SI9010954A - Penast mavčni material s porozno strukturo, postopek za njegovo pripravo in njegova uporaba - Google Patents

Abstract

Predloženi izum se nanaša na penasti mavčni material s porozno strukturo, ki vsebuje polikarbamid, označen s tem, da ima specifično maso v območju 0,1 do 0,4 g/cm3, da ima odprte celice in kot polikarbamid vsebuje kondenzacijski proizvod iz difenilmetan-4,4,-diizocianata in vode, kot tudi na postopek za njegovo pripravo. Predloženi izum se prav tako nanaša na uporabo penastega mavčnega materiala kot materiala za zvočno in/ali toplotno izolacijo.ŕ

Description

FRAUNHOFER-Gesellschaft zur Forderung der angewandten Forschung e. V.

Penasti mavčni material s porozno strukturo, postopek za njegovo pripravo in njegova uporaba

Področje tehnike

Predloženi izum je s področja anorganske kemije. Nanaša se na penasti mavčni material s porozno strukturo, postopek za njegovo pripravo in na njegovo uporabo.

Tehnični problem

Naloga predloženega izuma je, da zagotovimo materiale za zvočno in toplotno izolacijo ter postopek za njihovo pripravo.

Te materiale je potrebno pripraviti brez velike porabe energije in brez povišanih temperatur. Ne smejo imeti kratkih vlaken, ki lahko izzovejo neprijetne reakcije, kot so srbenje ali težave pri dihanju. Materiali morajo biti poceni in higiensko neoporečni. Poleg tega morajo biti ti materiali lahki.

Materiali za zvočno in toplotno izolacijo imajo v gradbeništvu pomembno vlogo.

Materiali za toplotno izolacijo zmanjšujejo porabo energije za ogrevanje zgradb in tako z zmanjšanjem emisije dima doprinašajo k zaščiti človeškega okolja. Materiali za zvočno izolacijo se uporabljajo za zaščito proti hrupu pri akustiki zgradb in akus2 tiki prostorov.

Stanje tehnike

Kot materiali za toplotno izolacijo se uporabljajo rogoznice, plošče ali profili iz poroznih oz. vlaknastih organskih in anorganskih materialov z nizko toplotno prevodnostjo, kot so kokosova, lesna, steklena in mineralna vlakna ali pluta, plinasti beton, penasti materiali iz umetnih snovi.

Kot gradbeni materiali, ki absorbirajo zvok, se uporabljajo pretežno absorberji iz mineralnih vlaken ali drugi plinasti materiali z odprtimi porami, ki zaradi oblikovanih razlogov lahko dobijo prekritje, prepustno za zvok in so kot nesamonosilni gradbeni elementi pritrjeni na podlage med gradbenimi elementi ali na nosilne konstrukcije.

Da takšen material lahko deluje tako, da duši zvok (absorbira zvok) mora imeti porozno strukturo. To je primer pri vlaknastih (npr. steklena ali mineralna volna) ali penastih materialih z odprtimi porami, tako da lahko pride do pretakanja zraka. V absorbirnem materialu je zaradi porozne strukture možno širjenje zvoka, pri čemer se zaradi lokalnih izgub zaradi trenja na vlaknih ali robovih celic pretvarja zvočna energija v toplotno.

Za mineralna vlakna je pri taljenju izhodnega materiala stekla ali bazalta potrebna velika poraba energije. Vlečena vlakna se lepijo do potrebnih gostot in debelin, pri čemer lepilo daljši čas izhaja v okolico. Izhodni materiali so sicer na razpolago v zadostnih količinah in po ugodni ceni. Pri obdelavi rogoznic iz vlaknastih materialov nastanejo z rezanjem ali brušenjem kratki odrezki vlaken, ki se vnesejo v oblačila in povzročajo srbenje. Pride tudi do motenj dihalnih organov pri ljudeh.

Tudi umetni penasti materiali ekološko niso popolnoma neoporečni, ker se številni izmed njih lahko izdelajo samo z obdelovanjem pene s fluorklorogljikovodiki (FKOV), ti FKOV pa bistveno vplivajo na razgradnjo ozonske plasti.

Mavec je pri notranji gradnji znan in široko uporabljan gradbeni material, ki se po eni strani nahaja v naravi, po drugi pa ga pridobivajo v tovarnah v napravah za odstranjevanje žvepla iz dimnega plina (NOD) v tako velikih količinah, da se samo s tem NOD-mavcem lahko pokrijejo letne potrebe po mavcu v ZR Nemčiji. Pri stalnem prizadevanju za vzdrževanje čistoče zraka se povečuje količina NOD - mavca, kar bo pripeljajo do resnih problemov v zvezi z odstranjevanjem le-tega. Iz tega razloga obstaja velika potreba, poleg znanih uporab mavca, kot so obdelava zidov z mavcem, uporaba talnih, zidnih in stropnih plošč iz mavca, da bi dali na tržišče nove proizvode iz mavca z več lastnostmi; sem spadajo mavčne pene.

Za pripravo poroznih mavčnih gradbenih elementov so dosedaj uporabljali navadne tržne mavce z različnimi dodatki, kot npr. z aluminijevim prahom, magnezijevim prahom, ki so jih dobili s segrevanjem mase na 300 do 800 °C. Pri tem nastanejo mavčne pene z zaprtimi porami, ki se ponujajo kot material za toplotno izolacijo. Te mavčne pene imajo to pomanjkljivost, da je njihova priprava draga, poleg tega pa vsebujejo fiziološko nevarne materiale in je za njihovo pripravo potrebno mnogo dodatne energije.

V US-PS 4 330 589 je opisan penasti mavčni proizvod, ki ima številne izolirane celice, pri čemer imajo celične stene fine kanale, ki povezujejo celice. Ta penasti mavčni predmet dobijo s penjenjem zmesi mavca, ki vsebuje ogljikov peroksid in kobaltovo spojino. Uporabljena kobaltova spojina je fiziološko nevarna. Za pripravo je potreben dodaten postopek sušenja pri temperaturi 45 °C nad 6 ur.

V EP 0 263 975 je opisan penasti mavec z odprtimi porami, ki vsebuje ogljikovodikov material in absorbira tekoče materiale. Ta material je predviden kot filtrirni, ni pa predvidena njegova uporaba za akustično in toplotnotehnično uporabo.

V DE 38 04 884 je opisan umetni kamen, ki poleg drugega vsebuje penasti mavec. Ta kamen je prikladen kot toplotni izolator. Med drugim ima to pomanjkljivost, daje pri njegovi pripravi potrebno pečenje v peči pri povišani temperaturi.

V DE 25 46 181 je opisan postopek za pripravo penastega mavca in gradbenih elementov iz penastega mavca. Pri tem imajo dobljeni materiali porozno strukturo in v nasprotju z normalnimi, nespenjenimi proizvodi iz mavca izboljšano toplotno izolacijo. Njihova gostota je v območju od 0,45 do 0,8 g/cm³. Pri tem znanem postopku morajo uporabiti različne dodatne materiale. Dodatek sredstev za raztapljanje mavca je škodljiv. Kot sredstvo za raztapljanje mavca uporabljajo melaminsko smolo, modificirano sulfonsko kislino, ki je relativno draga. Pri znanih postopkih uporabljena zmes mavca in vode ima relativno nizko viskoznost in je proizvod tekoč. Le-ta ima pomanjkljivost, da pri razpokah in odprtinah teče iz kalupa.

Nadalje ima zmes začetni čas strjevanja samo 5 minut. Ta čas je pri ročnem načinu dela relativno kratek in ne zadostuje za praktične izvedbe.

V DE 29 40 785 je opisan penasti mavec, ki ga pripravijo kot tistega v DE 25 46 181 in ki dodatno vsebuje še polivinil alkohol in borovo kislino. Ta znani mavec ima pomanjkljivost, da vsebuje borovo kislino, ki je fiziološko nevarna, poleg tega pa pri njegovi pripravi pride do enakih pomanjkljivosti kot so tiste, opisane v DE 25 46 181.

DE-OS 22 50 611 se nanaša na postopek za pripravo lahkega ojačanega strukturnega materiala z ugodno odpornostjo proti tlaku, odpornostjo proti raztezanju in odpornostjo proti zvijanju pri raztezanju za izdelavo gradbenih plošč. Ti materiali morajo imeti tudi dobre lastnosti za absorpcijo zvoka in sposobnost za toplotno prevodnost.

V primeru 3 navedeni K-faktor se ne da pripisati znanim toplotnim prevodnostim, ker mankajo fizikalne enote. V primeru 4 navedena velikost je neznana. Primerjanje ni mogoče. Kadar gradbene plošče postavijo med ojačane pokrivne papirnate plošče, to značilno neugodno vpliva na lastnosti absorpcije zvoka.

V DE 27 16 918 so opisane mavčne mase, ki vsebujejo mavec in prah trde pene. Iz teh mavčnih mas pripravijo mavec za nanašanje na zid, mavčnokartonske plošče, tesnila, mase za modeliranje in polnilne mase. Uporaba tega materiala za akustične in toplotne tehnične namene ni predvidena.

V prijavi uporabnega modela G 83 13 354.2 so opisana telesa za zapiranje razpok v rudarstvu, ki vsebujejo penasti mavec iz anhidrida s porozno celično strukturo. Ti proizvodi niso prikladni kot materiali za toplotno izolacijo in absorpcijo zvoka.

Opis rešitve

Naloga predloženega izuma je, da zagotovimo materiale za zvočno izolacijo in materiale za toplotno izolacijo, ki imajo dobro toplotno izolacijo in absorpcijo zvoka. Poleg tega moramo zagotoviti postopek za pripravo izolacijskih materialov. Pri njihovi pripravi niso potrebne povišane temperature. Pripraviti se morajo brez velike porabe energije. Ti izolacijski materiali ne smejo imeti kratkih vlaken, ki bi lahko izvala neprijetne reakcije, kot je srbenje ali motnje pri dihanju. Material mora biti poceni in higiensko neoporečen.

V smislu izuma je potrebno, da zagotovimo postopek za uporabo mavca, posebno

NOD-mavca, pri katerem se le-ta uporablja kot osnovna surovina.

Predmet izuma je penasti mavčni material s porozno strukturo, ki vsebuje polikarbamid, označen s tem, da ima specifično maso od 0,1 do 0,4 g/cm³, da ima odprte celice in kot polikarbamid vsebuje kondenzacijski proizvod difenilmetan-4,4’diizocianat predpolimera in vode.

Predmet izuma je prav tako postopek za pripravo penastega mavčnega materiala, označen s tem, da mavec navlažimo z vodo in v dobljeno kašo dodamo difenilmetan4,4’-diizocianat predpolimer in premreževalno sredstvo, zmes dobro premešamo, damo v želeni kalup in strdimo.

Predloženi izum se nadalje nanaša na uporabo penastega mavčnega materiala kot materiala za zvočno in/ali toplotno izolacijo.

Kot mavec se lahko v predloženem izumu uporabi vse nevtralne in slabo kisle hidravlično vezivne kalcijeve sulfatne modifikacije v obliki praška z običajno velikostjo delcev.

Prednostno uporabimo običajne mavce tržne kvalitete s faktorjem voda-mavec 0,3. Posebno prikladno je, da uporabimo α-mavec ali NOD-mavec. NOD-mavec izvira iz naprave za odstranjevanje žvepla iz dimnega plina. NOD-mavci so vlažni dihidrati, ki so sicer v odvisnosti od količine lahko oddani tudi v obliki semihidratov.

V smislu izuma zmešamo mavec z difenilmetan-4,4’-diizocianat predpolimeri. Difenilmetan-4,4’-diizocianat predpolimer ima posebno ugodnost, da je brez topila, da ima kot predpolimer vsebnost NCO, ki ostane stalna, in da ima količino monomera pod 0,5 %. Prikladno je, da uporabimo proizvod, ki ima vsebnost NCO v območju od 12 do 20 mas.%, prednostno od 14 do 18 mas.%, posebno prednostno 16 mas.%. Taki proizvodi so tržno dosegljivi. Proizvodi imajo pri 20 °C viskoznost 10.000 mPa/s ± 2.000.

Diizocianat-predpolimer reagira z vodo, ki jo potrebujemo za pripravo mavca, in kristalno vodo mavca, na znan način ob tvorbi derivata karbamidne kisline, ki ob odcepitvi ogljikovega dioksida preide v amin. Primarni amin reagira z izocianatom in da derivat karbamida oz. ureid, ki v danem primeru lahko reagira dalje. V tej prijavi obsega izraz polikarbamid nastale kondenzacijske proizvode iz difenilmetan-4,4’6 diizocianat-predpolimera in vode. Penasti mavčni material v smislu izuma ima specifično maso v območju od 0,1 do 0,4 g/cm³, prednostno od 0,15 do 0,35 g/cm³, posebno prednostno od 0,2 do 0,3 g/cm³. Ima odprte celice in vsebuje najmanj 80 % celic z velikostjo od 0,3 do 2 mm. Prikladno je, da je v penastem mavčnem materialu v smislu izuma toliko celic, kot je največ mogoče z velikostjo od 0,8 do 1,2 mm. Naravnanje specifične mase poteka s količino uporabljenih difenilmetan-4,4’-diizocianat predpolimerov. Čim večja je ta količina, toliko manjša je specifična masa, in strokovnjak lahko na osnovi enostavnih predhodnih poskusov ugotovi, katera količina diizocianat-predpolimera je potrebna za pripravo penastega mavčnega materiala z določeno specifično maso.

Penasti mavčni material v smislu izuma vsebuje 55 do 90 mas.% mavca in 45 do 10 mas.% polikarbamida ter 0,1 do 2,0 mas.% premreževalnega sredstva. Ni potrebno, da penasti mavčni material v smislu izuma vsebuje druge dodatne snovi, čeprav lahko v danem primeru vsebuje običajne dodatne snovi v količini od 0,1 do 2 mas.% glede na maso suhega mavca, polikarbamida in premreževalnega sredstva. Za pripravo penastega mavčnega materiala v smislu izuma, mavec, prednostno a-mavec, navlažimo z vodo, v nastalo kašo dodamo difenilmetan-4,4’-diizocianat-predpolimer in premreževalno sredstvo. Zmes dobro premešamo. Zmes ima začeten čas strjevanja od 10 do 15 minut. Nato jo po mešanju damo v želeni kalup in pustimo, da se strdi. Strjevanje poteka pri sobni temperaturi v času od 30 minut do 2 uri. Po strditvi material lahko vzamemo iz kalupa. Naknadno strjevanje, ki lahko poteka v kalupu ali zunaj njega, je v glavnem končano v času od 8 do 12 ur.

V smislu izuma zmešamo 50 do 70 mas.%, prednostno 55 do 56 mas.% mavca, 10 do 25 mas.%, prednostno 15 do 25 mas.% vode in 10 do 30 mas.%, prednostno 15 do 25 mas.% difenilmetan-4,4’-diizocianat-predpolimera in 0,1 do 2,0 mas.%, prednostno 0,1 do 1 mas.% premreževalnega sredstva. Kot premreževalna sredstva lahko v smislu izuma uporabimo znana premreževalna sredstva, to so tržni proizvodi, kot sulfonati maščobnega alkohola, kvarterne amonijeve spojine in druga kationska, neionska in anionska sredstva. Specifični primeri za premreževalna sredstva so etilenoksid/propilenoksid/poliglikol, betainsiloksan-tenzid, nizkomolekularni akrilni sopolimer in alkilfenoloksetilat. Le-ta je prednosten. Premreževalna sredstva vplivajo na popolno strjevanje in elastificiranje. Uporabimo jih v količinah 0,1 do 2,0 mas.%, prednostno v količinah od 0,5 do 1,0 mas.%, posebno prednostno v količini 0,5 mas.%. Dodamo jih zaradi reguliranja velikosti por. Čim večji je delež premreževalnega sredstva, toliko manjše so pore. Penasti mavčni material v smislu izuma se uporablja kot material za zvočno izolacijo in/ali kot material za toplotno izolacijo. V prednostni obliki izvedbe v smislu izuma mavčno kašo napolnimo v posebne kalupe in v njih izvedemo penjenje, tako da dobimo posebno oblikovane gradbene elemente. Posebno je prikladno, da se penasti mavčni material v smislu izuma uporablja v oblikah predhodno pripravljenih sistemov za pregrajevanje prostorov ali kot akustični stropi ali akustični gradbeni elementi (tudi pod maskirnimi pregradnimi zidovi ali oblogami zidov). Izdelamo lahko tudi plošče, cevi in elemente različnih geometrijskih oblik. V mavčni penasti material se dajo vstavljati vložki, zabijati žeblji in se lahko lepijo. Možna je mehanska obdelava z rezanjem, žaganjem in rezkanjem ter obdelava s ščetko.

To je posebno potrebno pri obdelavi penastega materiala iz mavca kot materiala za zvočno izolacijo. Ker ima mavčna pena po končanem postopku penjenja zaprto skorjo, je potrebno površino oluščiti, zaradi odprtja por. To lahko izvedemo z zgoraj navedenimi načini obdelave. Na enem predmetu lahko izvedemo tudi več teh postopkov za naknadno mehansko obdelavo. Npr. pri ploščah lahko naredimo površino hrapavo s ščetkami in strani režemo.

Material, ki odpade pri naknadni mehanski obdelavi lahko ponovno uporabimo. Kadar odpade v kosih, ga lahko zdrobimo in nato zmeljemo. Praškasti material nato zmešamo z izhodno zmesjo difenilmetan-4,4’-diizocianat-predpolimera, mavca, vode in premreževalnega sredstva. Izhodni zmesi lahko dodamo 5 do 15 mas.%, prednostno 8 do 12 mas.%, posebno prednostno 10 mas.% odpadnega praška glede na zmes.

Material se lahko uporablja tudi obložen s folijo ali pokrit s folijo. Na ta način povečamo kapaciteto mehanske obremenitve in lahko reguliramo odpornost proti difuziji vodne pare (parna zapora). S primerno izbiro debeline folije ne vplivamo na akustične lastnosti; lahko ga uporabimo tudi v obliki sendvič plošč. Postopek v smislu izuma lahko izvedemo diskontinuirno ali kontinuirno. Pri diskontinuirnem načinu zlijemo mavčno kašo v kalupe, npr. livne forme. Za pripravo sendvič plošč lahko v livne forme postavimo talne ali pokrivne plošče. Pri kontinuirnem postopku lahko npr. na trak, oblikovan kot kalup, kontinuirno dodajamo mavčno kašo in nato trak opremimo s pokrivno ploščo. Na ta način dobimo neskončne plošče, ki jih lahko razrežemo ali razžagamo na želene oblike in dimenzije.

V smislu izuma pripravljeni mavec ima naslednje prednosti:

(a) Penasti mavčni material v smislu izuma ima zelo dobro absorpcijo zvoka.

Stopnja absorpcije zvoka za pravokotno padajoči zvok (meritev po DIN-u 52

215) za etalon z debelino 38 mm je prikazana v tabeli 1 za različne frekvence.

Zaradi primerjave so navedene vrednosti za etalon iz steklene volne enake debeline.

TABELA 1

Stopnja absorpcije zvoka a

frekvenca	mavčna pena	steklena volna
100 Hz	0,18	0,14
200 Hz	0,20	0,21
400 Hz	0,49	0,46
800 Hz	0,77	0,76
1600 Hz	0,57	0,91
3200 Hz	0,65	0,89

(b) Ima izredno toplotno izolacijo. Vrednost Kje 0,045 W/mK. Polistirenske pene in mineralne volne imajo toplotno prevodnost λ = 0,035 W/mK do 0,05 W/mK. Material v smislu izuma ima pri tem ekstremno dobre vrednosti.

(c) Nasprotno od znanih gradbenih materialov ima znatno nižjo specifično maso. Znani penasti mavec ima specifično maso od 0,6 do 0,7 g/cm³. S penastim mavčnim materialom v smislu izuma je možno laže ravnati, posebno se laže obdeluje in transportira, kar je pri njegovi praktični uporabi zelo pomembno.

(d) V penasti mavčni material v smislu izuma se dajo vstavljati vložki in zabijati žeblji ali pa ga lahko lepimo, možna je nadaljnja mehanska obdelava z rezanjem, žaganjem, rezkanjem in ščetkanjem.

Postopek v smislu izuma ima naslednje prednosti:

(a) Ni potrebno da poleg mavca, izocianata in premreževalnega sredstva uporabimo druge dodatne snovi, posebno ni potrebno uporabiti nobenih kovin. Zaradi tega ne pride do obremenjevanja okolja.

(b) Pri postopku v smislu izuma ni potrebno dodati sredstev za raztapljanje mavca. Na ta način pri postopku v smislu izuma lahko delamo z večjimi viskoznostmi kaše mavec-voda, s čimer se lahko izognemo iztekanju iz razpok in kalupa.

(c) Začetni čas strjevanja je pri postopku v smislu izuma najmanj 10 minut, večinoma 15 minut. To omogoča obdelovalcu, da izvede temeljito mešanje in zmes napolni v kalup brez nevarnosti, da bi prišlo do predčasnega strjevanja.

(d) Ni potrebno da uporabimo pospeševala penjenja. Kot pospeševala penjenja se v znanih postopkih uporabljajo kovinske spojine, ki so, kot je zgoraj pojasnjeno, fiziološko nevarne.

(e) Nasprotno znanim postopkom ni potrebno, da vodo za mešanje mavca predhodno segrejemo. To pomeni, da tudi manjša podjetja in obrati lahko delajo na enostaven način po postopku v smislu izuma, pri čemer ni potrebno da imajo zapletene naprave v svojih sistemih.

(f) Pri postopku v smislu izuma ni potrebno, kot je to primer v znanem postopku iz DE 25 46 181, da uporabimo druga sredstva za penjenje, kot so npr. fluorklorogljikovodiki. Uporaba fluorklorogljikovodikov je škodljiva za življenjsko okolje.

(g) S postopkom v smislu izuma je možno, da prebitek NOD-mavca smiselno izkoristimo in ga uporabimo za pripravo koristnih gradbenih materialov.

(h) Postopek v smislu izuma je prikladen glede cene, ker niso potrebne drage naprave niti ne mnogo energije in niti ne mnogo delovne sile.

Naslednji primeri pojasnjujejo predloženi izum.

PRIMER 1

66,5 mas. dela mavca navlažimo s 16,5 mas.dela vode. V mavčno kašo dodamo 16,5 mas.dela difenilmetan-4,4’-diizocianat-predpolimera, brez topila, z vsebnostjo NCO 16 mas.% in 0,5 mas.% neionogenega alkilfenoloksetilata kot premreževalnega sredstva.

Celotno zmes temeljito zmešamo in damo v želen kalup.

Reakcija se začne po pribl. 10 do 12 minutah in je končana v pribl. 1 uri. Dobljeni proizvod je plošča z dobro površinsko trdoto.

PRIMER 2 mas.delov α-mavca zmešamo z 21,5 mas.dela vode in 0,4 mas.dela premreževalnega sredstva tržnega alkilfenoloksetilata ter s 13,1 mas.dela difenilmetan-4,4’-diizocianat-predpolimera, brez topila, z vsebnostjo NCO 16 mas.%.

Celotno zmes temeljito zmešamo in damo v želeni kalup.

Reakcija se začne po 10 do 12 minutah in je končana v pribl. 1 uri. Dobljeni proizvod je plošča z dobro površinsko trdoto.

PRIMER 3

Delamo kotje opisano v primeru 1 in uporabimo naslednje komponente:

59,4 mas.% a-mavca

15,0 mas.% vode

16,0 mas.% difenilmetan-4,4’-diizocianat-predpolimera z vsebnostjo NCO 16 mas.% 0,4 mas.% kationsko aktivne aminske soli maščobne kisline, kot premreževalnega sredstva

9,0 mas.% zreagiranega preostalega mavca.

Po mešanju damo celotno zmes v livne forme. Reakcija se začne po pribl. 10 minutah in je končana v pribl. 1 uri.

PRIMER 4 mas.delov α-mavca zmešamo z 20 mas. deli vode ter z 0,5 mas. dela premreževalnega sredstva tržnega alkilfenoloksetilata, s 16 mas.deli difenilmetan4,4’-diizocianat-predpolimera z vsebnostjo NCO 16 mas.% in 4 mas. deli zreagiranega penastega mavčnega materiala, pripravljenega po primeru 3, v obliki praška.

Po mešanju damo celotno zmes v livne forme. Reakcija se začne po pribl. 10 minutah in je končana v 1 uri.

Plošče, pripravljene po primerih 1, 2, 3 in 4, se dajo obdelovati z rezanjem in žaganjem. Praske, ki nastanejo na površini med pripravo lahko odstranimo z rezkanjem (brušenjem), s čimer vplivamo na lastnost zvočne izolacije. Prevleke z različnimi kvalitetami materialov omogočajo poseben vpliv na absorpcijske lastnosti, odvisno od frekvence. V plošče se dajo vstavljati vložki in zabijati žeblji.

Claims (13)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Penasti mavčni material s porozno strukturo, ki vsebuje polikarbamid, označen s tem, da ima specifično maso v območju od 0,1 do 0,4 g/cm³, da ima odprte celice in da kot polikarbamid vsebuje kondenzacijski proizvod iz difenilmetan-4,4’diizocianat-predpolimera in vode.
2. 2. Penasti mavčni material po zahtevku 1, označen s tem, da ima najmanj 80 % celic velikost od 0,3 do 2 mm.
3. 3. Penasti mavčni material po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da vsebuje

   55 do 90 mas. % mavca

   45 do 10 mas.% polikarbamida,

   0,1 do 2,0 mas.% premreževalnega sredstva in v danem primeru 0,1 do 2,0 mas.% drugih običajnih dodatnih snovi glede na suho maso mavca, polikarbamida in premreževalnega sredstva.
4. 4. Postopek za pripravo penastega mavčnega materiala po enem od zahtevkov 1 do 3, označen s tem, da mavec navlažimo z vodo, v dobljeno kašo dodamo difenilmetan-4,4’-diizocianat-predpolimer in premreževalno sredstvo, zmes nato temeljito premešamo, damo v želeno obliko in strdimo.
5. 5. Postopek po zahtevku 4, označen s tem, da površino dobljenega proizvoda za odprtje por izpostavimo obdelovanju z rezanjem, žaganjem, rezkanjem ali ščetkanjem, ali izvedemo več teh obdelovanj.
6. 6. Postopek po zahtevku 4 ali 5, označen s tem, da zmešamo 50 do 70 mas.% mavca, 10 do 25 mas.% vode, 10 do 30 mas.% difenilmetan-4,4’-diizocianat-predpolimera in 0,1 do 2 mas.% premreževalnega sredstva, pri čemer se mas.% nanašajo na celotno zmes.
7. 7. Postopek po najmanj enem od zahtevkov 4 do 6, označen s tem, da odrezani, odžagani, zrezkani ali ščetkani material v danem primeru po drobljenju in/ali mletju zmešamo z mavcem, vodo, difenilmetan-4,4’-diizocianat predpolimerom in premreževalnim sredstvom v količini od 5 do 15 mas.% glede na maso zmesi.
8. 8. Postopek po najmanj enem od zahtevkov 4 do 7, označen s tem, da uporabimo difenilmetan-4,4’-diizocianat-predpolimera z vsebnostjo NCO v območju od 12 do 20 mas.%.
9. 9. Postopek po najmanj enem od zahtevkov 4 do 8, označen s tem, da kot mavec uporabimo a-mavec.
10. 10. Postopek po najmanj enem od zahtevkov 4 do 9, označen s tem, da stijevanje izvedemo pri sobni temperaturi in pri normalnem tlaku.
11. 11. Postopek po najmanj enem od zahtevkov 4 do 10, označen s tem, da kot premreževalno sredstvo uporabimo tržno običajen alkilfenoloksitilat.
12. 12. Uporaba penastega mavčnega materiala po najmanj enem od zahtevkov 1 do 3 kot materiala za zvočno izolacijo in/ali materiala za toplotno izolacijo.
13. 13. Uporaba po zahtevku 12 v predhodno pripravljenih sistemih za ločevanje prostorov in pri akustičnoizolacijskih stropih.