SI25255A - Kurilni vložek - Google Patents

Abstract

Značilnost kurilnega vložka (1) po prijavljenem izumu je njegova zgradba, ki temelji na enovitem telesu poljubne, prednostno pa valjčne oblike s centrično luknjo (2), iz katere vodijo radialne notranje zareze (4) za dotok zraka, dočim so po celotnem obsegu vložka (1) in v smeri proti centrični luknji (2) izvedene zunanje zareze (3), ki omogočajo njegovo sušenje. Na eni večji ploskvi kurilnega vložka (1) so izvedeni distančniki (5). Za vžig kurilnega vložka (1) služi vžigalni snop (6), ki se vstavi v centrično luknjo (2). Kurilni vložek (1) je lahko izdelan kot odžagan del debla listavca, lahko pa je tudi izveden iz lesnih odpadkov, zlepljenih in stisnjenih v namenskem orodju.

Description

KURILNI VLOŽEK

Predmet izuma

Predmet izuma je kurilni vložek kot trdno lesno gorivo, ki je prednostno izdelan iz hlodovine listavcev ali iz lesu podobne snovi, na primer iz stisnjenih in lepljenih lesnih odpadkov in se uporablja kot kurilno sredstvo za ustvarjanje in vzdrževanje toplote v zaprtih kuriščih in na prostem.

Tehnični problem

Tehnični problem, ki ga rešuje izum, je nov inovativen izdelek lesnega kurilnega vložka, ki je prednostno izdelan iz odžaganega kosa debla listavca. Možna je tudi njegova izvedba iz lesu podobne snovi, na primer iz stisnjenih in zlepljenih lesnih odpadkov, kot na primer iz žagovine, oblancev, odrezkov in podobno. Njegova izvedba predstavlja povsem novo konstrukcijsko rešitev, ki ni podobna znanim trdnim kurilnim sredstvom, kot so briketi, drva, sekanci, oblanci, peleti, premog in drugi. Bistvena inovativna značilnost kurilnega vložka je v tem, da zaradi svoje izvedbe, oblike in načina prižiga gori od sredine navzven in je temu posledično njegova zunanja površina po celotnem obsegu večina časa gorenja hladna in je zato varnejši za rokovanje in uporabo. Nadalje rešuje problem enostavne priprave za kurjenje in hitrega vžiga, med gorenjem vložka ni potrebno dodajati drugih trdih goriv, skladiščenje vložkov je enostavno in estetsko, za enak čas gorenja je potrebna manjša masa goriva, zaradi boljšega izgorevanja pa se tvori manj dima.

Stanje tehnike

Najstarejša znana trdna goriva so drva, premog, sekanci in oblanci, v zadnjem času tudi lesni peleti.

Iz dostopnih patentnih dokumentov je znanih kar nekaj rešitev trdih goriv.

Po patentnem dokumentu Sl 24020 A je znana energetska kurilna bombica oblike nekoliko višjega valja, ki se sestoji iz lepenkastega plašča napolnjenega s stisnjeno in z mletim voskom prepojeno žagovino in je v celoti odeta z zaščitno folijo proti vlagi. Njena slabost je zlasti v tem, da lepenkast plašč ni odporen na vlago, med stiskanjem lahko poči. Nadalje je njena slabost v tem, da je proizvodnja dokaj zahtevna in dolgotrajna in zato draga.

Nadalje je po patentnem dokumentu SI/EP 0985723 T1 znano zgoščeno trdno gorivo iz lesa ali lesu podobne snovi v obliki odrezkov ali obliki lesne volne, kateremu je dodan konjski gnoj, celuloza in sečnina. Izdelava tega goriva je zahtevna, dolgotrajna in posledično draga.

Po patentnem dokumentu Sl 21425 A so znani aromatični lesni briketi, ki so izdelani iz kombinacije različnih vrst lesa in aromatičnih delov ene ali več vrst aromatičnih rastlin. Izdelava tega goriva je zahtevna, dolgotrajna in posledično draga.

Predhodno opisane slabosti znanih trdih goriv predstavljajo nerešen tehnični problem. Njihova skupna značilnost je zlasti zahtevna in dolgotrajna proizvodnja, ki je temu posledično zelo draga. Prav tako je njihova priprava za vžig in kurjenje dokaj zahtevna, izgorevanje pa nepopolno.

Opisani tehnični problem bo rešen s kurilnim vložkom po izumu, ki je izvedljiv na vsaj dva načina in sicer kot odžagan del hloda listnatega drevesa ali kot stisnjenec iz zlepljenih lesnih odpadkov, kot so žagovina, oblanci, odrezki in podobni. Zlasti proizvodnja kurilnih vložkov iz hlodovine bo od znanih rešitev enostavnejša in cenejša, zgorevanje boljše, energetski izkoristek pa višji. Konstrukcija kurilnega vložka bo homogena in kompaktna, njegova oblika pa estetsko dopadljiva, kar velja za oba izvedbena primera.

Opis izuma

Rešitev predhodno opisanega tehničnega problema je zasnovana na inovativni izvedbi kurilnega vložka po prijavljenem izumu, ki ga je, oziroma jih je mogoče izdelati na najmanj dva načina. Prednostno izvedbo predstavlja njegova izdelava iz hlodovine, od katere se odžaga ali kako drugače odreže kos hloda oblike nekoliko nižjega valja poljubnih dimenzij, pri čemer je premer kurilnega vložka odvisen od debeline hloda. Pravilo je, da se za izdelavo teh lesnih kurilnih vložkov uporabijo izključno samo debla listavcev, nikakor pa ni priporočljivo za to uporabiti debla iglavcev, ki vsebujejo smolo. Prav tako je priporočljivo, da se za izdelavo uporabijo sušena debla ustreznih listavcev, ki zagotavljajo enostaven prižig, optimalno kurjenje oziroma gorenje in so lahko različnih vonjev ali pa so brez vonja.

Kot rečeno, je kurilni vložek po prednostni izvedbi odžagan ali kako drugače odrezan kos hloda in je oblike nižjega valja, z vertikalno izvedeno centrično luknjo, ki sega po celi debelini vložka. Iz centrične luknje vodijo radialne notranje zareze poljubnih dolžin, prav tako izvedene skozi celo debelino kurilnega vložka. Po celotnem zunanjem obodu so izvedene zunanje zareze, ki potekajo v obratni smeri proti centrični luknji in so prednostno nekoliko krajše od notranjih zarez, so pa prav tako izvedene skozi celotno debelino kurilnega vložka. Notranje in zunanje zareze si izmenično sledijo v radialnem nizu po celotnem obsegu kurilnega vložka, kar je vidno na njegovih čelnih ploskvah. Zunanji rezi omogočajo sušenje kurilnega vložka, notranji rezi pa omogočajo potreben dotok zraka pri gorenju.

Na eni večji ploskvi so v kurilni vložek izvedeni distančniki, za zagotavljanje potrebnega razmaka med podlago in nanjo položenim kurilnim vložkom. Ploskev z distančniki predstavlja ploskev njegove namestitve. V centrično luknjo se vstavi vžigalni snop iz lesnih palčk, ki služi za zažig kurilnega vložka in, ki prednostno sega do podlage, na kateri vložek leži.

Predhodno je pojasnjeno, da je kurilni vložek prednostno izveden iz odžaganega dela hloda listavca, pri čemer je lahko v drugem izvedbenem primeru kurilni vložek izdelan tudi kot briket, iz zlepljenih in stisnjenih lesnih odpadkov oziroma ostankov, kot so žagovina, odrezki, oblanci in podobnih. Oblika teh stisnjencev je enaka obliki kurilnega vložka iz hlodovine. Za njihovo izdelavo je orodje za stiskanje lesnih odpadkov izvedeno tako, da v celoti določa končno obliko kurilnega vložka, ki po stiskanju ni potreben dodatne obdelave. V prvem izvedbenem primeru osnovno valjčasto obliko kurilnega vložka določa oblika debla, od katerega je bil kos odžagan. Temu sledi še mehanska obdelava odžaganega kosa, kot je vrtanje centrične luknje, žaganje notranjih in zunanjih zarez ter pritrditev distančnikov na eno njegovo večjo ploskev. Seveda je tudi v tem primeru mogoča sprememba osnovne valjčne oblike kurilnega vložka, kar pa zaradi višjih proizvodnih stroškov ni utemeljeno, niti potrebno. V drugem izvedbenem primeru je mogoče stisniti poljubno osnovno obliko kurilnega vložka, ki jo narekuje kalup stiskalnega orodja. Ta je lahko v tem primeru poljubnih pravilnih in nepravilnih geometrijskih oblik. Seveda imajo v tem primeru odločujočo vlogo tudi stroški izdelave takšnega orodja.

Izum temelji na dolgoletnem razvoju optimalne konstrukcije lesnega kurilnega vložka, na uporabi ustreznega materiala ter na metodi njegove izdelave. Pri tem je bil poseben poudarek na osnovnem lesnem materialu, enostavnem prižiganju in optimalnem kurjenju oziroma gorenju, nadalje na dolgotrajnejšem gorenju posameznega vložka brez dodajanja goriva med gorenjem, na optimalnem izgorevanju vložka ter posledično manjšem dimljenju in s tem čistejšim ozračjem. Tudi estetski videz izdelka je bil pri tem v ospredju.

Kot je predhodno že opisano, predstavlja izum prednostno kolutni, od debla odrezani enovit kos oblike nizkega valja poljubne premera in višine, ki pa morata ustrezati dimenzijam zaprtega ali odprtega kurišča, kar ne velja za kurilne vložke za kurjenje na prostem. Njegova izvedba iz stisnjenih in lepljenih lesnih odpadkov predstavlja temu podrejeno rešitev. Pri eni in drugi izvedbi pa je potrebno upoštevati razpoložljive proizvodne oziroma tehnološke možnosti z vso opremo, ki bodo njihovo izdelavo omogočale. V nadaljevanju bo opisan postopek izdelave ene in druge izvedbe lesnega kurilnega vložka po izumu.

Pri prvem izvedbenem primeru se od hloda izbranega listavca odžaga kos, ki je prednostno oblike nižjega, poljubno visokega valja. V čelno ploskev odžaganega kosa se skozi celo debelino izvrta centrična luknja poljubnega premera, ki zaradi zagotavljanja dobrega zgorevanja naj ne bo manjši od 3 cm. Po celotnem obsegu se po zunanjem obodu odžaganega kosa izdelajo zunanje vertikalne in radialno potekajoče zareze poljubne debeline, ki so med sabo poljubno oddaljene in ki so poljubne globine v smeri centrične luknje. Sledi izdelava in pritrditev distančnikov na eno večjo ploskev odžaganega kosa. Eno ali obe večji ploskvi kurilnega vložka je mogoče po žaganju tudi površinsko obdelati, za kar pa ni potrebe.

Kurilni vložek je primeren za uporabo oziroma kurjenje v zaprtih in odprtih kuriščih in to v zaprtih prostorih in na prostem, na primer notranjih kaminih, vrtnih kaminih in v krušnih pečeh ter na ustrezni podlagi tudi na prostem.

Predhodno osušeni kurilni vložek v kurišče ali na drugo podlago položimo tako, da stoji na distančnikih, ki omogočajo dotok zraka do mesta gorenja v in ob centrični luknji, v katero pred vžigom vstavimo vžigalni snop lesenih palčk. Nato vžigalni snop na spodnji strani kurilnega vložka prižgemo z vžigalicami ali drugim ustreznim vžigalnim sredstvom. Začetek gorenja je brez dima. S prižigom vžigalnega snopa je postopek za prisotnega kurjača končan. Posamezni kurilni vložek gori okrog 2 do 3 ure, odvisno od njegovih dimenzij, premera in debeline, kakor tudi od tega koliko vložkov je zloženih en na drugega, kar je empirično preizkušeno. V času gorenja kurilnega vložka v kurišče ni potrebno dodajati drv ali drugih goriv.

Kot je razvidno iz predhodnega opisa gori kurilni vložek od sredine, oziroma od centrične luknje navzven kar je njegova bistvena značilnost, saj ostala trdna goriva gorijo v obratni smeri. Ker kurilni vložek ne gori po obsegu zunanje stene, je z zunanje strani hladen in ga lahko med gorenjem ročno premikamo.

Notranje in zunanje zareze omogočajo na eni strani sušenje kurilnega vložka, na drugi strani pa boljše izgorevanje s tem boljši izkoristek in manj dima. S ciljem natančnejšega opisa in prikaza izvedbe kurilnega vložka po prijavljenem izumu, bo le-ta v nadaljevanju opisan na osnovi obeh predhodno navedenih prednostnih izvedbenih primerov ter predstavljen s pomočjo slik, ki prikazujejo sl. 1 kurilni vložek po izumu, v aksonometrični projekciji sl. 2 enako, kot v sl. 1, samo v tlorisu

sl. 3 kurilni vložek v vertikalnem prerezu v ravnini A-A sl. 4 kurilni vložek v stranskem risu, z vstavljenim vžigalnim snopom

Pri tem sklicevalne oznake na sliki predstavljajo: 1 kurilni vložek 2 luknja 3 zunanja zareza 4 notranja zareza 5 distančnik 6 vžigalni snop

Kurilni vložek 1 po izumu je prednostno oblike nekoliko nižjega valja poljubnega premera in debeline, ki ustreza dimenzijam kurišča. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko njegovo telo tudi drugačni pravilnih ali nepravilnih geometrijskih oblik. Skozi njega je po celotni debelini izvedena vertikalna centrična luknja 2 prednostno okroglega preseka, ki je lahko v nekem drugem izvedbenem primeru tudi drugačnega preseka, pravilnega ali nepravilnega geometrijskega lika. Na eni večji ploskvi kurilnega vložka 1 so prednostno izvedeni trije distančniki 5, ki so hkrati njegove nosilne nogice. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko distančnikov 5 tudi več, oziroma je lahko kurilni vložek 1 izveden tudi brez njih.

Iz centrične luknje 2 so v smeri proti zunanjemu plašču kurilnega vložka 1 radialno izvedene notranje zareze 4 poljubnih dolžin in širin, ki se končajo nekoliko pred robom zunanjega plašča in so od njega poljubno oddaljene. So pa notranje zareze 4 praviloma izvedene po celi debelini kurilnega vložka 1 in so ena od druge poljubno oddaljene.

Po celotnem obsegu zunanjega plašča kurilnega vložka 1 so v smeri proti centrični luknji 2 izvedene zunanje zareze 3 poljubnih dolžin in širin, ki so prednostno pozicionirane med nasprotne notranje zareze 4. Zunanje zareze 3 so nekoliko krajše od notranjih zarez 4 in so prav tako izvedene po celi debelini kurilnega vložka 1 in so ena od druge poljubno oddaljene.

Notranje zareze 4 so radialno usmerjene od centrične luknje 2 proti zunanjemu plašču kurilnega vložka 1, dočim so zunanje zareze 3 usmerjene v nasprotni smeri tako, da si v nizu izmenično sledijo po celem obsegu kurilnega vložka 1.

Kurilni vložki 1 so prednostno lesne izvedbe.

Prednostni izvedbeni primer predstavlja izdelava kurilnega vložka iz hlodovine listavcev tako, da se od hloda odžaga ali kako drugače odreže kos oblike nižjega valja, v katerega se v nadaljevanju izdela centrična luknja 2, nato notranje zareze 4 in zunanje zareze 3, na koncu pa se dodajo še distančniki 5.

Naslednjo izvedbo predstavlja izdelava kurilnih vložkov 1 iz zlepljenih in stisnjenih lesnih odpadkov oziroma ostankov, ki se v končni izdelek oblikujejo v zato namenjenem orodju. Na ta način izdelani kurilni vložki 1 so lahko poljubnih pravilnih in nepravilnih geometrijskih oblik in so lahko poljubnih dimenzij.

Za zažig kurilnega vložka 1 je namenjen vžigalni snop 6 iz lesnih palčk, vstavljen v centrično luknjo 2.

Kurilni vložek 1 je uporaben za kurjenje in ogrevanje v zaprtih in odprtih kuriščih in to v zaprtih prostorih, kot tudi na prostem.

Claims (5)

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Kurilni vložek iz lesa ali iz lesnih odpadkov, ki je namenjen za kurjenje v kuriščih in izven njih, tako v zaprtih prostorih kot tudi na prostem, značilen po tem, da ima kurilni vložek (1) v enovito, prednostno valjčno telo, izvedeno najmanj eno centrično luknjo (2), iz katere proti zunanjemu plašču potekajo radialno izvedene daljše notranje zareze (4) in se končajo pred njim; da ima kurilni vložek (1) po celotnem obsegu zunanjega plašča izvedene zunanje zareze (3), ki so usmerjene proti centrični luknji (2) in so prednostno krajše od notranjih zarez (4); da so centrična luknja (2), zunanje zareze (3) in notranje zareze (4) praviloma izvedeni po celotni debelini kurilnega vložka (1); da je kurilni vložek (1) lahko izdelan oziroma odžagan od hloda listavca ali kot stisnjenec iz zlepljenih lesnih odpadkov.

2. Kurilni vložek po zahtevku 1, značilen po tem, da so na eni večji ploskvi kurilnega vložka (1) izvedeni najmanj trije distančniki (5).

3. Kurilni vložek po zahtevku 1, značilen po tem, da so lahko kurilni vložki (1) ter vanje izvedene centrične luknje (2) poljubnih pravilnih ali nepravilnih geometrijskih oblik ter dimenzij.

4. Kurilni vložek po zahtevku 1, značilen po tem, da so zunanje zareze (3) in notranje zareze (4) poljubnih dolžine in debeline, pri čemer si ene in druge sledijo v izmeničnem nizu po celem obsegu kurilnega vložka (1).

5. Kurilni vložek po zahtevku 4, značilen po tem, da je v centrično luknjo (2) vstavljen vžigalni snop (6).