SI9111743A - Vez strešnih elementov - Google Patents

Abstract

Izum zadeva zvezo pri vzdolžnem stikanju strešnih elementov, ki sta na površini profilirana, ki vsakokrat sestojita iz dveh kovinskih krovnih plasti, ki sta držani razmaknjeno s pomočjo jedra iz penaste snovi, pri čemer stik poteka med strešnima elementoma v kvišku molečem profilu in je zatesnjen z visokoelastičnim, lahko stisljivim, v preseku zelo širokim tesnilom, pri čemer to tesnilo od spodaj omejuje jeziku podobna štrlina, ki je oblikovana iz spodnje krovne plasti enega od elementov in s svojim vrhom sega v vdrtino drugega elementa. Stik je po pretežnem delu debeline strešnega elementa omejen z jedroma iz penaste snovi in zgornji kovinski plasti sta v območju stika medsebojno povezani s pomočjo vijačne zveze, pri čemer eden od dveh stranskih delov zaobjemajoče pločevine (4), ki se nahaja na vzdolžni strani le-te in poteka poševno dol, pokriva poševno gor potekajoč del (8) kovinske krovne plasti (10) prvega strešnega elementa (1), medtem ko drugi, analogni stranski del pločevine (4) pokriva del (9). ki je analogen delu (8), kovinske krovne plasti (10) drugega strešnega elementa (2), pri čemer pločevina (4) s pomočjo v bistvu pokonci skozi strešni element (1) potekajočega in v nosilno konstrukcijo uvitega vijaka (5) pritiska na dela (8, 9) strešnih elementov (1, 2), in s tem, ko na strani delov (8,9), obrnjeni proč od stika, obstaja vsakokrat kotanja, je v kovinski krovni plasti (10) oblikovan drugi, gor štrleč del, v katerega prehodnem območju v smeri k spodnji pasnici je oblikovan val (12), v katerega lahko zataknemo prekritje (11), ki prekriva stik.

Description

Zveza strešnih elementov

Izum se nanaša na zvezo pri vzdolžnem stikanju strešnih elementov, ki sta na površini profilirana, kakršna je opredeljena z uvodnim delom zahtevka 1.

Znano je, da je zveza in s tem stik razporejen znotraj kvišku štrlečega profila in je zgornja kovinska krovna plast enega strešnega elementa tako zasnovana, da le-ta prekriva profil drugega strešnega elementa, pri čemer sta v prekrivnem območju obe krovni plasti medsebojno z vijaki povezani, in da so strešni elementi s pomočjo dodatnih vijakov povezani z nosilno konstrukcijo. Da skozi stike, ki obstajajo med prekrivajočimi se krovnimi pločevinami, ne vdira deževnica, je prekrivna krovna pločevina tik pred svojim stranskim robom zapognjena poševno dol.

To zapognitev spremlja pomanjkljivost, da strešnih elementov pri vgrajevanju ni moč enostavno na njihovem ležišču zadosti vodoravno potisniti drugega k drugemu. Nasprotno, treba jih je s približevanjem od zgoraj voditi poševno dol. Premikanje te vrste je pri strešnem elementu dolžine pogosto preko 10 m in visečem z žerjava le zelo težavno in izvedljivo samo z mnogo pomočniki in pomagali. Če pri prekrivajoči krovni pločevini poševno dol usmerjeno območje zapognejo dol šele po vgraditvi, je to na veliki dolžini le s težavo izvedljivo. Neenakomernosti so optično moteče vidne in mnogokrat se tudi poškoduje lak. V zvezo kljub poševno dol obrnjenemu območju pogosto še vdira deževnica, saj močan veter deževne kaplje potiska gor in vlepljena dodatna tesnila večkrat ne delujejo zadovoljivo, ker se pločevine strešnih elementov, ki so kot take tanke, pri transportu in montaži preveč skrivijo. Nadaljnja pomanjkljivost je ta, da so pritrdilni vijaki izpostavljeni vremenskim razmeram in pri njih zlahka pride do netesnosti.

Iz E 17601, zlasti skice sl. 16, je znan tudi element, kije uporabljiv kot strešna kritina in ki se ga z vodoravnim pomikom drugega k drugemu spravi v montažni položaj, tako da je sestavljanje izvedljivo sorazmerno lahko. Pri tem elementu je pomanjkljivo, da zgornji kovinski površinski omejitvi plošč, ki se združujeta, druga drugo zadevata topo, neposredno, tako da se dopuščajo in v sestavljenem stanju lahko izravnavajo le neznatne izdelovalne napake. S tem se izredno podraži izdelava. Le-te s pomočjo pene, ki se pri strjevanju napihne ne vedno z natanko enakim povečanjem prostornine, ni moč nikoli opraviti z ozkimi tolerancami. Zveze tudi ni moč namestiti, če se pri transportu eden od robov le malenkostno skrivi. Nadaljnja pomanjkljivost se kaže v tem, da za potrebe ohranitve ozkih toleranc elemente vzdolž celega stika oblečejo s trdnimi robniki, katerih vgradnja je draga, kot toplotni mostovi pa le-ti izvajajo negativen vpliv, kar tudi vodi k pojavom nabiranja kondenzata vlage iz zraka in kot posledica k rjavenju in predčasni obrabi. Naloga izuma je, odpraviti te pomanjkljivosti, ustvariti s skrajno velikimi tolerancami izvedljivo, lahko sestavljivo zvezo, ki je zelo tesna, ki ima toplotnoprehodnostno vrednost, ki v območju stika ni višja kot v preostalem elementu, in ki jo je prav tako moč skrajno lahko vgraditi in pri kateri je na notranji strani stik le samo toliko viden, da optično ne moti.

Ta naloga je rešljiva po značilnostih značilnostnega dela zahtevka 1, pri čemer so nadaljnje značilnosti predmeta izuma podane v podzahtevkih 2 do 18.

Izdelovalne tolerance strešnih elementov lahko izbiramo tem večje, čim širšo izberemo vzmeteno tesnilo med elementoma. Zelo široko, samo iz luknjičave penaste snovi narejeno tesnilo ima to pomanjkljivost, da vodna para, ki se nahaja v zraku prostora, skoznje difundira in zatem, ko pride v bolj mrzla zunanja območja tesnila, kondenzira. Mrzli območji se začneta nekako na sredi tesnila in se raztezata tja do zunanje omejitve strešnega elementa. Pozimi utegne tako nastala kondenčna voda voditi k temu, da se vse tesnilo z vodo napolni kot mokra goba. Da se temu izognemo, je zapora proti difundiranju pare tako vgrajena, da je stik na notranji strani zaprt s pomočjo druga čez drugo kot škatla v škatlo vloženih, jezikoma podobnih štrlin, ki sta sami prevlečeni s kovinsko krovno plastjo, ki je, kot se ve, za vodno paro neprepustna. Jezikoma podobni štrlini pri sestavljanju ne motita, saj sta razporejeni druga nad drugo z majhnim višinskim razmikom. Njuni prednji omejitvi drsita druga čez drugo v tolikšni meri, kolikor strešna elementa pri sestavljanju vzmeteno stiskata tesnilo. Na osnovi višinske razlike je med jezikoma podobnima štrlinama normalno na razpolago špranja med zgornjo stranjo spodnje štrline in spodnjo stranjo zgornje štrline. Skozi to špranjo še lahko, dasiravno v zelo majhni, za prakso neškodljivi meri, vodna para difundira v smeri k tesnilu. Ta špranja normalno povsem izgine, ko zategnemo vijak za pritrditev strešnih elementov, saj se tedaj na osnovi tlaka ves strešni element v območju stika glede na svojo debelino nekoliko elastično napne (izboči).

Ta vrsta difuzijske zapore učinkuje tudi tedaj, ko imamo samo eno jeziku podobno štrlino, ki prekriva široko tesnilo. Prekritje je posebno dobro tedaj, ko jeziku podobna štrlina sega v vdrtino drugega strešnega elementa in je s stopnjo seganja noter izravnana izbočitev debelega tesnila in izdelovalne nenatančnosti.

Izum je obrazložen na primeru poševno gor potekajočega stika. Uporaben je tudi pri pokončnih stikih. Pri pokončnih stikih pride prav, če eden ali dva pritrdilna vijaka potekata navpik skozi strešna elementa poleg stika zunaj območja elastičnega tesnila. Poševno potekajoči stiki imajo prednost, da luknja za pritrdilni vijak poteka v bistvu izven tesnila in jo tam lahko laže vrtamo kot v vzmetno močno zibajočem se tesnilu.

Luknjo za pritrdilni vijak, ki jo je treba vrtati na strehi na mestu gradnje, lahko na posebno lahek način vrtamo, če se ona prične zgoraj v špranji, nato poteka navpik skozi peno strešnega elementa 1, ki jo zlahka vrtamo, in se spodaj izteka v vrzeli, ki tvori vdolbino enega elementa 1 za sprejem kot jezik zasnovane štrline drugega elementa 2. Za lažje iskanje vrzeli s svedrom je v pločevino nad vrzeljo vdelan poglobljen žleb v obliki ojačitvenega/togostnega vala (zavihka).

Tesnilo velike elastičnosti, ki leži med strešnima elementoma, lahko nasprotno tesnilu, predstavljenemu v skicah, sestoji iz več, npr. dveh delov.

V zgornjem območju lahko tesnila enostavno ni ali je narejeno iz pene iz umetne snovi, ki ni visokoelastična, toda lahko stisljiva. Taka toplotozajezujoča gradiva so stroškovno posebno ugodna. Pomanjkljivost, da se v tem primeru lahko zaradi le majhne elastičnosti tvori majhna špranja, je z vidika zajezovanja toplote brez pomena, saj se v ozki špranji ne vzpostavlja omembe vredna konvekcija zraka. Ko je cenena, manj elastična pena umetne snovi zatesnjena, je stik zadosti zatesnjen.

Žlebova za vtaknitev pokrova za prekritje območja stika ležita za malenkost nad ravnino zgornje kovinske krovne plasti, tako da le-ta nista že pri majhnem dežju mokra, s čimer se trajnost strešnega elementa znatno podaljša.

Izum pobliže predstavljamo na osnovi izvedbenega primera. V skicah sl. 1 do 3 so ponazorjeni posamezni koraki sestavljanja. Od strešnega elementa 1 je predstavljena desna, pri zvezi ležeča stran in od strešnega elementa 2 je predstavljena leva, pri zvezi ležeča stran. Strešna elementa 1 in 2 najprej odložimo na špirovce ali siceršnje pritrdilne lege ali nosilce. Pri preko 10 m dolgih strešnih elementih se to največkrat opravi z žerjavom. Tako odložena strešna elementa 1 in 2 ležita drug nasproti drugemu po sl. 1 z medprostorom. Zatem npr. pomožna moč strešni element 1 premakne k strešnemu elementu 2 ali tudi obratno, tako da se oba strešna elementa, kot je prikazano na sl. 2, dotakneta. Pri tem se tesnilo 3, ki je narejeno iz zelo mehkega, vzmetno elastičnega gradiva, npr. penaste snovi, bolj vtisne v spodnjem kot v zgornjem območju. Oba strešna elementa 1 in 2 povežemo drugega z drugim z vijačno zvezo. V ta namen vijak 5 pritisne pločevino 4 dol.

Pločevina 4 ima poševno dol potekajoča stranska dela 6 in 7, ki sta v sestavljenem stanju pritisnjena k poševno gor potekajočima deloma 8, 9 kovinske krovne plasti 10. Na osnovi poševne izvedbe naležnih ploskev sta strešna elementa 1 in 2 še čvrsteje stisnjena drug k drugemu in tudi tesnilo 3 je nekoliko bolj močno stisnjeno. Stik in vijačna zveza sta s pomočjo prekritja 11 zaščitena proti dežju. Prekritje 11 je za potrebe lastne pritrditve vzmeteno zaskočno vloženo v pločevinasti val 12. Pri močnem vetru se utegnejo tudi dežne kaplje skozi rego 13 pririniti do vijačne zveze. Iz tega razloga je pomembno, da je rega 13 zatesnjena s prav tako močno elastičnim tesnilom 26. To tesnilo je kot tako lahko nameščeno na poljubnem mestu rege. Posebno prednostno je, da je tesnilo 26 nameščeno na zgornjem delu rege. V primeru skice sl. 3 tesnilo 26 hkrati služi kot toplotna izolacija za prekritje 11. Dodatno k poševno gor potekajočima deloma 8 in 9 sta v bližini roba strešnih elementov v kovinski krovni plasti 10 izoblikovana še gor štrleča dela 15 in 16. Zelo pomembno je, da se med štrlečimi deli nahajata kotanji 17 in 18. Za slučaj, da se je pri transportu npr. poškodovalo tesnilo 26, se vdrla voda odvaja skozi kotanji, ki imata ustrezno strešnemu nagibu po vgraditvi določen padec. Prednostno je, da gor štrleča dela 15 in 16 po razsežnosti segata nad dela 8 in 9. To preseganje višine ni potrebno, če je prekritje 11 izvedeno nekoliko usločeno, da se doseže potrebna višina za glavo vijaka. Luknjo za vijak 5 vrtamo šele, ko smo strešna elementa 1 in 2 položili tako, kot kaže skica sl. 2. Jedro 19 iz penaste snovi zlahka prevrtamo. Prednostno je, da vijak 5 poteka skozi vrzel 21, ki jo tvorita jeziku podobna štrlina 22 in vdrtina 23. Da sveder to mesto laže najde, je v spodnji kovinski krovni plasti 20 oblikovan val 24. Jedro 19 penaste snovi neposredno omejuje pretežni del stika 25. Tesnilo 3 laže prilepimo k jedru 19 iz penaste snovi, če stik poteka premočrtno in plosko. Tesnilo 3 je za prevrtavanje bolj slabo primerno in je zato prednostno, da stik 25 poteka poševno gor. Tesnila 3 v zgornjem območju stika 25 tudi celo lahko sploh ni, tako da skozenj ni treba vrtati. Ni potrebe po tem, da bi tesnilo 3 v zgornjem območju stiskali, saj ono tam služi zgolj čisti toplotni izolaciji in naj preprečuje samo zračno konvekcijo, temu nasprotno pa naj v spodnjem območju močno stisnjeno tesnilo tudi v kar največji meri preprečuje difuzijo pare.

V spodnji kovinski krovni plasti 20 so prednostno oblikovani drobni valovi 27 za povečanje togosti. Ti valovi so pod kotom velikosti 90° speljani k predmetni zvezi oz. njenemu stiku 25. Omenjena okrepljena togost povzroči, da se sile, ki so potrebne za stisnjenje tesnila 3, vodijo v spodnje območje le-tega.

Claims (18)

1. Zveza pri vzdolžnem stikanju strešnih elementov 1 in 2, ki sta na površini profilirana, ki vsakokrat sestojita iz dveh kovinskih krovnih plasti 10 in 20, ki ju razmaknjeni drži jedro iz penaste snovi, pri čemer se stik razteza med strešnima elementoma v kvišku molečem profilu in je stik zatesnjen s tesnilnim sredstvom 3 in pod tem profilom pri enem strešnem elementu 1 spodnja krovna plast tik pred stikom tvori vdrtino 23, v katero uprijema spodnja krovna plast 20 drugega strešnega elementa 22, ki je izvedena kot jeziku podobna štrlina 22, in stik se po pretežnem delu debeline strešnega elementa omeji z jedroma iz penaste snovi in zgornji kovinski krovni plasti 10 sta v območju stika medsebojno povezani s pomočjo vijačne zveze 5, ki sestoji iz pločevine 4, ki zaobjema stik in na vzdolžnih straneh obsega poševno dol potekajoča stranska dela in en stranski del na enem strešnem elementu 1 pokriva poševno gor potekajoč del 8 kovinske krovne plasti 10 in drugi stranski del na drugem strešnem elementu 2 pokriva prav tako poševno gor potekajoč del 9 kovinske krovne plasti 10 in zaobjemajoča pločevina 4 je s pomočjo v bistvu pokonci skozi strešni element 1 potekajočega in na nosilni konstrukciji pritrdljivega vijaka 5 pritisnjena k deloma 8, 9 strešnih elementov 1, 2 in ob tvorbi vsakokrat ene kotanje 17, 18 poleg od stika proč obrnjene strani poševno gor potekajočega dela 8, 9 kovinske krovne plasti 10 je v kovinski krovni plasti 10 oblikovan prav tako gor štrleč drugi del 15, 16, v katerega prehodnem območju proti spodnji pasnici je oblikovan val 12, v katerega se da zatakniti prekritje 11, ki prekriva zadevni stik, značilna po tem, da je stik vsaj do 60% svoje višine zapolnjen z v preseku širokim, iz visokoelastičnega penastega gradiva narejenim tesnilom (3) in to tesnilo (3) je s pomočjo jeziku podobnega prioblikovanega dela (22) spodnjih krovnih plasti (20), ki je nameščen na eni strani stika na enem strešnem elementu (2), omejeno v preseku, pri čemer jeziku podobni prioblikovani del s svojim vrhom sega v poglobitev na drugem strešnem elementu (1), pri čemer je stopnja seganja vanjo po stisnjenju visokoelastičnega tesnila (3) spremenljiva in pri kateri je razen tega med deloma povezanih strešnih elementov (1, 2), ki ju drži zaobjemajoča pločevina (4), na voljo izravnalna špranja.

2. Zveza po zahtevku 1, značilna po tem, da je izravnalna špranja zapolnjena z lahko stisljivim tesnilom iz penaste snovi.

3. Zveza po zahtevkih 1 in 2, značilna po tem, da širina vzmetenega tesnila (3) znaša več kot 25% razsežnosti zaobjemajoče pločevine (4), merjeno v smeri prečno na stik.

4. Zveza po zahtevkih 1 do 3, značilna po tem, da je na vsakem od zvezanih strešnih elementov (1, 2) razporejena štrlina (22) na spodnji kovinski krovni plasti (20) na obeh straneh stika na nekoliko zamaknjeni višini in ti štrlini sta nameščeni z malim medsebojnim višinskim razmikom ali sta nameščeni tudi dotikajoče se, tako da sta združeni druga čez drugo po načinu škatla v škatlo.

5. Zveza po zahtevkih 1 do 4, značilna po tem, da ima strešni element (1) na strani z malo više ležečo, jeziku podobno štrlino v območju stika vdrtino (23) spodnje krovne plasti (20), v katero pri sestavljeni zvezi povsem ali delno sega jeziku podobna štrlina (22) strešnega elementa (2), nahajajočega se na nasprotni strani stika.

6. Zveza po zahtevkih 1 do 5, značilna po tem, da spodnja stran ene jeziku podobne štrline (22) leži na isti višini s spodnjo stranjo elementov (1, 2) in s ploskvijo slednjih tvori poravnano črto.

7. Zveza po zahtevkih 1 do 6, značilna po tem, da od na strani stika nahajajoče se omejitve višje štrline, podobne jeziku, stik poteka poševno gor, pri čemer je poševnina usmerjena nekoliko proč od prednje strani jeziku podobne štrline k notranjosti strešnega elementa, pripadajočega tej štrlini.

8. Zveza po zahtevkih 1 do 7, značilna po tem, da vijak, ki gre skozi zaobjemajočo pločevino (4), poteka pokonci in v območju zgornje krovne plasti sedi v sredini stika.

9. Zveza po zahtevkih 1 do 8, značilna po tem, da je med končnim robom zgornje kovinske krovne plasti (10), ki se končuje v območju stika, in končnim robom spodnje kovinske krovne plasti (20) na voljo višinska razlika, ki ustreza najmanj najmanjši višinski razliki krovnih plasti v preostalih območjih strešnega elementa.

10. Zveza po zahtevkih 1 do 9, značilna po tem, da najgloblji mesti kotanj (17, 18) v primerjavi s ploskvijo, ki jo tvori večje območje zgornje krovne plasti (10), ležita na enaki ali večji višini kot slednja.

11. Zveza po zahtevkih 1 do 10, značilna po tem, da je visokoelastično tes8 nilo (3) na eni strani strešnega elementa pred montažo prilepljeno z lepilom ali z izolacijsko peno.

12. Zveza po zahtevkih 1 do 11, značilna po tem, da je pokrivajoče prekritje (11) pritrjeno v žlebovih (12), ki ležita malo više kot nanju mejoči ploskvi zgornjih krovnih plasti.

13. Zveza po zahtevkih 1 do 12, značilna po tem, da je na spodnji strani pokrivajočega prekrivala (11) trajno prilepljeno močno vzmetno stisljivo tesnilo (26), ki prekriva zgornja dela gor štrlečih drugih delov (15,16).

14. Zveza po zahtevkih 1 do 13, značilna po tem, da je tesnilo, ki leži v spodnjem območju stika med strešnima elementoma, k dol omejujoči, jeziku podobni štrlini s pomočjo ene ali več štrlin v preseku dodatno znatno stisnjeno.

15. Zveza po zahtevkih 1 do 14, značilna po tem, da vijak (5) za pritrditev strešnih elementov (1, 2) poteka po sredi med deloma (8 in 9).

16. Zveza po zahtevkih 1 do 15, značilna po tem, da je tesnilo v stiku deljeno in vsaj v spodnji polovici stika sestoji iz visokoelastičnega, lahko stisljivega penastega gradiva, nad njim pa samo iz lahko stisljivega penastega gradiva.

17. Zveza po zahtevkih 1 do 16, značilna po tem, da visokoelastično penasto gradivo tesnila sestoji iz prepojene poliuretanske mehke pene ali enakovrednega gradiva.

18. Zveza po zahtevkih 1 do 17, značilna po tem, da je v območju vdrtine (23) izoblikovan val (24) za vodenje svedra.