SI9111522A - Temperaturno tipalo - Google Patents

Abstract

Paličasto tipalo (1) ima v področju drsnega vodila (17) zunanje cevi (2) kot sornik oblikovan gladek oporni ležaj (4) za notranjo palico (3), ki se pred vstavitvijo notranje palice (3) in pred gradbeno povezavo temperaturnega tipala (1) z vnožkom (10) stikala naravna z merilnim vretenom (36) proti sili vzmeti (39) na vnaprej določeno justirno mero (30) in z varilno napravo (40) ali podobnim čvrsto poveže z zunanjo cevjo (2). S tem je podano pri preprosti izvedbi zelo natančno justiranje.

Description

Popravek objavljen: 31.12.1997 (BIL 1997/6)

INID kode popravljenih podatkov so navedene v oglatem oklepaju: [ j

E.G.O. Elektro-Gerate Blanc u.Fischer

Temperaturno tipalo

Področje tehnike, v katero spada izum

Izum se nanaša na temperaturno tipalo, ki je oblikovano vsaj deloma paličasto, pri čemer imata smotrno dva sestavna dela različna termična razteznostna količnika, tako da se lahko iz relativnega raztezanja izvede tipalna vrednost. Sestavna dela sta potem oprta drug na drugega prek opornega ležaja. Po MKP spada izum v razred G 01 K 1/14.

Tehnični problem

Tehnični problem je konstrukcija temperaturnega tipala navedene vrste, s katerim so preprečene pomanjkljivosti znanih izvedb in ki zagotavlja posebno poenostavljeno izdelavo in v danih pogojih justiranje.

Stanje tehnike

Temperaturna tipala zgoraj opisane vrste so lahko predvidena kot stalno na vznožku stikala oz. ohišju stikala pritrjena, prosto navzven izstopajoča paličasta tipala.V zunanji cevi iz kovine ali izolacijskega gradiva, kot je to kremenovo steklo, je pri tem nameščena notranja palica iz izolacijskega gradiva, kot steatita, ali iz kovine. Ta oba dela palice sta na koncu paličastega tipala, oddaljenega od vznožka stikala, oprta drug na drugega prek opornega ležaja, medtem koje pri vznožku stikala ležeč konec dela palice uporabljen za aktivizacijo stikala in pripadajoč konec drugega dela palice za pričvrstitev glede na vznožek stikala. Tovrstna temperaturna stikala se uporabljajo najpogosteje kot temperaturni omejilniki in/ali signalna stikala ali podobno na toplotnih napravh, kot električna kuhalna mesta in podobno. Za justiranje temperaturnega stikala se z vijačnim sornikom oblikovan oporni ležaj prestavi v smeri aktivizacijskega gibanja temperaturnega tipala in potem v danih pogojih učvrsti z nanosom laka. Navor, kije potreben za prestavitev, je lahko v odvisnosti od kvalitete navoja in toleranc navoja zelo različen. Nadalje se lahko kvaliteta navoja na zunanji cevi predvidenega notranjega navoja določi zaradi gradiva cevi, ki se le stežka preoblikuje, samo znotraj velikih toleranc, pri čemer ima to za posledico, da je obraba orodja za navoje zelo velika in poteka hitro. Slaba kvaliteta navoja prizadene pri tem predvsem boke navoja in tolerančna odstopanja premera jedra navoja.

Opis rešitve tehničnega problema

Tehnični problem se lahko reši s več ukrepi samih po sebi in v kombinaciji. Tako ima lahko npr. oporni ležaj v glavnem gladke zunanje ploskve t.j. da je v danih pogojih vsaj v področju povezave s pripadajočim delom palice brez navoja, tako da so z izdelavo in funkcijo navoja povezane pomanjkljivosti izključene. Oporni ležaj pa je lahko povezan s pripadajočim paličastim delom tudi v glavnem neodvisno od oblikovanja svojih ploskev s prijemom, ki se razlikuje od zasučnega prijema, npr. prek potisnega prijema.

Če je predvideno justiranje že s pripadajočim paličastim delom povezanega opornega ležaja, je lahko oporni ležaj smotrno ležajen najprej premakljivo približno v smeri aktivizacijskega gibanja temperaturnega tipala in v danih pogojih tudi na tem paličnem delu prosto vrtljivo. Šele po doseženju justirnega položaja se oporni ležaj glede na paličasti del učvrsti glede na nastopajoče aktivizacijske sile in s tem glede na svojo prosto gibljivost v smeri potiskanja zapre. Ta zapora je lahko predvidena s neločljivo povezavo v tem smislu, da je ločljivost podana samo z uničenjem najmanj enega sestavnega dela.

Pred enodelnim oblikovanjem opornega ležaja s pripadajočim paličastim delom je treba dati prednost takšnemu, pri katerem je oporni ležaj oblikovan s ločenim sestavnim delom, tako da se lahko potem njegova gibljivost oblikuje namesto z odseki, ki se lahko preoblikujejo, s preprostim drsnim Iežajenjem z v glavnem neprofiliranimi gladkimi drsnimi ploskvami. V nasprotju z navojno povezavo, pri kateri nalegajo boki navoja samo deloma drug nad drugem, je lahko s tem predvidena naprava, ki prehaja neprekinjeno vsaj prek dolžine in/ali oboda držalnega odseka opornega ležaja. Ta držalni odsek lahko prijema s tem s potisnim nasedom brez radialne zračnosti v pripadajoč paličast del, tako da se justirni položaj ne more popačiti s radialnimi premiki.

Za togo oz. prijemajočo povezavo opornega ležaja s pripadajočim delom palice je lahko vsaj deloma predviden držalni odsek in/ali v razmiku od tega ležeč odsek opornega ležaja. Oporni ležaj in/ali pripadajoč del palice ima lahko obročasto štrlino ali več druga ob drugi ležečih posamičnih štrlin, s katerimi sta oporni ležaj in del palice v področju, ki je v ostalem brez dotika, drug nad drugem oprta oz. drug proti drugem središčena. Tudi v tem področju se lahko predvidi v glavnem neločljiva povezava z varenjem, spajkanjem, vprijemom po načinu nasprotne kljuke, kitanjem in podobno, pri čemer so predstavljive kombinacije teh pritrdilnih načinov.

Oporni ležaj ima lahko v glavnem prek svoje dolžine konstantne preseke, tako da se lahko izdeluje brez vsakršne nadaljnje obdelave samo z odrezanjem po meri od npr. gladko vlečenega paličastega materiala. Posebno ne potrebuje nobene rezkalne obdelave, kot je potrebna npr. za izdelavo zareze vijaka pri nastavitvenem vijaku. Ravno obratno so lahko končne ploskve opornega ležaja kljub zaobljenemu ali posnetemu oblikovanju brez profiliranj, ki prehajajo skozi te končne ploskve.

Del palice, ki se opira na opornem ležaju samo z naleganjem oporne ploskve, je lahko v vsaj eni smeri, posebno v svoji vzdolžni smeri dvakratno ali večkratno členjen in sestoji npr. iz istega gradiva oz. materiala za palico, kot oporni ležaj. Ta del palice lahko tvori tudi z vzdolžnim odsekom neposredno oporni ležaj.

Če je med opornim ležajem in pripadajočim delom palice predvidena talilna povezava, npr. varilna povezava, potem so ustrezne povezovalne ploskve izoblikovane iz primernega gradiva, npr. kovine. Da za to, kot npr. v primeru keramičnega gradiva za palico, ne bi morali biti predvideni posebni povezovalni deli, sestoji z opornim ležajem povezan del palice, oporni ležaj in/ali na tem oprt del palice v glavnem popolnoma iz termično taljivega gradiva. Naloga, na kateri je zasnovan izum, se lahko tako reši tudi s tem, da sestojita oba dela palice vsaj deloma iz kovine z različnimi razteznostnimi količniki.

Po izumu se predlaga nadalje postopek za justiranje temperaturnega tipala, ki je oblikovano vsaj deloma paličasto in posebno kot opisano zgoraj, pri čemer se justiranje smotrno ne izvaja z določitvijo stikalne točke stikala, ki je aktivirano s temperaturnim tipalom, kot preskočnega stikala, temveč na osnovi neposredne meritve relativnega položaja med opornim ležajem in pripadajočim delom palice oz. med obema enotama delov palice. S tem se lahko temperaturno tipalo predmontira dokončno justirano pred sestavitvijo s vznožkom stikala in v danih pogojih tudi z delom palice, ki se opira na oporni ležaj.

Smotrno se pred montažo dela palice, ki mora biti oprt, namestita s tlačno obremenitvijo na enem koncu opornega ležaja konec merilnega vretena justirnega stroja in na drugem koncu protitlačni člen, zatem se zajame položaj za opiranje ustreznega dela palice predvidene ploskve opornega ležaja in nastavi s pomaknitvijo merilnega vretena nazaj ali naprej na zaželen justirni položaj, nakar se oporni ležaj v tem položaju učvrsti. Kot referenčna ploskev za meritev je predvidena pri tem smotrno takšna ploskev dela palice, ki podpira tega po gradnji na vznožku stikala brez zračnosti proti aktivizacijskim silam temperaturnega tipala.

Te in nadaljnje značilnosti izhajajo razen iz zahtevkov tudi iz opisa in risb, pri čemer se lahko posamične značilnosti uresničujejo pri izvedbenimi obliki izuma in na drugih področjih vsakokrat same zase ali več skupaj v obliki podkombinacij ter lahko predstavljajo prednostne ter same zase zaščite sposobne izvedbe, za katere se tukaj zahteva zaščita. Izvedbeni primeri izuma so prikazani v risbah in bodo v nadaljnjem podrobneje pojasnjeni. V risbah prikazujejo:

sl. 1 temperaturno tipalo pri justiranju, sl. 2 izsek temperaturnega tipala v aksialnem prerezu, sl. 3 nadaljnjo izvedbeno obliko v prikazu, ustreznem sl. 2.

Temperaturno tipalo 1 obsega cevast prvi del 2 palice z največ približno 5 mm premera, drugi del 3 palice, ki se lahko vstavi v tega v kar največji meri brez dotika in oporni ležaj 4, ki se lahko prav tako vstavi v del 2 palice in tam učvrsti. Vsi sestavni deli sestojijo vsakokrat neprekinjeno enodelno iz kovine, kot je to jeklo. To velja tudi za pritrdilno prirobnico 6 z radialno prek zunanjega oboda dela 2 palice štrlečo prirobnično ploščo, ki je nataknjena na notranjem koncu 7 dela 2 palice in je togo položajno varovana. V področju drugega zunanjega konca 8 je predviden oporni ležaj 4, ki je z držalom 9 pričvrščen na delu 2 palice tako negibno, da se ne more premakniti brez porušitve tudi ob premaganju zavorne sile v smeri, v kateri izvaja del 3 palice na oporni ležaj 4 aktivizacijske sile.

Temperaturno tipalo 1 je določeno za v glavnem položajno togo pritrditev na vznožku 10 stikala na primer manualno nastavljivega temperaturnega regulatorja. Vznožek 10 obsega režasto sprejemališče 11 za pritrdilno prirobnico 6 in sosednje k temu stikalno komoro 12 za sprejemališče najmanj enega preskočnega stikala ali podobnega, ki ga naj aktivira del 3 palice.

Oporni ležaj 4 je oblikovan s prek večjega dela svoje dolžine neprekinjenim valjastim sornikom z gladko zunanjo ploskvijo, 13, ki je na svoji končni ploskvi 14 zaobljen kroglasto kalotasto in je opremljen na drugi, ravni končni ploskvi 15 nad obodom s posnetjem.

V področju zunanjega konca 8 tvori v glavnem valjast del 2 palice v zunanjem in/ali notranjem premeru približno za njegovo dvojno debelino stene reduciran, prav tako valjast držalni odsek 16, ki je lahko oblikovan s preoblikovanjem pripadajočega področja odseka od daljšega kosa cevi in lahko obsega zato glede na preostala področja odseka cevi spremenjeno oz. bolj gosto strukturo sestave. Valjasta in prek svoje dolžine ter oboda neprekinjena gladkoploskovna notranja ploskev 17 držalnega odseka 16 tvori potisno vodilo 17 brez radialne zračnosti za drsno vodenje zunanje ploskve 13 opornega ležaja 4, tako da se lahko potiska ta glede na del 2 palice premočrtno brez zasukavanja.

Potisno vodilo 17 obsega glede na svoj premer približno 2 1/2-krat večjo dolžino in prehaja na vsakem koncu prek ostrokotno kot prisekan stožec oblikovanega prehodnega odseka 19 v priključujoč se nadaljnji odsek dela 2 palice. Daljši od teh priključujočih se odsekov vori glavni odsek 20 za sprejemališče dela 3 palice, medtem ko tvori drugi odsek prav tako valjast končni odsek 21, katerega dolžina je manjša kot njegov polmer. Ta končni odsek 21 tvori zunanjo končno ploskev 22 dela 2 palice, prek katere lahko štrli oporni ležaj 4 s končno ploskvijo 15 navzven za mero, ki je manjša kot njegov premer.

Sosednje k vsakokratnemu koncu potisnega vodila 17 leži oporni ležaj 4 štrleče v glavnem brez dotika znotraj dela 2 palice, namreč znotraj prehodnih odsekov 19, glavnega odseka 20 in končnega odseka 21. V majhnem aksialnem razmiku od prehodnega odseka 19, ki pripada glavnemu odseku 20, vsebuje oporni ležaj 4 distančni člen 23 iz dveh, treh oz. več v glavnem enakomerno prek njegovega oboda porazdeljenih bradavic 24, ki nalegajo v glavnem brez zračnosti in točkasto na notranji ploskvi glavnega odseka 20. Če so izdelane te bradavice 24 že pred vstavitvijo opornega ležaja 4, potem tvorijo edino prekinitev gladke zunanje ploskve 13. Lahko pa so izdelane tudi po vstavitvi, npr. po načinu zvarnih točk. Oporni ležaj 4 je povezan z najmanj eno povezavo 25 oz. 26, podobno enodelni povezavi z delom 2 palice. Če je predvidena ena sama takšna povezava, potem leži smotrno ali v področju drsnega vodila 17 ali v področju distančnega člena 23 oz. v področju glavnega odseka 22 in v razmiku od zunanjega konca dela 2 palice.

Del 3 palice je oblikovan s prehajajoče neprekinjeno gladkoploskovnim odsekom palice z ravnimi in v danih pogojih neposnetimi končnimi ploskvami 27, 28, katerega ena končna ploskev 27 je določena za osno enako tlačno naleganje na končni ploskvi 14 opornega ležaja 4 in katerega druga končna ploskev 28 za naleganje na tlačni točki ne podrobneje prikazanega preskočnega stikala tako, da je del 3 palice nameščen v vsakem položaju brez aksialne zračnosti s prednapetostjo, ki jo izvaja preskočno stikalo.

Položaj tlačne točke preskočnega stikala je glede na sprejemališče 11 natančno vnaprej določen z ustreznimi držali vznožka 10, v katere je vtaknjeno preskočno stikalo smotrno iz iste strani vznožka 10 kot temperaturno tipalo 1 v sprejemališče

11. Tista ploskev 29 prirobnice, s katero je pritrdilna prirobnica 6 oprta potem na vznožku 10 proti aktivizacijskim silam, tvori referenčno ploskev za justiran položaj končne ploskve 14 opornega ležaja 4. Oporni ležaj 4 mora zato ohraniti glede na ploskev 29 prirobnice justirno mero 30.

Za justiranje opornega ležaja 4 je predvidena justirna priprava 31, ki vsebuje za vsakokratni del 2 palice držalo 32 v obliki npr. podpornika. Drugo za drugim ležeča držala 32 so lahko predvidena na transporterju 33, ki dovaja dele 2 palice drugega za drugim justirni postaji po sl. 1, medtem ko se v postaji pred to vtakne v drsno vodilo 17 oporni ležaj 4. Po zapustitvi justirne postaje se lahko v nadaljnji postaji vstavi del 3 palice do naleganja na justiranem opornem ležaju 4 in se zatem tako dokončno montirano temperaturno tipalo 1 v naslednji postaji vtakne prav tako prečno k svoji vzdolžni smeri v vznožek 10.

Justirna priprava 31 obsega konzolo 34 s sprejemališčem 35 za prirobnico ploščo 6. Sprejemališče 35 je opremljeno npr. s nasproti si ležečimi sprejemnimi režami, ki potekajo neprekinjeno v smeri transporta in ki ustrezajo v svoji izmeri sprejemališču 11 vznožka 10, tako da' se lahko ploščo 6 prirobnice uvede z ene strani in se po justiranju na nasproti ležeči strani povleče navzven. Da bi se lahko sprejele različne oblike plošč prirobnice, je sprejemališče 35 nastavljivo ali izmenljivo.

V konzoli 34 je prek krmilne naprave z nastavitvenim pogonom aksialno premično ležajeno merilno vreteno 36, ki ima lahko približno enake preseke kot del palice 3 ali glede na tega malenkostno večje preseke tako, da se lahko vodi drsno na notranjem obodu glavnega odseka 20. To merilno vreteno 36 se uvede skozi prehodno odprtino prirobnice 6 v glavni odsek 20 do naleganja njegove pripadajoče končne oz. tlačne plošče 37 na končno ploskev 14. Tlačna ploskev 37 je ravna in ustreza zato končni ploskvi 27. Pri vstavitvi dela 2 palice v justirno postajo se pritisne štrleča končna ploskev 15 opornega ležaja 4 na nasprotno tlačno ploskev aksialno vzmetno premičnega protitlačnega člena 38, ki obremenjuje oporni ležaj 4 pod silo vzmeti 39 v smeri merilnega vretena 36. Z merilnim vretenom 36 se lahko zato potiska oporni ležaj 4 proti sili vzmeti 39 tako dolgo, dokler ni dosežena justirna mera 30.

V področju povezave 25 oz. 26, ki sejo naj bi izvedlo, obsega justirna postaja varilno napravo 40 s lasersko varilno glavo 41 ali podobnim, ki je prek krmilne naprave krmiljena tako, da vzpostavi pri doseženju justirne mere 30 povezavo, medtem ko je oporni ležaj 4 v svojem justirnem položaju zavarovan z merilnim vretenom 36 in protitlačnim členom 38.

Pri izvedbeni obliki po sl. 1 in 2 gre za temperaturno tipalo s tlačno obremenjenim delom 3 palice. Temperaturno tipalo la po sl. 3 je primerno tako za tlačno obremenjeno kakor tudi za natezno obremenjeno funkcijsko namestitev. Pri njem je oporni ležaj 4a v vlečni in tlačni smeri čvrsto povezan z delom 3a palice, oblikovan je namreč s tem enodelno, medtem ko imata oba dela oz. odseka enake preseke. Medtem ko lahko sestoji pri oblikovanju po sl. 1 in 2 oporni ležaj 4 iz gradiva s približno enakim razteznostnim količnikom kot del 2 palice, od katerega se razteznostni količnik dela 3 palice razlikuje, ima pri oblikovanju po sl. 3 oporni ležaj 4a razteznostni količnik, ki se razlikuje od tistega od dela 2a palice. Pri oblikovanju po sl. 3 je podana justirna mera med ustrezno ploskvijo prirobnice in končno ploskvijo enodelno z opornim ležajem 4a oblikovanega dela 3a palice.

Claims (19)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Temperaturno tipalo s tipalno palico, ki obsega prvi del 2 palice in na tem nameščen oporni ležaj 4 za najmanj drugi del 3 palice, ki je posebno nameščen v cevast prvi del 2 palice, označeno s tem, da ima oporni ležaj (4) v glavnem gladke zunanje ploskve.
2. 2. Temperaturno tipalo po zahtevku 1, označeno s tem, da je oporni ležaj (4) prek prijema, ki se v glavnem razlikuje od zasučnega uprijema, povezan s prvim delom (2) palice in/ali nameščen v glavnem čvrsto povezano na linearni prestavitvi, ki je približno vzporedna prvemu delu (2) palice.
3. 3. Temperaturno tipalo po zahtevku 1 ali 2, označeno s tem, da je oporni ležaj (4) povezan z enim koncem (8) prvega dela (2) palice prek justirne prestavitve, ki obsega prednostno potisno vodilo (17) med dvema potisnima deloma, ki sta v glavnem pričvrščena in posebno v glavnem medsebojno neločljivo povezana.
4. 4. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da je oporni ležaj (4) oblikovan vsaj deloma s sestavnim delom, ki je od prvega dela (2) palice ločen, posebno s v glavnem gladkim sornikom in ima prednostno prek svoje celotne dolžine v glavnem konstantne preseke.
5. 5. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da oporni ležaj (4) v področju posebno v razmiku od najmanj enega konca (14, 15) ležečega držalnega odseka (16) v vzdolžni in/ali obodni smeri v glavnem neprekinjeno nalega oz. je pričvrščen na prvem delu (2) palice.
6. 6. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da ima oporni ležaj (4) v področju v razmiku od prvega dela (2) palice ležečega odseka, posebno sosednje k notranjemu koncu (14) najmanj en proti ploskvi prvega dela palice štrleč središčevalni oz. distančni člen (23), prednostno prek oboda porazdeljene bradavice (23) in da je v danih pogojih najmanj en distančni člen (23) prek nepomične povezave (26) neposredno povezan s prvim delom (2) palice.
7. 7. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da je oporni ležaj (4) v področju najmanj enega konca (14, 15) glede na prvi del (2) palice v glavnem brez dotika in ima prednostno med svojima koncema držalni odsek, katerega dolžina je najmanj dva- do trikrat večja kot njegova širina preseka.
8. 8. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da ima oporni ležaj (4) za naleganje drugega dela (3) palice končni odsek, ki ima v glavnem enake preseke kot drugi del (3) palice in je opremljen prednostno s kalotasto končno ploskvijo (14).
9. 9. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da je oporni ležaj (4) saj deloma oblikovan s od drugega dela (3) palice ločenem sestavnim delom in ima prednostno glede na svojo širino preseka najmanj pet-do šestkrat večjo dolžino in/ali izstopa z enim koncem (15) glede na prvi del (2) palice.
10. 10. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da je oporni ležaj (4a) oblikovan vsaj deloma enodelno z enim odsekom drugega dela (3a) palice, ki poteka prednostno od opornega ležaja (4a) do aktivizacijskega konca v glavnem enodelno.
11. 11. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da sestoji oporni ležaj (4) vsaj deloma iz taljivega oz. varivega gradiva, posebno kovine in je oblikovan prednostno s v glavnem samo na koncih obdelanim odsekom paličastega materiala.
12. 12. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da je oporni ležaj (4) povezan s prvim delom (2) palice v glavnem oprijemajoče, prednostno s vsaj eno varilno povezavo, kot je to laserska varilna povezava.
13. 13. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da ima prvi del (2) palice za oporni ležaj (4) zožen držalni odsek (16), ki prehaja prednostno na obeh koncih prek kot ostrokotni prisekani stožci oblikovanih prehodnih odsekov (19) v razširjene odseke in posebno na enem koncu v zunanji končni odsek (21), kije glede na držalni odsek (16) in/ali njegovo širino krajši.
14. 14. Temperaturno tipalo po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da ima prvi del (2) palice za oporni ležaj (4) v glavnem vodilo brez prečne zračnosti, posebno gladko valjasto vodilo in je oblikovan prednostno popolnoma brez navoja.
15. 15. Postopek za justiranje temperaturnega tipala 1, pri katerem se na prvem delu 2 palice tipala nameščen oporni ležaj 4 za drugi del 3 palice prestavi glede na prvi del 2 palice do doseženja justirnega položaja in potem zavaruje, posebno za justiranje temperaturnega tipala 1 po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da se položaj opornega ležaja (4) glede na prvi del (2) palice neposredno meri in potem naravna v justirni položaj.
16. 16. Postopek po zahtevku 15, označen s tem, da se justiranje izvede pred vstavitvijo drugega dela (3) palice in/ali pred povezavo temperaturnega tipala (1) s stikalnim vznožkom (10) in da se prednostno pri justiranju prvi del (2) palice sprejme na pritrdilnem koncu (5), predvidenem za opiranje proti delovni napetosti na podnožju (10) in da se oporni ležaj (4) prestavi s tlačno obremenitvijo na obeh koncih (14,15), posebno v glavnem premočrtno.
17. 17. Postopek po zahtevku 15 ali 16, označen s tem, da se meri položaj opornega ležaja (4) z merilnim členom (36) od njegovega za pritrditev na vznožek (10) stikala predvidenega pritrdilnega konca (5) prvega dela (2) palice na pripadajoči končni ploskvi (14) opornega ležaja (4) in posebno glede na pritrdilno prirobnico (6) prvega dela (2) palice.
18. 18. Postopek po enem od zahtevkov 15 do 17, označen s tem, da se merilni člen (36) za merjenje položaja opornega ležaja (4) in za njegovo nastavitev položi s tlačno ploskvijo (37) najprej proti opornemu ležaju (4) in se premika potem s tem proti sili vzmeti, pri čemer je merilni člen (36) voden prednostno ob, posebno v prvem delu (2) palice.
19. 19. Postopek po enem od zahtevkov 15 do 18, označen s tem, da je oporni ležaj (4) v justirnem položaju varovan s tlačno obremenitvijo na obeh koncih (14,15) do neposrednega fiksiranja glede na prvi del (2) palice, pri čemer je prednostno oporni ležaj (4) na enem koncu varovan z nastavitvenim oz. merilnim členom (36) za meritev njegovega položaja in/ali fiksiran z varjenjem s od opornega ležaja (4) proč obrnjeno stranjo prvega dela (2) palice.