΙ): 211 (C₁₄H_nO2)⁺, 204 (C₁₂H₁₄NO2)+.

b) S hidrogeniranjem 3.3 g spojine iz prejšnje stopnje, na način opisan v Primeru 6b), in s sledečo reakcijo z 1.32 g p-cianobenzoilkloridom v dimetilformamidu v prisotnosti trietilamina, smo dobili 2.8 g rac-l-(p-cianobenzoil)-2-(p-hidroksibenzoil)-pirolidina. Tal. 194-196°C (etil acetat). MS (ΕΙ): 320 (M) ⁺ .

c) Reakcija 2.8 g spojine iz prejšnje stopnje z 1.53 g metil estra bromocetne kisline v dimetilformamidu v prisotnosti kalijevega karbonata je dala, po kromatografiji (silikagel, diklormetan/metanol 99:1), 1.3 g želenega izhodnega materiala.

MS (ΕΙ): 392 (M) + .

Primer 31

S segrevanjem 0.30 g produkta iz Primera 30 v vodni ocetni kislini smo dobili, po kromatografiji (sililiran silikagel RP-18, gradient voda/acetonitril), 0.11 g rac-[p[[l-(p-amidinobenzoil)-2-pirolidinil]karbonil]fenoksijocetne kisline.

Tal. nad 250 °C. MS (FAB): 396(M+H)+.

Primer 32

Z obdelavo 0.85 g dimetil estra [[4-[l-(p-cianobenzoil)-DL-prolil]-mfenilenjdioksijocetne kisline na način, kot smo opisali v Primeru 2A)B)C), smo dobili po kromatografiji (sililiran silikagel RP- i8, gradient voda/metanol) in kristalizaciji iz dietiletra, 0.09 g acetata dimetil estra j[4-[l-(p-amidinobenzoil)DL-prolil]-m-fenilen]dioksi]diocetne kisline.

Tal. 93-95 °C. MS (FAB); 498 (M+H)+.

Izhodni material smo lahko pridobili kot sledi:

a) Z reakcijo magnezijeve soli smo iz 4 g metil estra 3-hidroksi-fenoksiocetne kisline s 5.8 g Z-L-prolinala in z zaetrenjem produkta s 3.8 g metil estra bromocetne kisline, na način, kot smo opisali v Primeru 30c), dobili po kromatografiji (silikagel, dietileter/petroleter 4:1), 7.6 g dimetil estra [[4-[(RS)-l(benziloksikarbonil)-DL-pirolil]-hidiOksimetilj-m-fenilen]dioksi]diocetne kisline. MS (FAB): 488(M+H)+.

b) Iz 5.3 g spojine iz prejšnje stopnje smo z oksidacijo s 7.5 ml Jonesovega reagenta v dietiletru po kromatografiji (silikagel, diklormetan/metanol 99:1), dobili 2.2 g dimetil estra [[4-[l-(benziloksikarbonil)-DL-prolil]-m-fenilen]dioksi]diocetne kisline. MS (ΕΙ): 485 (M) + .

c) S hidrogeniranjem 2.2 g spojine iz prejšnje stopnje, na način, kot smo opisali v Primeru 6b) in s sledečo reakcijo z 1.0 g p-cianobenzoilklorida v kloroformu v prisotnosti trietilamina, smo dobili po kromatografiji (silikagel diklorometan/metanol 99:1), 0.85 g želene izhodne snovi. MS (ΕΙ): 480 (M) ⁺ .

Primer 33

Iz 0.09 g produkta iz Primera 32 smo dobili s hidrolizo z vodno raztopino natrijevega hidroksida v metanolu pri 50 °C, po nevtralizaciji z ocetno kislino in kromatografiji (sililiran silikagel RP-18, gradient voda/acetonitril) ter kristalizaciji iz etanola, 0.09 g mononatrijeve soli [[4-[l-(p-amidinobenzoil)-DL-prolil]-mfenilenjdioksijdiocetne kisline.

Tal. 241-242 «C. MS (FAB); 492 (M + Na)+, 470 (M + H) + .

Primer 34

Iz 0.47 g [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-tirozil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline (Primer 14) smo dobili z zaestrenjem v etanolu v prisotnosti katalitičnih količin koncentrirane žveplove kisline, po kromatografiji (LiChroprep RP-18, gradient voda/etanol), 0.3 g hemisulfata etil estra [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-tirozil]-4piperidiniljoksijocetne kisline, tal. 182-184 °C (etanol).

MS (ISO = ionski sprej); 497 (M+H)⁺.

Primer 35

Iz 0.48 g terc-butil estra [[l-[N-[5-(l-tercbutoksiformamido)pentanoil]-3-(ptercbutoksifenil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline smo z obdelavo analogno Primeru 1, po kristalizaciji iz dietiletra, dobili 0.2 g trifluoracetatne soli [[l-[N-(5-aminopentanoil)-L-tirozil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline, tal. 78 do 88 °C (razpad). [α]²% = +11.6 ⁰ (c = 0.7, metanol). MS (FAB): 422 (M+H)+.

Izhodni ester smo lahko pripravili kot sledi:

Reakcija 0.7 g terc-butil estra [[l-[3-(p-terc-butoksi-fenil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksijocetne kisline (ki smo ga pridobili s hidrogenolizo produkta iz Primera 14a) z 0.35 g N-Boc-5-aminopentanove kisline v prisotnosti HBTU in N-metilmorfolina (kot v Primeru 2b)), je dala 0.55 g izhodnega estra.

[a]²⁰D = +1.2 ⁰ (c = 0.4, metanol). MS (FAB); 634 (M+H)+.

Primer 36

Iz 0.6 g [(S)-3-(p-amidinobenzamido)-3-[[4-[(terc-butoksikarbonil)metoksijpiperidino]karbonil]propil]terc-butil karbamata, analogno Primeru 1, smo po kromatografiji (LiChroprep RP-18, gradient voda/metanol) in po mešanju v tetrahidrofuranu, dobili 0.26 g trifluoracetatne soli [[l-[(S)-2-(p-amidinobenzamido)-4-amino-butanoil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline, tal. nad 170 °C (razpad). [α]²θ₀ = +5.8 ⁰ (c = 0.5, voda). MS (ΕΙ): 406 (M+H) + .

Izhodni material smo lahko pripravili kot sledi:

a) Z reakcijo 1.0 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline z 2.0 g N²-FmocN4-Boc-(S)-2.4-diaminomaslene kisline v prisotnosti HBTU in Hunigove baze, smo dobili na način kot smo opisali v Primeru 2b), po kromatografiji (silikagel, EtOAc/heksan 1:1.5), 2.2 g 3-terc-butil-l-(fluoren-9-ilmetil)-(S)-l-[[4-[(tercbutoksikarbonil)metoksi]piperidino]karbonil]-trimetilen-dikarbamata,

MS (FAB): 638 (M+H)+.

37’

b) Z reakcijo 2.3 g produkta” iz -a) s· piperidinom (20 % raztopino v dimetilformamidu) smo dobili po kromatografiji (silikagel, etil acetat/metanol : 1), 0.65 g terc-butil-[(S)-3-amino-3-[[4-[(terc-butoksikarbonil)-metoksi]piperidinoj-karboniljpropiljkarbamata, MS (FAB): 416 (M+H)⁺.

c) Z reakcijo 0.65 g produkta iz b) z 0.38 g hidroklorida p-amidinobenzoilklorida (kot v Primeru lf), smo dobili 0.6 g izhodnega karbamata.

MS (FAB): 562(M+H)⁺.

Primer 37

Iz 0.25 g acetatne soli terc-butil estra [[l-[N-[(5-amidino-2-piridil)karbonil]-3-(pterc-butoksifenil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline, smo dobili (kot v Primeru 1), po kromatografiji (LiChoprep RP-18, gradient voda/metanol) in mešanju v etil acetatu, 0.12 g [[l-[N-[(5-amidino-2-piridil)karbonil]-L-tirozil]-4piperidiniljoksijocetne kisline, tal. 198-200 °C (razpad).

MS (FAB): 470 (M + H)+.

Izhodni material smo pridobili na naslednji način:

a) Z reakcijo 2.5 g terc-butil estra [[l-[3-(p-terc-butoksifenil)-L-alanilj-4piperidiniljoksijocetne kisline z 0.85 g 5-cian-2-pikolinske kisline (kot v Primeru ld), smo dobili 1.55 g terc-butil estra [[l-[3-(p-terc-butoksifenil)-N-[[5-cian-2piridil]karboniI]-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline, tal. 122-123 °C (dietileter/petroleter 4:1). MS (FAB): 565 (M+H) ⁺ .

b) Zaporedna obdelava 1.43 g produkta iz prejšnje stopnje, na način kot smo opisali v Primeru 2A)B)C), daje 0.98 g želenega izhodnega materiala.

Tal. 183-186 °C. MS (ΕΙ): 582(M+H)+.

Primer 38

Reakcija 0.7 g etil estra (S)-l-[2-(5-cianopiridin-2-il-karbonilamino)-3-(4-metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksi-ocetne kisline, na analogen način kot smo opisali v Primeru 2A)B)C), je dala po kristalizaciji iz vode, 0.1 g acetatne soli etil estra (S)-l-[2-(5-amidinopiridin-2-ilkarbonilamino)-3-(4-metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksi-ocetne kisline.

Tal. 180-181 °C (razpad). MS (ISP): 512 (M+H)+.

Izhodni nitril smo lahko pridobili na naslednji način:

a) Reakcija 7 g N-Z-L-tirozin-dihidrata s 4.5 g etil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline (ki smo ga dobili z obdelavo ustreznega terc-butil-estra, na način opisan v Primeru lc) s trifluorocetno kislino, čemur je sledila obdelava z etanolno raztopino solne kisline), na način kot smo opisali v Primeru ld), je dala 6.5 g etilestra [[l-[N-(benziloksikarbonil)-L-tirozil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline. Ta produkt smo obdelali v dimetilformamidu v prisotnosti kalijevega karbonata z metiljodidom, pri čemer smo po kromatografiji (silikagel, metilenklorid/metanol 99:1) dobili 4.2 g etil estra (S)-l-[benziloksikarbonilamino-3-(4-metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksiocetne kisline, [a]²⁰D = +1.9 °C (c = 0.8, metanol). MS (ISP); 499 (M + H) + .

b) Iz 4 g produkta iz a) smo z analogno obdelavo kot v Primeru le), dobili 3.5 g etil estra (S)-l-[2-amino-3-(4-metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksiocetne kisline, MS (ΕΙ): 365 (M+H)+.

c) S pripajanjem 1.46 g produkta iz b) z 0.74 g 5-cian-2-pikolinske kisline analogno Primeru ld), smo dobili po kromatografiji na silikagelu (metilenklorid/metanol 40 : 1), 0.72 g izhodnega nitrila,

MS (ISP): 495.5 (M + H)+.

Primer 39

Z umiljenjem etil estra (S)-l-[2-(5-amidinopiridin-2-ilkarbonilamino)-3-(4metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksiocetne kisline (Primer 38) pri pH = 12 smo po kromatografiji (LiChroprep RP-18, gradient voda/metanol) in mešanju v etanolu dobili (S)-l-[2-(5-amidino-piridin-2-ilkarbonilamino)-3-(4-metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksiocetno kislino; tal. nad 250 °C.

MS (ISP): 484.4 (M + H) + .

Primer 40

S pripajanjem 1.2 g etil estra (S)-l-[2-amino-3-(4-metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksiocetne kisline (Primer 38b) z 0.77 g klorid-hidroklorida 4amidino-benzojske kisline v 3-pikolinu (analogno Primeru lf), smo dobili po kromatografiji (LiChroprep RP-18, gradient voda/etanol) in mešanju z etil acetatom, 0.25 g hidroklorida etil estra (S)-1-[2· (4-amidinobenzamido)-3-(4metoksifenil)-propionil]piperidin-4-iloksiocetne kisline; tal. 105-107 °C.

MS (ISP); 511.3 (M+H)+.

Primer 41

Z umiljenjem 0.35 g hidroklorida etil estra (S)-l-[2-(4-amidinobenzamido)-3-(4metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksiocetne kisline (Primer 40) pri pH 12 smo dobili, po kromatografiji (LiChroprep RP-18, gradient voda/metanol ) in po kristalizaciji iz zmesi etanol/voda, 0.05 g (S)-l-[2-(4-amidinobenzamido)-3-(4metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksiocetne kisline, tal. 191-192 °C.

MS (ISP); 483.3 (M+H)+.

Primer 42

Iz 1.6 g terc-butil estra [l-[N-(4-amidinobenzoil)-L-triptofanil]piperidin-4-iloksijocetne kisline, smo dobili analogno Primeru 1, po kromatografiji (LiChroprep RP-18, gradient voda/metanol) in z mešanjem s tetrahidrofuranom in acetonitrilom, 0.7 g [l-[N-(4-amidinobenzoil)-L-triptofanil]piperidin-4-iloksijocetne kisline; tal. 210 °C (razpad). MS (ISP): 492.2 (M+H) ⁺ .

Izhodni ester lahko dobimo na naslednji način:

a) Reakcija 5.1 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline (Primer lc) z 8.0 g Z-Trp-OH v prisotnosti HBTU in N-metilmorfolina, je dala kot v Primeru 2b) po kromatografiji (silikagel, metilenklorid/metanol 20 :1 ), 11.5 g terc-butil estra [1(N-benziloksikarbonil-L-triptofanil)piperidin-4-iIoksi]ocetne kisline;

MS (ISP): 536.0 (M+H)+.

b) Raztopino 6.6 g produkta iz a) v metanolu smo segrevali v prisotnosti 10 % Pd na oglju in amonijevega formiata pri temperaturi vrelišča. Po filtriranju in kromatografiji (silikagel, metilenklorid/metanol 9:1), smo dobili 4.3 g terc-butil estra (l-L-triptofanil-piperidin-4-iloksi)ocetne kisline; MS (ΕΙ): 384 (M-NH3)⁺.

c) Reakcija 1.9 g produkta iz b) z 1.15 g klorid-hidroklorida 4-amidinobenzojske kisline v piridinu na način, kot smo opisali v Primeru lf), da po kromatografiji (silikagel, metilenklorid/metanol 7:1) 1.6 g izhodnega estra;

MS (ISP); 548.3 (M+H)+.

Primer 43

Raztopino 3.2 g terc-butil estra [l-[N-(4-amidinobenzoil-4’-heksiloksi-Lfenilalanil]piperidin-4-iloksi]ocetne kisline v mravljinčni kislini smo pustili stati preko noči pri sobni temperaturi. Po koncentriranju, kromatografiji (LiChroprep RP-18, gradient voda/metanol) in mešanju z dietiletrom smo izolirali 0.45 g [1-[N(4-amidinobenzoil-4’-heksiloksi-L-fenilalanil]piperidin-4-iloksi]ocetne kisline, tal. 160 °C (razpad). [α]2θ₀ = - 3.2 θ (c = 0.5, metanol). MS (ISP): 553.2 (M+H)+

Izhodni ester smo dobili na naslednji način:

a) Analogno Primeru 38a) je reakcija 5.6 g terc-butil estra [[1-[N(benziloksikarbonil)-L-tirozil]-4-piperidinil]oksi]ocetne kisline z 1-jodheksanom pri 80 °C, dala po kromatografiji (silikagel, heksan/etil acetat 2.5:1), 3.9 g tercbutil estra [l-(N-benziloksikarbonil-4’-heksiloksi-L-fenilalanil)piperidin-4-iloksijocetne kisline; MS (ΕΙ): 445 (M-Z-NH₂)⁺.

b) S hidrogeniranjem 3.9 g produkta iz a) v metanolu (analogno Primeru lc), smo dobili 2.85 g terc-butil estra [l-(4’-heksiloksi-L-fenilalanil)piperidin-4iloksijocetne kisline; MS (ΕΙ): 462 (M)⁺, 445 (M-NH3)⁴-.

c) Reakcija 0.5 g Produkta iz b) z 0.3 g hidroklorida 4-amidinobenzoilklorida v piridinu (način obdelave analogen Primeru lf) je dala, po končani kromatografiji (silikagel, metilenklorid/metanol 5:1), 0.7 g izhodnega estra;

MS (ISP): 609,4 (M+H)+.

Primer 44

Raztopino 0.65 g terc-butil estra (R,S)-l-[2-(4-aminoiminometil-N-metilbenzoilamino)-3-(4-metoksifenil)propionil]-piperidin-4-iloksi]ocetne kisline v mravljinčni kislini smo pustili stati preko noči pri sobni temperaturi. Po koncentriranju in kromatografiji (LiChroprep RP-18, gradient voda/acetonitril), smo izolirali 0.13 g (R,S)-l-[2-(4-aminoiminometil-N-metilbenzoil-amino)-3-(4-metoksifenil)propionil]-piperidin-4-iloksijocetne kisline, tal. 181-182 °C.

MS(ISP); 497.1 (M+H)+.

Izhodni ester smo pridobili kot sledi:

‘«ί

a) S pripajanjem 1.37 g Z-N-Me-Tyr(Me)-GH (FA.C.S., 112, 1990, 7663) z 0.86 g terc-butil estra 4-piperidiniloksiocetne kisline (Primer lc), na način kot smo opisali v 2b), smo dobili po kromatografiji (silikagel, dietileter/heksan 5:1), 1.6 g terc-butil estra (R,S)-l-[2-(N-benziloksikarbonil-N-metilamino)-3-(4-metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksi]ocetne kisline; MS (ΕΙ): 541.0 (M+H) ⁺ .

b) S hidrogeniranjem 1.5 g produkta iz a) v metanolu, na analogen način, kot je opisano v Primeru lc), smo dobili 1.05 g olja, ki smo ga direktno pretvorili z 0.58 g klorida-hidroklorida 4-amidinobenzojske kisline v piridinu, na način kot smo opisali v (Primeru lf). Po kromatografiji (silikagel, metilenklorid/metanol 9:1) smo dobili 0.7 g izhodnega estra, tal. 109-111 °C. MS (ISP): 553.2 (M+H)⁺.

Primer 45

Z zaestrenjem 0.07 g (R,S)-l-[2-(4-aminoiminometil-N-metilbenzoilamino)-3-(4metoksifenil)propionil]piperidin-4-iloksi]ocetne kisline v etanolu, na analogen način kot v Primeru 34, smo dobili po kromatografiji (LiChroprep RP-18, gradient voda/etanol) in mešanju z dietiletrom 0.056 g etil estra (R,S)-l-[2-(4aminoiminometil-N-metiIbenzoilamino)-3-(4-metoksifenil)propionil]piperidin-4iloksijocetne kisline, tal. 126-128 °C. MS (ISP): 525.5 (M + H) ⁺ .

Primer 46

V raztopino 100 mg terc-butil estra (S)-cis-l-[2-(4-amidinobenzoilamino)propionil]-4-terc-butoksikarbonilmetoksi-pirolidin-3-iloksiocetne kisline v 5 ml metilenklorida smo dodali 5 ml trifluorocetne kisline. Po mešanju pri sobni temperaturi smo topila odstranili in ostanek kromatografirali na koloni silikagela RP-18 ob uporabi zmesi voda/tetrahidrofuran (0-50%) kot eluenta.

Dobili smo 73 mg (S)-cis-l-[2-(4-amidinobenzoilamino)-propionil]-4-karboksimetoksi-pirolidin-3-iloksi-ocetne kisline. MS: 437 (M+H) ⁺ .

Izhodni ester smo dobili kot sledi:

a) Pod pogoji faznega transferja smo mešali 237 mg cis-N-benziloksikarbonilpirolidin-3,4-diola, 1 ml terc-butil estra bromocetne kisline in 100 mg tetrabutil-amonijevega hidrogensulfata v 10 ml touena z 10 ml 50 % raztopine natrijevega hidroksida. Organsko fazo smo izprali z vodo in nato koncentrirali. Kromatografija ostanka po uparjenju na silikagelu ob uporabi zmesi etilΑΊ.

acetat/heksan (1:3) je dala 354 mg benzil estra cis-3,4-bis-terc-butoksikarbonilmetoksi-pirolidin-l-karboksilne kisline. MS: 354 (M-lll).

b) 320 mg spojine iz prejšnje stopnje smo hidrogenirali z 10 ml EtOH v prisotnosti 100 mg 10 % Pd na oglju, katalizator smo odfiltrirali po 2 urah in ostanek mešali v 10 ml tetrahidrofurana z 224 mg N-benziloksikarbonil-L-alanin-N-hidroksisukcinimid estra v prisotnosti 100 μΐ trietilamina. Reakcijsko raztopino smo razredčili z etrom, organsko fazo izprali z IM raztopino KHSO4, osušili in nato uparili. Kromatografija ostanka na koloni silikagela ob uporabi zmesi heksan/etil acetat (1:1), je dala 260 mg terc-butil estra (S)-cis-l-(2-benziloksikarbonilaminopropionil)-4-terc-butoksi-karbonilmetoksi-pirolidin-3-il-oksi-ocetne kisline.

MS: 537 (M + H) + .

c) 250 mg spojine iz prejšnje stopnje smo hidrogenirali v 10 ml EtOH v prisotnosti 100 mg 10 % Pd na oglju, katalizator smo po 4 urah odfiltrirali in ostanek mešali v 10 ml piridina s 102 mg hidroklorida p-amidinobenzoilklorida. Uparjenje raztopine in kromatografija ostanka na silikagelu RP-18 ob uporabi zmesi voda/tetrahidrofuran (gradient 5-30%) je dala 143 mg izhodnega estra.

Tal. 127 °C (razpad).

Primer 47

Raztopino 150 mg hidroklorida etil estra (S)-8-[2-(4-aminoiminometilbenzoilamino)-3-(4-terc-butoksifenil)propionil]-8-azabiciklo[3.2. l]oktan-endo-3iloksiocetne kisline srno mešali v 5 ml metilenklorida in 2.5 ml trifluorocetne kisline pri sobni temperaturi in nato uparili. Ostanek je dal z etrom kristale, ki smo jih odnučali in raztopili v 5 ml EtOH. V to raztopino smo dodali 40 mg NaOH (ki je bil raztopljen v 1 ml vode) in mešali pri sobni temperaturi. Reakcijsko raztopino smo nevtralizirali z IN solno kislino in nato uparili. Kromatografija ostanka na silikagelu RP-18 ob uporabi zmesi voda/tetrahidrofuran je dala 75 mg (S)-8-[2-(4-aminoiminometil-benzoilamino)-3-(4hidroksifenil)-propionil]-8-azabiciklo-[3.2.1]oktan-endo-3-iloksiocetne kisline;

MS: 495 (M + H) + .

Izhodni ester smo pridobili kot sledi:

a) Raztopini 1 g N-benziloksikarbonil-nortropina in 20 mg rodij(II)-acetata v 3 ml toluena smo dodali pri 80 °C 2 ml etil estra diazoocetne kisline v 2 ml toluena. Po ‘ ,

3.5 urah smo raztopino upciriii”i'n ostanek kromatografirali na silikagelu ob uporabi zmesi heksan/etil acetat (gradient 20-50 %). Dobili sno 555 mg benzilestra endo-3-etoksikarbonilmetoksi-8-azabiciklo[3.2.1]oktan-8-karboksilne kisline; M: 348 (M+H)+.

b) Raztopino 500 mg spojine iz prejšnje stopnje smo hidrogenirali v 20 ml EtOH v prisotnosti 100 mg 10 % Pd na oglju, katalizator smo odfiltrirali po 3 urah in filtrat nato uparili. Ostanek smo raztopili v 10 ml tetrahidrofurana in dodali 828 mg raztopine N-Z-L-Tyr(terc-Bu)-OH, 140 μ\ N-metilmorfolina in 569 mg HBTU v 10 ml tetrahidrofurana, ki smo jo mešali 1 uro pri 0 °C. Po mešanju smo reakcijsko raztopino uparili in ostanek kromatografirali z zmesjo heksan/-etil acetat (1:1) na koloni silikagela. Dobili smo 650 mg etil estra (S)-8-[2benziloksikarbonilamino-3-(4-terc-butoksifenil)propionil]-8-azabiciklo[3.2.1joktan-endo-3-iloksiocetne kisline. MS: 567 (M+H) ⁺ .

c) 600 mg spojine iz prejšnje stopnje smo hidrogenirali v 20 ml EtOH v prisotnosti 100 mg 10 % Pd na oglju, katalizator smo odfiltrirali po 16 urah in ostanek mešali v 10 ml piridina z 262 mg p-amidinobenzoilklorid-hidroklorida pri sobni temperaturi. Uparjenje raztopine in kromatografija ostanka na silikagelu RP-18 ob uporabi zmesi voda/tetrahidrofuran (gradient 0-50%) kot eluenta, je dala 198 mg izhodnega estra. MS: 579 (M + H) ⁺ .

Primer 48

706 mg butil estra (E)- ali (Z)-(S)-[3-[2-[4-(terc-butoksikarbonilimino-di-tercbutoksi-karbonilaminometil)benzoilamino]propionilamino]propoksi-ocetne kisline smo mešali v 1.5 ml metilenklorida in 1.5 ml trifluorocetne kisline pri 20 °C. Po uparjenju topila v vakuumu, odparjenju s toluenom in kristalizaciji iz acetonitrila smo dobili 407 mg trifluoracetata butil estra (S)-[3-[2-[4-(aminoiminometil)benzoilamino]propionilamino]propoksi-ocetne kisline (1:1); tal. 163-165 °C. [α]²% = +19 ⁰ (c = 0.5, v metanolu).

Izhodni material smo pridobili kot sledi:

a) Na 60 °C smo segreli akrilonitril, butil ester glikolne kisline in kalijev karbonat. Po obdelavi z etil acetatom in vodo smo destilirali butil ester 2-cianetoksiocetne kisline. Vrelišče 100-120 °C, 40 Pa (v aparatu s krogelno cevjo).

b) Dobljeni ester smo hidrogenirali v ocetni kislini na Pd/C in pri tem dobljeni amin pripajali k N-benziloksikarbonil-L-alaninu do butil estra (S)-[3-(2benziloksikarbonil-aminopropionilaminojpropoksijocetne kisline, tal. 54-55 °C, [a]²⁰D ⁼ -11-0 ⁰ (c = 0.5, v metanolu).

c) Hidrogeniranje spojine iz prejšnje stopnje v ocetni kislini na Pd/C je dala butil ester [3-(2-aminopropionilamino)propoksi]ocetne kisline, ki smo ga s p-[E/Z]-tri(terc-butoksikarbonil)amidinobenzojsko kislino pripajali do izhodne snovi.

MS: 707 (27 M + H), [α]^2ΰο ⁼ +21.4° (c = 0.5, v metanolu).

Primer 49

416 mg butil estra (S)-[3-[2-[4-(aminoiminometil)benzoilamino]propioniI-amino]propoksijocetne kisline smo mešali v 8.3 ml 25 % solne kisline pri 20 °C. Raztopino smo uparili in ostanek odparili z vodo. Iz tetrahidrofurana smo dobili 211 mg hidroklorida (S)-[3-[2-[4-(aminoiminometil)benzoiI-aminopropionilaminojpropoksijocetne kisline v obliki hidrata (1:1). Tal. 89-90 °C.

[a]²°D ~ +23.4° (c = 0.5, v metanolu).

Primer 50 g terc-butil estra l-[N-[4-(terc-butoksikarbonilimino-di-terc-butoksikarbonilamino-metil)-benzoilj-N-(2-metoksietil)-gliciljpiperidin-4-iloksiocetne kisline smo mešali v 3.8 ml metilenklorida in 3.8 ml trifluorocetne kisline pri 20 °C. Zmes topil smo uparili, ostanek odparili z z vodo, raztopili v etilalkoholu in s pomočjo metanolne raztopine amoniaka nastavili na pH 8. Izkristalizirala je l-[N-[4(aminoiminometil)-benzoiI]-N-(2-metoksietil)gliciI]piperidin-4-iIoksiocetna kislina v obliki hidrata (2:1). Tal. nad 250 °C. MS: 421 (100, M + H).

Izhodni ester smo pripravili kot sledi:

a) Terc-butil ester N-(2-metoksietil)-glicina smo reagirali v etru in nasičeni vodni raztopini natrijevega hidrogen karbonata z benzil estrom klormravljinčne kisline do terc-butil estra N-benzil-oksikarbonil-N-(2-metoksietil)glicina,

MS: 324(82, M + H).

b) Tega smo cepili v zmesi metilenklorid/trifluorocetna kislina do N-benziloksikarbonil-N-(2-metoksietil)-glicina, MS: 267 (1, M).

c) S pripajanjem te zadnje spojine s terc-Dutil estrom piperidin-4-iloksiocetne kisline smo dobili terc-butil ester l-(N-benziloksikarbonil-N-(2-metoksietil)gliciljpiperidin-4-il-oksiocetne kisline, MS: 465 (100, M+H).

d) S katalitskim hidrogeniranjem te spojine v etanolu na Pd/C smo dobili tercbutil ester l-[N-(2-metoksietil)-glicil]piperidin-4-iloksiocetne kisline;

MS: 331 (100, M+H).

e) To zadnjo spojino smo pripojili k 4-(terc-butoksikarbonilimino-di-terc-butoksikarbonilaminometil)benzojski kislini do izhodnega estra, MS: 777 (70, M+H).

Spojino s formulo I lahko na sam po sebi znan način uporabimo kot učinkovino za pridobivanje tablet z naslednjo sestavo:

Primer A na tableto

učinkovina	200 mg
mikrokristalna celuloza	155 mg
koruzni škrob	25 mg
smukec (talkum)	25 mg
hidroksipropilmetilceluloza	20 mg
425 mg

Primer B

Spojino s formulo 1 lahko na sam po sebi znan način pripravimo kot učinkovino za pridobivanje kapsul z naslednjo sestavo:

	na kapsulo
učinkovina	100.0 mg
koruzni škrob	20.0 mg
mlečni sladkor	95.0 mg
smukec (talkum)	4.5 mg
magnezijev stearat	0.5 mg

220,0 mg

Za:

F.HOFFMANN - LA ROCHE AG

AVRELHA Gti

Claims (16)

1. Derivati N-acil-a-aminokisline s formulo

O R R’

II \/

L—C— N— c-c—O I II R' o v kateri

L označuje skupino s formulo x~γ ali

R°-NH(CH₂)t L²

R označuje amidino ali gvanidino, eden izmed X in Y označuje CH in drugi označuje CH ali N,

R° označuje vodik ali amidino, t označuje celo število od 2 do 6,

R’ R” in R’” označujejo vodik ali N-substituente oz. stranske verige, običajne pri «-aminokislinah, pri čemer so pri R’ R” in R’” prisotne hidroksi oz. karboksi skupine zaetrene oz. zaestrene ali amidirane, in so lahko prisotne amino skupine

Cj.g- alkanoilirane ali aroilirane,

Q označuje skupino s formulo ali

-N(V')(CH₂)_v-C(V,V')CH₂OCH₂COO-T q⁸ ali, v kolikor R’ in R” skupaj z N-atomom ali C-atomom, s katerima sta vezana tvorita obroč, prav tako lahko označujejo skupino s formulo o coo-T

V

Q’ n predstavlja število 0 ali 1, v označuje celo število od 0 do 3,

T in T’ označujeta vodik ali nižji alkil ali fenil-nižji alkil, ki se da odcepiti pod fiziološkimi pogoji,

V do V”’ označujejo vodik ali nižji alkil,

U in U’ označujeta vodik, Ci.g-alkanoil ali aroil,

Ar označuje aril, in

R² do R⁵ označujejo vodik, nižji alkil, nižji alkoksi, halogen ali skupino -OCH₂COO-T, ali

R² in R^ skupaj s fenilno skupino, s katero sta vezana, označujeta 1-naftilno skupino, kot tudi njihovi hidrati ali solvati in fiziološko sprejemljive soli.

2. Spojine po zahtevku 1, označene s tem, da L označuje skupino L^,

R’, R” in R’” označujejo vodik ali N-substituente oz. stranske verige, ki so običajni pri α-aminokarboksilnih kislinah, pri čemer so pri R’ R” in R’” prisotne hidroksi- oz. karboksi- skupine zaetrene ali zaestrene ali amidirane, in

T v skupini Q označuje vodik ali nižji alkil, ki ga lahko odcepimo pod fiziološkimi pogoji.

3. Spojine po zahtevku 1 ali 2, označene s tem, da L označuje skupino iJ,

R označuje amidino, X označuje CH, Y označuje CH ali N, in Q označuje skupino O¹, Q², Q⁴, Q⁵ ali Q9.

4. Spojine po zahtevku 1, 2 ali 3, označene s tem, da Q označuje skupino Q^, v kateri je n = 1 in T označuje vodik ali metil, N(R’)C(R”,R”’)CO- označuje enega od ostankov Gly, Ala, D-Ala, Val, Leu, Sar, Orn, Lys, Phg, 2-metil-Pro, Phe, Tyr, 3-jod-Tyr, 3,5-dijod-Tyr, Ser(Ac), Ser, Asp, Glu, Pro, 4-benziloksi-pro, 4-hidroksi-Pro, 2-piperidilenkarbonil, NHCH(CH₂CH₂ NH₂)CO, Trp, Tyr(Me), Tyr(heksil) in O, N(Me)₂-Tyr.

5. Spojine po zahtevku 1, 2 ali 3, označene s tem, da Q označuje skupino Q²> v kateri je prednostno n = 1, T označuje vodik in -N(R’)C(R”,R’”)CO- označuje ostanek Ala.

6. Spojine po zahtevku 1, 2 ali 3, označene s tem, da Q označuje skupino Q4, posebno tisto, v kateri je n = 1, T označuje vodik, U in U’ označujejo vodik ali Ac, in -N(R’)C(R”,R”’)CO- označuje ostanek Ala.

7. Spojine po zahtevku 1, 2 ali 3, označene s tem, da Q označuje skupino Q5, posebno tisto, v kateri je n = 1, T označuje vodik, Ar označuje α,α,α-trifluor mtolil in -N(R’)C(R”,R”’)CO- označuje ostanek Ala.

8. Spojine po zahtevku 1, 2 ali 3, v katerih Q označuje skupino Q9 prednostno tisto, v kateri R² do R^ označuje vodik, ali R² označuje skupino -OCH2COO(H ali metil), T označuje vodik ali metil in -N(R’)C(R”,R”’)COoznačuje ostanek Pro.

9. Spojine po zahtevku 1 ali 3 iz skupine naslednjih spojin:

[[l-[N-(p-amidinobenzoiI)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]-ocetna kislina, [[l-[N-[(5-amidino-2-piridil)karbonil]-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]-ocetna kislina, [[l-[N(p-amidinobenzoil)-3-(4-hidroksi-3-jodfenil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]ocetna kislina, [[l-[3-acetoksi-N-(p-amidinobenzoil)-L-alanil]-4-piperidinil]oksi]-ocetna kislina, [p-[[l-(p-amidinobenzoil)-2-pirolidinil]karbonil]fenoksi]-ocetna kislina, [[l-[N-[(5-amidino-2-piridil)karbonil]-L-tirozil]-4-piperidinil]oksi]-ocetna kislina in posebno [[l-[N-(p-amidinobenzoil)-L-tirozil]-4-piperidinil]oksi]-ocetna kislina.

10. Spojine po zahtevku 1, označene s tem, da Q označuje skupino Q², prednostno tisto, v kateri je n= 0 in T označuje vodik, ali skupino Q², prednostno tisto, v kateri T označuje vodik.

11. Spojine po zahtevku 1, označene s tem, da Q označuje skupino prednostno tisto, v kateri je v = 1, T označuje vodik ali butil in V’ do V’” označujejo vodik,

12. Spojine po zhatevku 1, označene s tem, da -N(R’)C(R”,R”’)CO- označuje ostanek N(metoksietil)Gly.

13. Spojine po zahtevku 1, iz skupine naslednjih spojin:

(S)-l-[2-(5-amidinopiridin-2-ilkar'oonilaiT.ino)-3-(4-iiit t( )ksifenil)propionil]piperidin-4-iloksiocetna kislina, etil ester (S)-l-[2-(4-amidinobenzamido)-3-(4-metoksifenil)propionil]-piperidin4-iloksiocetne kisline, (S)-l-[2-(4-amidinobenzamido)-3-(4-metoksifenil)propionil]-piperidin-4-iloksiocetna kislina, [l-[N-(4-amidinobenzoil)-4’-heksiloksi-L-fenilalanil]-piperidin-4-iloksi]-ocetna kislina.

14. Spojine s formulo o E E’ o ¹¹

L°-C-N-C-C-G I II

E' O ali

II

III v kateri označujejo

L° skupino s formulo

Χ-Υ i 02 ali

R⁰¹-(CH₂)_t v kateri A označuje v danem primeru zaščiteno amidino- ali gvanidino skupino,

R⁰¹ označuje v danem primeru zaščiteno amino ali gvanidino skupino,

E’, E”, E’” in G imajo isti pomen kot R’, R”, R’” oz. Q v formuli I, pri čemer v primeru, kadar R°1 označuje amino ali gvanidino, ali kadar A označuje amidino ali gvanidino, najmanj eden od E’, E”, E’” in G vsebuje najmanj eno estrsko skupino karboksilne kisline in/ali etrsko skupino in/ali zaščiteno amino skupino.

15. Postopek za pripravo spojine po enem od zahtevkov 1-13, označen s tem, da

a) v spojini s formulo o E E' o ¹¹

L°—C—N—C-C-G I II E’ 0

II v kateri

L° označuje skupino s formulo

Χ-Ύ

K⁰¹-(CH₂)_t

L⁰² v katerih je A v danem primeru zaščitena amidino ali gvanidino skupina,

R⁰¹ označuje v danem primeru zaščiteno amino ali gvanidino skupino,

E’, E”, E’” in G imajo isti pomen kot R’, R”, R’” oz. Q v formuli I, pri čemer v primeru, da R°I označuje amino ali gvanidino, ali kadar A označuje amidino ali gvanidino, najmanj eden od E’, E”, E’” in G vsebuje najmanj eno skupino estra karboksilne kisline in/ali etrsko skupino in/ali zaščiteno amino skupino, odcepimo etrsko skupino oz. zaščiteno amine, amidino oziroma gvanidino skupino oz. estrsko skupino karboksilne kisline, ali

b) v nitrilu s formulo prevedemo ciano skupino v amidino skupino, ali

c) amin s formulo

R’-NHC(R”,R”’)CO-Q ^IV pretvorimo s kislino s formulo Ll-COOH ali reaktivnim derivatom te kisline in

d) po želji funkcionalno pretvorimo reaktivno skupino, ki se nahaja v spojini s formulo I, in

e) po želji spojino s formulo I prevedemo v fiziološko prenesljivo sol, ali sol spojine s formulo I prevedemo v prosto kislino ali bazo.

16. Farmacevtski pripravki, označeni s tem, da vsebujejo spojino po enem od zahtevkov 1-13 kot učinkovino.