SI8510745A8 - Postopek za pripravo soli-hidratov derivatov cefalosporina - Google Patents

Description

CEFALOSPORINA

1. Področje tehnike v katero spada izum

Ta izum spada v področje kemije cefalosporinov, ki se uporabijo za zdravljenje in profilakso infekcijskih bolezni, z oznako po mednarodni patentni klasifikaciji C 07D 50L/00, A 61K 31/545.

2. Tehnični problem

Tehnični problem, ki ga rešujemo s tem izumom, obstaja v tem, da dobimo nove derivate cefalosporina, ki so aktivnejši od doslej znanih derivatov in ki lahko ostanejo v krvnem obtoku v daljšem časovnem razdobju, s čemer so zagotovljeni daljši intervali med aplikacijami, kar predstavlja očitno prednost tako za paciente kot tudi za osebje, ki vrši zdravljenje.

3. Stanje tehnike

Cefalosporini, ki imajo 2-(2-amino-4-tiazolil)-2-metoksiimino-acetamido-skupino v položaju 7, so znani npr. iz DOS 25 56 736 in DOS 27 15 385. Cefalosporini, ki jih daje ta izum, imajo tak substituent v položaju 7, in imajo dodatno tudi specifičen substituent v položaju 3, ki ni objavljen v zgoraj omenjenih navedenih objavah, namreč 2,5-dihidro-6-hidroksi-2-metil-5-okso-as-triazin-3-il-tiometilno skupino (ali njeno tavtomerno obliko l,2,5,6-tetrahidro-2-metil-5,6-diokso-astriazin-3-il-)tiometilno skupino. Kvalificiran izbor z ozirom na razkritje zgoraj omenjenih objav daje nepričakovano nove cefalosporine s superiornimi farmakološkimi lastnostmi, kot sta večja antimikrobna aktivnost in daljša razpolovna življenska doba, t.j. novi cefalosporini, ki jih daje ta izum, ostanejo v daljšem časovnem razdobju v krvnem obtoku.

4. Opis rešitve tehničnega problema z izvedbenimi primeri

V skladu z zgoraj navedenim se ta izum nanaša na postopek za pripravo solihidratov derivatov eefalosporina s splošno formulo

COOH v kateri X označuje 1,2,5,6- tetrahidro-2-metil-5,6-diokso-as-triazin-3-iIno skupino ali njeno ustrezno tavtomerno obliko, 2,5-dihidro-6-hidroksi-2metil-5-okso-as-triazin-3-ilno skupino, ki obsega reagiranje spojin zgoraj podano formulo I z bazo in izolacijo dobljene soli v obliki soli-hidratov.

Primeri za soli spojin s formulo I so soli alkalijskih kovin, kot so natrijeva in kalijeva sol, amonijeva sol, soli zemljoalkalijskih kovin, kot je kalcijeva sol, soli z organskimi bazami, kot so soli z amini (npr. soli z N-etil-piperidinom, prokainom, dibenzil-aminom, Ν,Ν’-dibenziletiletilendiaminom, alkilamini ali dialkilamini) in soli z amino kislinami (npr. soli z argininom ali lizinom). Te soli so lahko monosoli ali di-soli. Druga tvorba soli se da izvesti v spojinah s hidroksi- vrsto iz 2,5dihidro-6-hidroksi-2-metil-5-okso-sa-triazin-3-ilne skupine.

Spojina s formulo 1 tvori tudi kisle adicijske soli z organskimi ali anorganskimi kislinami. Primeri za take soli so hidrohalogenidi (npr. hidrokloridi, hidrobromidi in hidrojodidi), soli drugih mineralnih kislin, kot so sulfati, nitrati, fosfati ipd., alkilsulfonati in monoarilsulfonati, kot so etansulfonati, toluensulfonati, benzensulfonati ipd., kot tudi soli drugih organskih kislin, kot so acetati, tartrati, maleati, citrati, benzoati, salicilati, askorbati ipd.

Soli spojin s formulo I so lahko hidratizirane, pri čemer se tvorijo soli-hidrati. Hidratiziranje lahko realiziramo v teku procesa priprave, ali pa lahko poteka postopoma kot rezultat higroskopnih lastnosti produkta, ki je bil na pričetku brezvoden.

Derivati cefalosporina, ki jih daje ta izum, lahko obstajajo v sin-izomemi obliki

ch₃o ali kot zmesi teh dveh oblik. Sin-izomerna oblika ima prednosti, kot tudi zmesi, v katerih prevladuje sin-izomerna oblika.

Prikladna oblika produkta, ki ga daje ta izum,je:

trihidrat dinatrijeve soli (6R, 7R)-7-[2-(2-amino-4-tiazil)-2-(Z-metoksiimino)acetamido]-3-[[(2,5-dihidro-6-hidroksi-2-metil-5-okso-as-triazin-3-il)tio]metil]-8okso-5-tia-l-aza-biciklo[4.2.0]okt-2-en-2-karboksilne kisline.

Izhodna karboksilna kislina s formulo I, ki je zgoraj definirana, se da dobiti s pomočjo postopka, ki obsega odcepitev zaščitne skupine R (ali po želji, tudi skupine, ki ščiti karboksi-skupino in ki je lahko v danem primeru prisotna) v spojini s splošno formulo

v kateri ima X zgoraj podani pomen, R označuje odcepljivo zaščitno skupino in je karboksi-skupina lahko prisotna v zaščiteni obliki.

Po želji je karboksi-skupina, kije prisotna v spojinah s formulo II, lahko zaščitena; npr. z zaestrenjem, pri čemer se tvori ester, ki se lahko cepi, kot je silil-ester (npr. trimetil-silil-ester). Karboksi-skupina se da tudi zaščititi v obliki estra, ki se da zlahka hidrolizirati. Primeri za take estre, ki so lahko običajnega tipa, so nižji alkanoiloksialkil-estri (np. acetoksimetil, pivaloiloksimetil-, 1-acetoksietil- in 1pivaloiloksietil-ester), nižji alkoksikarbonilalkoksialkil-estri (npr. metoksikarboniloksimetil, 1-etoksi-karboniloksietil in l-izopropoksikarboniloksietilester), laktonil-estri (npr. ftalidil in tioftalidil-ester), nižji alkoksimetil-estri (npr. metoksimetil-ester) in nižji alkanoilaminometil-estri (npr. acetamidometil-ester). Nadalje je karboksi-skupina lahko zaščitena s tvorbo soli z anorgansko ali terciarno organsko bazo, kot je trietilamin. Možne zaščitne skupine, označene z R, so npr. zaščitne skupine, ki se dajo odcepiti s kislo hidrolizo (npr. tercbutoksikarbonilne ali tritilne skupine) ali z bazično hidrolizo (npr. trifluoracetilna skupina). Primerne zaščitne skupine, označene z R, so kloracetilna, bromacetilna in jodacetilna skupina, zlasti kloracetilna skupina. Zadnje omenjene zaščitne skupine se dajo odcepiti z obdelavo s tiosečnino.

Spojine z zgoraj navedeno formulo II se da dobiti npr. z N-aciliranjem ustrezne 7amino-spojine, namreč z reagiranjem spojine s splošno formulo

Η Η

CH g——S·—· X III

COOH v kateri ima X zgoraj navedeni pomen in sta karboksi-skupina in/ali amino-skupina lahko prisotni v zaščiteni obliki, s kislino s splošno formulo

CH₃0N=C—COOH

RHN'

IV v kateri ima R zgoraj navedeni pomen, ali z reaktivnim funkcionalnim derivatom te kisline in po želji, z odcepitvijo zaščitne skupine, ki ščiti karboksi-skupino in je v danem primeru lahko prisotna.

Po želji je karboksi-skupina, prisotna v 7-amino-spojinah s formulo III, lahko zaščitena na enak način, kot je zgoraj omenjeno v zvezi z izhodnimi materiali s formulo II. Amino-skupina v spojinah s formulo III je lahko zaščitena npr. z zaščitno sililno skupino, kot je trimetilsililna skupina.

Primeri za reaktivne funkcionalne derivate kislin s formulo IV so halogenidi (t.j. kloridi, bromidi in fluoridi), azidi, anhidridi, zlasti mešani anhidridi z močnimi kislinami, reaktivni estri (npr. N-hidroksisukcinimidni estri) in amidi (npr. imidazolidi).

Reakcija 7-amino-spojin s formulo III s kislino s formulo IV ali njenim funkcionalnim reaktivnim derivatom se da izvesti na sam po sebi znan način. Tako npr. prosta kislina s formulo IV lahko reagira z zgoraj omenjenim estrom spojine s formulo III v prisotnosti karbodiimida, kot je dicikloheksilkarbodiimid, v inertnem organskem topilu, kot je etilacetat, acetonitril, dioksan, kloroform, metilenklorid, benzen ali dimetilformamid, zatem pa se da odcepiti estrsko skupino. Namesto karbodiimida se da pri zgoraj navedeni reakciji uporabiti oksazolijeve soli (npr. N-etil-5-fenil-izoksazolijev 3’-sulfonat).

Po drugi izvedbi postopka, ki ga daje ta izum, reagira sol kisline s formulo III (npr. trialkilamoniijeva sol, kot je trietilamonijeva sol) z reaktivnim funkcionalnim dreivatom kisline s formulo IV, kot je zgoraj omenjeno, v inertnem topilu (npr. v enem izmed zgoraj omenjenih topil).

Po drugi izvedbi postopka, ki ga daje ta izum, reagira kislinski halogenid, prednostno klorid, kisline s formulo IV z aminom s formulo III. Reakcijo prikladno izvedemo v prisotnosti sredstva za vezanje kisline, npr. v prisotnosti vodne raztopine alkalij, predvsem natrijevega hidroksida ali v prisotnosti karbonata alkalijske kovine, kot je kalijev karbonat, ali v prisotnosti nižjega alkilamina, kot je trietilamin. Kot topilo se uporablja predvsem voda, opcijsko v zmesi z inertnim organskim topilom, kot je tetrahidrofuran ali dioksan. Reakcija se da izvesti tudi v aprotičnem organskem topilu, kot je dimetilformamid, dimetilsulfoksid ali triamid heksametilfosforove kisline. Če uporabljamo sililirano spojino s formulo III, izvajamo reakcijo v brezvodnem mediju.

Reakcijo 7-amino-spojine s formulo III s kislino s formulo IV ali njenim reaktivnim funkcionalnim derivatom izvedemo običajno pri temperaturi med okoli — 40 °C in sobne temperature, npr. pri temperaturi od okoli 0 do 10 °C.

Kot smo preje dejali, se da izhodno karboksilno kislino s formulo I dobiti tako, da se odcepi zaščitna skupina, ki ščiti amino-skupino in ki je označena z R v spojini s formulo II. Zaščitne skupine, ki se dajo odcepiti s kislo hidrolizo, odstranjujemo predvsem s pomočjo nižje alkankarboksilne kisline, ki je lahko halogenirana. Uporabljamo predvsem mravljinčno kislino ali trifluorocetno kislino. Na splošno izvajamo kislo hidrolizo pri sobni temperaturi, čeprav jo lahko izvajamo pri nekoliko zvišani ali nekoliko znižani temperaturi z ozirom na sobno temperaturo, npr. pri temperaturi v območju od okli 0 do +40°C. Zaščitne skupine, ki se jih da odcepiti pod alkalnimi pogoji, se na splošno hidrolizirajo z razredčeno vodno raztopino hidroksida alkalijske kovine pri temperaturi od 0 do +30°C. Kloracetilno, bromacetilno in jodacetilno zaščitno skupino lahko odcepimo s pomočjo tiosečnine v kislem, nevtralnem ali alkalnem mediju, pri temperaturi od okoli 0 do + 30°C. V tem primeru ni primerno uporabljanje hidrogenolitične cepitve (npr. odcepitve benzilne skupine), ker se v teku hidrogenolize oksimska skupina reducira do amino-skupine.

Po cepitvi skupine, ki ščiti amino-skupino (in ki je označena z R) v spojini s formulo II, lahko po želji odcepimo zaščitno skupino, ki ščiti karboksi-skupino in ki je lahko prisotna v dobljenem produktu. Če je zaščitna skupina sililna skupina (silil-ester), se da to skupino posebno lahko odcepiti z obdelavo z vodo. Nižji alkanoiloksi alkil-, alkoksikarboniloksialkil-, laktonil-, alkoksimetil- in alkanoilaminometil-estri se cepijo predvsem po encimatski poti s pomočjo primerne esteraze pri temperaturi od okoli 20 do 40°C. Če je karboksi-skupina zaščitena s tvorbo soli (npr. s trietilaminom), se odcepitev te zaščitne skupine, vezane pri tvorbi soli, lahko izvede s kislinsko obdelavo. V ta namen lahko uporabimo npr. klorovodikovo, žveplovo, fosforno ali citronsko kislino.

Skupino, ki ščiti karboksi-skupino, lahko odcepimo na enak način kot je pravkar opisano za odcepitev zaščitne skupine, označene z R.

Pripravo hidratov soli spojin s formulo I po postopku, ki ga daje ta izum, se da izvesti na sam po sebi znan način; npr. z reagiranjem karboksilne kisline s formulo I, z ekvivalentno množino želene baze, prikladno v topilu, kot je voda ali organsko topilo (npr. etanol, metanol, aceton ipd.). Če uporabimo drugi ekvivalent baze, poteka tvorba soli tudi na tavtomerni enolni obliki, ki je prav tako lahko prisotna (2,5-dihidro-6-hidroksi-2-metil-5-okso-as-triazin-3-ilna skupina, označena z X v formuli I), pri čemer se tvori di-sol. Pri tem temperatura, pri kateri poteka tvorba soli, ni kritična. Tvorba soli običajno poteka pri sobni temperaturi, vendar pa lahko poteka tudi pri temperaturi, ki je nekoliko višja ali nižja od sobne temperature, npr. v območju od 0 do +50°C.

Priprava hidrata poteka običajno avtomatsko v teku postopka priprave, ali kot rezultat higroskopnih lastnosti produkta, ki je bil na začetku brezvoden. Za kontrolirano pripravo hidrata lahko izpostavimo popolnoma ali delno brezvodno karboksilno kislino s formulo I ali njen ester, eter ali sol, delovanju vlage (oz. vlažne atmosfere) (npr. pri temperaturi od okoli +10 do +40°C).

7-Amino-spojine s formulo III, kije zgoraj navedena, lahko dobimo z reagiranjem spojin s splošno formulo

H H

COOH

VII v kateri Y označuje odcepljiv atom ali skupino atomov in je karboksiskupina lahko prisotna v zaščiteni obliki, s tiolom s splošno formulo

HS-X VI v kateri ima X zgoraj navedeni pomen, v prisotnosti vode.

Primeri za odcepljive atome in odcepljive skupine označene z Y v spojini s formulo VII, so atomi halogenov (npr. klorov, bromov ali jodov atom), aciloksiskupine (npr. nižje alkanoiloksi-skupine, kot je acetoksi-skupina), nižje alkilsulfoniloksi- ali arilsulfoniloksi-^kupine (npr. meziloksi- ali toziloksi-skupine) in azido-skupina. Spojina s formulo VII je lahko zaščitena na karboksi-skupini na enak način, kot smo prej opisali v zvezi z izhodnimi snovmi s formulo III.

Reakcija spojin s formulo VII s tiolom s formulo VI lahko poteka na sam po sebi znan način, npr. pri temperaturi med okoli 40 in 80°C, primerno pri okoli 60°C, v polarnem topilu, npr. v alkoholu, kot je nižji alkanol (npr. etanol, propanol ipd.), dimetilformamidu ali dimetilsulfoksidu, v vodi ali pufrski raztopini, ki ima pH vrednost od okolli 6 do 7, prednostno 6.5.

<-)

Sin-anti-zmes izomerov, ki jo lahko dobimo, se da ločiti na ustrezne sin- in antioblike na običajen način, npr. s prekristalizacijo ali s pomočjo kromatografskih metod, ob uporabi primernega topila ali zmesi topil.

Hidrati soli, dobljeni po postopku, ki ga daje ta izum, imajo antibiotično, zlasti baktericidno aktivnost. Imajo širok spekter aktivnosti proti gram-pozitivnim in gram-negativnim mikroorganizmom, vključno Staphylococce, ki tvorijo β-laktamazo, in različne gram-negativne bakterije, ki tvorijo 0-laktamazo, kot so npr. Pseudomonas aeruginosa, Haemophilus influenzae, Escherichia coli, Serratia marcescens in vrste Proteus in Klebsiella.

Hidrati soli, dobljeni po tem izumu, se dajo uporabiti za zdravljenje in profilakso infekcijskih bolezni. Dnevna doza za odrasle je od okoli 0.1 g do okoli 2 g. Prednostno je zlasti parenteralno dajanje spojin, kijih daje ta izum.

Za prikaz antimikrobne aktivnosti spojin, ki jih daje ta izum, je preizkušana naslednja reprezentativna spojina:

Spojina A: Dinatrijeva sol (6R, 7R)-7-[2-(2amino-4-tiazolil)-2-(Z-metoksiimino)acetamido]-3-[[(2,5-dihidro-6-hidroksi2-metil-5-okso-as-triazin-3-il)-tio]metil]-8-okso-5-tia-lazabiciklo[4.2.0jokt-2-en-2karboksilne kisline . 3.5 H2O.

Aktivnost in vitro: minimalna inhibitorna koncentracija

Og/ml)

A
Haemophilus influenzae	soj 1 soj 2 soj 3 soj 4 soj 5 soj 6 soj 7	0.08 0.005 0.005 0.005 0.0025 0.0025 0.0025
Klebsiela
pneumoniae		1.2
Escherichia coli	soj 1	0.02
	soj 2	0.6
Proteus mirabilis	soj 1	<0.01
	soj 2	<0.01
Proteus vulgaris		<0.01
Proteus rettjeri		<0.01
Staphylococcus	soj ATCC 6538	2.5
aureus	soj odporen na penicilin	2.5
Pseudomonas
aeruginosa	soj 1	0.3
	soj 2	10
	soj 3	2.5
	soj 4	5
	soj 5	5
	soj 6	10
	soj 7	5

Serratia marcescens

0.08

Aktivnost in vivo

Intraperitonealno smo inficirali skupine po 5 miši z vodno suspenzijo Escherichia coli. Preizkušano snov smo dajali subkutano v fiziološki raztopini natrijevega klorida trikrat, t.j. 1 uro, 2.5 ur in 4 ure po inficiranju. Četrtega dne smo določili število preživelih živali. Dajali smo različne doze in z interpolacijo določili dozo, pri kateri preživi 50% poskusnih živali (CD50, mg/kg).

Preizkušana snov	A
CD50, mg/kg	<0.005
Toksičnost
Preizkušana snov	A
LD50, mg/kg i.v.	250-500
s.c.	>4000
p.o.	>5000

Derivati cefalosporina, ki jih daje ta izum, se dajo uporabiti kot zdravila, npr. v obliki farmacevtskih preparatov, ki jih vsebujejo skupaj z nosilnimi snovmi, ki so z njimi kompatibilne. Ta nosilni material je lahko organski ali anorganski inerten nosilni material, ki je primeren za enteralno ali parenteralno dajanje, kot je npr. voda, želatina, arabski gumi, laktoza, škrob, magnezijev stearat, smukec, rastlinska olja, polialkilenglikoli, petrolatum-gel itd. Farmacevtski preparati so lahko pripravljeni v trdni obliki (npr. kot tablete, dražeji, supozitoriji ali kapsule), ali v tekoči obliki (npr. kot raztopine, suspenzije ali emulzije). Farmacevtski preparati so lahko sterilizirani in/ali lahko vsebujejo dodatke, kot so agensi za konzerviranje, stabiliziranje, vlaženje ali emulgiranje, soli za variiranje osmotskega tlaka, anestetiki ali pufri. Farmacevtski preparati lahko vsebujejo tudi druge terapevtsko dragocene snovi. Posebno so prikladni za parenteralno dajanje in v ta namen jih izdelujejo prednostno v obliki liofilizatov ali suhih praškov, ki se razredčijo z običajnimi agensi, kot je voda ali izotonična raztopina natrijevega klorida.

Naslednji Primer pojasnjuje postopek, ki ga daje ta izum:

Primer

Priprava trihidrata dinatrijeve soli (6R, 7R)-7-[2-(2-amino-4-tiazolil)2-(Z-metoksiimino)-acetamido]-3-[[(2,5-dihidro-6-hidroksi-2-metil-5-okso-astriazin-3-il)-tio]-metil]-8-okso-5-tia-l-azabiciklo[4.2.0]okt-2-en-2-karboksilne kisline

15.3 g (6R, 7R)-7-[2-[2-(2-kloracetamido)-4-tiazolil]-2-(Z-metoksiimino)acetamido]-3-[[(2,5-dihidro-6-hidroksi-2-metil-5-okso-as-triazin-3-il)-tio]-metil]-8okso-5-tia-l-azabiciklo[4.2.0]okt-2-en-2-karboksilne kisline (frakcija I, glej spodaj ) suspendiramo v 150 ml vode skupaj s 5 g tiosečnine. Ob močnem prepihavanju z dušikom in previdnem mešanju nastavimo pH na 6.8 - 7.0 z nasičeno raztopino natrijevega hidrogen karbonata, pri čemer nastane oranžno obarvana raztopina. Vrednost pH te raztopine vzdržujemo konstantno pri 6.8 v teku 6 ur z dodajanjem raztopine natrijevega hidrogen karbonata s pomočjo avtotitratorja. Zatem dodamo nadaljnjih 2.5 g tiosečnine in raztopino mešamo nadaljnje 3 ure ob vzdrževanju pH vrednosti na 6.8 z dodajanjem nasičene raztopine natrijevega hidrogen karbonata. Po tem hranimo rdečo raztopino čez noč v hladilniku, pri čemer potemni. pH vrednost te raztopine nastavimo na 2.0 do 2.5 z dodajanjem 100% mravljinčne kisline, pri čemer se izloča snov. Oborino odfiltriramo ob odsesavanju v vakuumu in izpiramo s 100 ml 10% mravljinčne kisline. Matično lužnico zavržemo. Rjavo obarvani material s filtra suspendiramo v 200 ml vode in nastavimo pH na 7 s pomočjo trietilamina, pri čemer dobimo rjavo obarvano raztopino. To raztopino mešamo z 2 g aktivnega oglja, v teku 30 minut, zatem odfiltriramo aktivno oglje in še vedno rjavi filtrat nastavimo na pH vrednost 3.5 s pomočjo 100% mravljinčne kisline ob močnem mešanju. Snov, ki se pri tem obarja, odfiltriramo ob odsesavanju v vakuumu, izpiramo s 50 ml 10% mravljinčne kisline in zatem zavržemo. Temno rumeno obarvani filtrat nastavimo na pH vrednost 2 - 2.5 s 100% mravljinčno kislino, pri čemer se obori snov. To oborino odfiltriramo ob odsesanju ob vakuumu, izpiramo z ledeno vodo in sušimo. Zaradi pretvorbe v dinatrijevo sol dobljeno cefalosporansko kislino suspendiramo v zmesi iz 40 ml acetona in 40 ml vode in obdelamo z 20 ml 2N raztopine natrijeve soli 2-etilkapronske kisline v etil acetatu. V tako dobljeno oranžno obarvano raztopino dodamo 50 ml acetona, pri čemer se izloča rjavo obarvana smola, ki jo odločimo s filtriranjem. Rumeni filtrat mešamo 30 minut, pri čemer kristalizira dinatrijeva sol. Zmes obdelamo v deležih s 50 ml acetona in vzdržujemo čez noč v hladilniku. Kristalizat odfiltriramo ob odsesanju v vakuumu, izpiramo zapored z zmesjo acetona/vode (85 : 15), čistim acetonom in petroletrom z nizkim vreliščem in sušimo čez noč pri 40°C v vakuumu.

Naslovno snov dobimo v obliki kristalov beige barve;

[a]_D ²⁰ = -144° (c = 0.5 v vodi). Spekter nuklearne magnetne rezonance in mikroanaliza ustrezata pripisani strukturi. Dinatrijeva sol, dobljena na ta način, vsebuje 3.5 hidratne vode na mol snovi in se zato imenuje trihidrat.

(6R, 7R)-7-[2-[2-(2-kloracetamido)-4-tiazolil]-2-(Zmetoksiimino)-acetamido]-3-[[(2,5-dihidro-6-hidroksi-2-metil-5-okso-as-triazin-3il)-tio]-metil]-8-okso-5-tia-l-azabiciklo[4.2.0]okt-2-en-2-karboksilna kislina, ki je uporabljena kot izhodna snov, se da dobiti na naslednji način:

22.24 g 2-(2-kloracetamido-tiazol-4-il)-2-(Z-metoksiimino)-ocetne kisline suspendiramo v 240 ml metilenklorida. V to suspenzijo dodamo 13.39 ml trietilamina, pri čemer dobimo svetlorjavo raztopino. To raztopino ohladimo na 0 do 5°C in obdelamo s 16.72 g fosforovega pentaklorida. To zmes mešamo v teku 5 minut pri 0 do 5°C in zatem 20 minut brez hlajenja. Nastalo rumeno raztopino uparimo pri 35°C v vakuumu. Uparilni ostanek dvakrat stresemo z nheptanom in slednjega zatem dekantiramo. Smolnato preostalo snov obdelamo z 240 ml tetrahidrofurana in nato odfiltriramo netopni trietilamin-hidroklorid. Rumeni filtrat vsebuje kislinski klorid.

g (7R)-7-amino-3-dezacetoksi-3-[(2,5-dihidro-6-hidroksi-2-metil-5-okso-astriazin-3-il)-tio]-cefalosporanske kisline suspendiramo v zmesi 300 ml vode in 150 ml tetrahidrofurana. V to suspenzijo dokapavamo s pomočjo avtotitratorja raztopino 2N natrijevega hidroksida ob močnem prepihavanju z dušikom, dokler ne dobimo rjavordečo raztopino, ki ima pH vrednost 8. To raztopino ohladimo na 0 do 5°C in obdelujemo v teku 15 minut z dokapavanjem raztopine kislinskega klorida v tetrahidrofuranu, ki je dobljen tako, kot je opisano v predhodnem odstavku. Zatem zmes mešamo pri 25 °C v teku 2.5 ur. Vrednost pH te zmesi vzdržujemo konstanteno pri 8 z dodajanjem 2N raztopine natrijevega hidroksida. Iz skoraj črno obarvane raztopine odstranimo tetrahidrofuran pri 40°C v vakuumu. Nato dodamo 100 ml 2N žveplove kisline. Pri tem oborjeno snov odfiltriramo ob sesanju v vakuumu, izperemo z vodo in dobro odfiltriramo ob odsesavanju v vakuumu. Vlažni rjavi material s filtra raztopimo v 1.5 1 acetona. Temno obarvano raztopino odfiltriramo skozi Hyflo narejeno iz majhne množine temno obarvanega netopnega materiala, zatem obdelamo z aktivnim ogljem, mešamo 30 minut in ponovno filtriramo skozi Hyflo. Oranžno obarvani filtrat sušimo nad natrijevega sulfata, koncentriramo v vakuumu in uparimo z etil acetatom. Pri tem se obori črno obarvana smola. To smolo filtriramo in zavržemo. Dvofazni filtrat, ki še vsebuje vodo, azeotropno destiliramo trikrat z benzenom pri temperaturi 40°C v vakuumu. Snov, ki se pri tem obori, odfiltriramo ob odsesavanju v vakuumu in zatem sušimo pri 40°C v vakuumu. To snov dvakrat mešamo z 1 1 acetona (vsakič), pri čemer preostane rjava smola, ki jo potem zavržemo. Združene, oranžno obarvane acetonske ekstrakte koncentriramo do okoli 150 ml pri temperaturi 40°C v vakuumu, rjavo smolo pa odfiltriramo in zavržemo. Filtrat obdelamo z 1 1 etil acetata in koncentriramo pri 40°C v vakuumu. Pri tem oborjeno snov odfiltriramo ob odsesavanju v vakuumu, izperemo z etil acetatom in nato z etrom [dobimo (6R, 7R)-7-[2-[2-(2kloracetamido)-4-tiazolil]-2-(Z-metoksi-imino)-acetamido]-3-[[(2,5-dihidro-6hidroksi-2-meti]-5-okso-as-triazin-3-il)-tio]-metil]-8-okso-5-tia-l-azabiciklo[4.2.0]okt-2-en-2-karboksilna kislina, frakcija I; beige obarvana amorfna kislina.]. Ta frakcija se da uporabiti direktno za pripravo želenega derivata cefalosporina.

Etil acetatno matično lužnico koncentriramo ekstenzivno v vakuumu pri 40°C, razredčimo z etrom in oborjeno snov odfiltriramo ob odsesanju v vakuumu [ (6R, 7R)-7-[2-[2-(2-kloracetamido)-4-tiazoIil]-2-(Z-metoksiimino)-acetamido]-3-[[(2,5dihidro-6-hidroksi-2-metil-5-okso-as-triazin-3-il)-tio]-metil]-8-okso-5-tia-lazabiciklo[4.2.0]okt-2-en-2-karboksilna kislina, frakcija II; svetlo beige obarvana, amorfna kislina, nekoliko čistejša od frakcije I, po kromatografiji v tankem sloju].

Za pripravo dinatrijeve soli raztopimo 3.5 g kisline (frakcija II) v zmesi 20 ml acetona in 11 ml vode. Raztopino obdelamo s 7 ml 2N raztopine natrijeve soli 2etilkapronske kisline v etilacetatu, pri čemer kristalizira dinatrijeva sol. Sedaj po deležih dodajamo nadaljnjih 25 ml acetona in vzdržujemo zmes v zmrzovalniku v teku 2 ur. Zatem kristalizat odfiltriramo ob odsesavanju v vakuumu, zapored izpiramo s 25 ml z ledom hlajene zmesi aceton/voda (80 : 20), čistim acetonom in petroletrom z nizkim vreliščem ter sušimo preko noči pri 40°C v visokem vakuumu. Na ta način dobimo dinatrijevo sol (6R, 7R)-7-[2-[2-(2-kloracetamido)4-tiazolil]-2-(Z-metoksiimino)-acetamido]-3-[[(2,5-dihidro-6-hidroksi-2-metil-5okso-as-triazin-3-il)-tio]-metil]-8-okso-5-tia-l-azabiciklo[4.2.0]-okt-2-en-2karboksilne kisline v obliki svetlorumenih kristalov;

[a]_D ²⁰ = —142.7 ⁰ (c = 1 v vodi). Spekter nuklearne magnetne rezonance in mikroanaliza ustrezata zgoraj navedeni strukturi.

F. Hoffmann-La Roche AG :

AVRELI J A O Lje

Za

- UOKlUt ιό

NAVEDBA Ο NAJBOLJŠEM NAČINU ZA GOSPODARSKO UPORABO IZUMA

Najboljši način za gospodarsko uporabo tega izuma obstaja iz priprave trihidrata dinatrijeve soli (6R, 7R)-7-[2-(2-amino-4-tiazolil)-2-(Z-metoksiimino)acetamido]-3-[[(2,5-dihidro-6-hidroksi-2-metil-5-okso-as-triazin-3-il)-tio]-metil]-8okso-5-tia-l-azabiciklo-[4.2.0]okt-2-en-2-karboksilne kisline, ki ima izrazito visoko antibakterijsko aktivnost in ostane v krvnem obtoku v daljšem časovnem razdobju. Najboljši način priprave te spojine je očiten iz danega izvedbenega primera in obsega reagiranje izhodne karboksilne kisline s formulo I v vodnem razredčilu, kot je aceton/voda z najmanj dvema ekvivalentoma 2-etilkapronske kisline v razredčilu, kot je etil acetat, pri sobni temperaturi. Z uporabo vodnega razredčila dobimo nastalo sol po obdelavi avtomatsko hidratizirano s 3.5 moli hidratne vode na mol snovi (trihidrat).

Za

F. HOFFMANN-LA ROCHE AG

AVRELIJA O

J. /9/

-OORlUr ι +

Claims (3)

1. Postopek za pripravo soli - hidratov derivata cefalosporina s splošno formulo ^h2—S— v kateri je M kation farmacevtsko sprejemljive baze, v hidratni obliki kot tudi v obliki sin-izomera, označen s tem, da obsega reagiranje spojine s splošno formulo v kateri X predstavlja l,2,5,6-tetrahidro-2-metil-5,6-diokso-as-triazin-3-ilno skupino ali njeno ustrezno tavtomerno obliko 2,5-dihidro-6-hidroksi-2metil-5-okso-as-triazin-3-ilno skupino,

35 v obliki sin-izomera z najmanj dvema ekvivalentoma baze, v topilu, izbranem izmed vode in organskih topil, kot so etanol, metanol in aceton, pri temperaturi med sobno temperaturo in okoli +50 °C, in izoliranje dobljene soli v prisotnosti vode ali vlažne atmosfere kot hidrata soli.

Iž

2. Postopek po zahtevku 1 za pripravo trihidrata dinatrijeve soli (6R,7R)-7-/2(2-amino-4-tiazolil)-2-(Z-metoksiimino)-acetamino/-3-//(2,5-dihidro-6-hidroksi-2metil-5-okso-as-triazin-3-il)tio/metil/-8-okso-5-tia-l-azabicik]o/4.2.0/okt-2-en-2karboksilne kisline, označen s tem, da se uporabi baza, ki daje natrijeve

5 ione, proizvod pa se izolira kot (skoraj) trihidrat.

3. Postopek po zahtevku 2, o z n a č e n s t e m, da se kot baza, ki daje natrijeve ione, uporabi natrijeva sol 2-etilkapronske kisline.

Za

F. HOFFMANN-LA ROCHE AG :

(9

IZVLEČEK

POSTOPEK ZA PRIPRAVO SOLI-HIDRATOV DERIVATOV CEFALOSPORINA

Izum se nanaša na postopek za pripravo soli-hidratov derivatov cefalosporina v kateri X označuje 1,2,5,6- tetrahidro-2-metil-5,6-diokso-as-triazin-3-ilno skupino ali ustrezno tavtomerno obliko te skupine, ki obsega reagiranje spojine z zgoraj podano formulo I z bazo in izoliranje dobljene soli v obliki hidrata te soli.

Produkti imajo antibiotično aktivnost in se jih da uporabiti za zdravljenje in