SI24549A - Postopek in naprava za nesimetrično dobavo toplote in hladu - Google Patents

Abstract

Postopek in naprava za nesimetrično dobavo toplote in hladu rešuje pojav nesimetrije pri sodobnih objektih, ki so zelo dobro izolirani proti izgubi toplote, manj pa učinkovito preprečujejo toplotne dobitke poleti zaradi toplotnega sevanja. Zaradi take neuravnovešene menjave toplote prihaja do večjih potreb po hladu kot po toploti. Klasični projektantski pristop bi izbral napravo, sposobno dobave toplote in hladu (torej primerno toplotno črpalko, ki lahko služi kot klimatizacijska naprava), pri čemer bibila le-ta dimenzionirana na večjo porabo, torej na dobavo hladu. Bolj smiselno pa bi bilo dimenzionirati na nižjo porabo, ki predstavlja boljši izkoristek. Tehnični problem je zagotovitev zadostnega hladu ob dimenzioniranju na nižjo porabo. Ta tehnični problem je rešen z ogrevalno napravo za ogrevanje in hladilno napravo za hlajenje, pri čemer je naprava izbrana tako, daje njena obratovalna moč enaka obratovalni toplotni moči kljub morebitni višji obratovalni hladilni moči, in je k njej prigrajenhranilnik hladu tako, da se hlad distribuira iz hranilnika hladu, hranilnik hladu pa se ohlaja z napravo, sposobno ohlajanja.

Description

Postopek in naprava za nesimetrično dobavo toplote in hladu

Področje tehnike

Ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija

Tehnični problem

Tehnični problem, ki ga rešuje predstavljeni izum, je pojav nesimetrije pri sodobnih objektih, ki so zelo dobro izolirani proti izgubi toplote, manj pa učinkovito preprečujejo toplotne dobitke poleti zaradi toplotnega sevanja. Zaradi take neuravnovešene menjave toplote prihaja do večjih potreb po hladu kot po toploti. Klasični projektantski pristop bi izbral napravo, sposobno dobave toplote in hladu (torej primerno toplotno črpalko, ki lahko služi kot klimatizacijska naprava), pri čemer bi bila le-ta dimenzionirana na večjo porabo, torej na dobavo hladu. Bolj smiselno pa bi bilo dimenzionirati na nižjo porabo, ki predstavlja boljši izkoristek. Tehnični problem je zagotovitev zadostnega hladu ob dimenzioniranju na nižjo porabo.

Stanje tehnike

Rešitev tehničnega problema zahteva napravo, kije sposobna dobave tako toplote kot hladu.

Patentna prijava TW201439475, objavljena 2014, se nanaša na splošno uporabno visoko učinkovito toplotno črpalko/klimatizacijsko napravo, ki se priključi na kompresor in ima štiri toplotne prenosnike z devetimi vodi, pri čemer se trije prenosniki nanašajo na vročevodni sistem, zalogovnik vode in zalogovnik ledene vode, medtem ko so vodi, ki ustrezajo ventilom za izklapljanje in/ali ekspanzijskimi ventili projektirani glede na smer hladila. Smer hladila se prilagaja v vsakem od prenosnikov toplote glede na on/off položaje ventilov. Tako je sistem sposoben generacije ledene vode (hladnega zraka), tople vode (toplega zraka), ali takojšnje dobave vroče vode oziroma odtajevanja.

Ugotoviti je torej potrebno, da obstajajo splošno uporabni kompresorski hladilni sistemi, ki jih je moč uporabiti kot toplotne črpalke in optimirati na dobavo hladu, ali toplote.

Tak sistem je opisan tudi v patenti prijavi W02015001976, objavljeni v letu 2015, iz katere je razvidna učinkovita uporaba opreme za izvor toplote, pri čemer je toplotni izvor opremljen z zalogovnikom za hranjenje toplote, cevovodi za transport hladilne vode, hladno vodo za odvzem toplote, ter črpalkami za črpanje hladilne vode.

Tudi v tej prijavi je razviden obstoj hranilnikov toplote in uporabe hladilnih naprav za hlajenje in ogrevanje.

V patentni prijavi KR20140100318 , objavljeni v letu 2014, je razviden obstoj naprave za dobavo hladne in vroče vode, ki obsega hranilnik za hranjenje vode, hladilni hranilnik, ki je pripravljen ločeno od hranilnika za hranjenje vode in omogoča hlajenje vode, in nadzorna enota za nadzor temperature shranjene znotraj vodnega tanka med cirkulacijo vode.

Tudi ta prijava opisuje hranilnike toplote in hladu.

Ne more biti tore dvoma, da so ob prijavi te patentne prijave hranilniki toplote in hladu dobro znani in opisani v številnih patentnih prijavah, pa tudi v splošni strokovni literaturi.

Vendar se citirane prijave ne ukvarjajo z vprašanjem, bistvenim za tehnično rešitev tehničnega problema. Tehnični problem je namreč optimizacija kompresorskega ogrevalnega in hladilnega sistema ob neskladju potreb po toploti in hladu.

Opis nove rešitve

Postopek in naprava za nesimetrično dobavo toplote in hladu rešuje zgoraj navedeni tehnični problem s prigradnjo hranilnika za toploto in hlad ter postopkom za dobavo toplote in hladu.

Hranilnik za toploto in za hlad je znan v stanju tehnike, vendar je v stanju tehnike hranilnik najpogosteje ločen: na hranilnik za toploto in na hranilnik za hlad.

Hranilnik, uporabljen v opisani rešitvi, je rezervoar s primerno zalogo vode, ki jo ogrevalna ali hladilna naprava ogreva ali hladi.

V izvedbenem primeru gre za izkazane potrebe po trenutni toplotni moči v obsegu Qh v W in po trenutni hladilni moči v obsegu Qc v W, pri čemer je Qc > Qn, in pri čemer je toplotna moč in hladilna moč izražena v kW, ter je razmerje med toploto in hladom največ 3:1 in najmanj 1:3, prednostno med 1,5:1 do 1:1,5, še bolj prednostno med 1,2:1 in 1:1,2. Trenutna hladilna in/ali toplotna moč ustreza moči za nadomeščanje toplotnega dobitka ali toplotne izgube v časovni enoti.

Toplotna moč v izvedbenem primeru predstavlja potrebo po toplotni moči v določenem trenutku, in hladilna moč v izvedbenem primeru predstavlja potrebo po hladilni moči v določenem trenutku.

Projektantska pravila določajo, da se izbere taka hladilna naprava, katere obratovalna hladilna moč dosega približno največjo potrebo po hladilni moči v obdobju hlajenja, in taka ogrevalna naprava, ki dosega približno največjo potrebo po ogrevalni moči v obdobju ogrevanja. Obratovalna toplotna moč oziroma obratovalna hladilna moč je tista največja moč, potrebna za odpravljanje največjega toplotnega dobitka oziroma nadomeščanje naj večje toplote izgube v časovni enoti. Toplotni dobitek je energija, ki jo določen objekt pridobi iz virov izven objekta ali nepovezanih z objektom. Toplotna izguba je energija, ki jo objekt izgubi v okolico ali druge toplotne ponore. Kljub izrazu »obratovalna« se moč ne nanaša na moč naprave, temveč na toplotni dobitek ali toplotno izgubo v časovni enoti.

V sodobnejših načinih ogrevanja je lahko izbrana ista ogrevalna naprava, ki z manjšimi modifikacijami deluje poleti in pozimi. V izvedbenem primeru je to toplotna črpalka za ogrevanje in klimatizacij ska naprava za ohlajevanje, tovrstni sistemi so sicer zelo dobo znani v stanju tehnike in uporabljani v vsakodnevni praksi.

Pri tem ne gre prezreti, da v konkretnem izvedbenem primeru obratovalna hladilna moč presega obratovalno toplotno moč, vendar je hlad kot integral hladilne moči enak ali nižji od toplote kot integrala toplotne moči, oziroma

ZSH kjer s »t« označimo čas v sekundah, z ZSH je označen začetek sezone hlajenja, s KSH konec sezone hlajenja, z ZSO začetek sezone ogrevanja, s KSO konec sezone ogrevanja.

Primer je viden na slikah la in lb, pri čemer gre za splošni primer, vzet iz literature (http://www.mdpi.eom/2071-1050/5/4/1700/htm \ a dovolj jasno pojasnjuje ozadje tehničnega problema in predlagano rešitev po izumu. Ploščina pod posamezno krivuljo ustreza namreč vrednosti integrala, na sliki la desne strani, in na sliki lb leve strani.

Namesto te primerjave je moč primerjati razliko zunanjih in notranjih temperatur v zimskem in v letnem obdobju

ZSH

KSH

dt dt

2 Kjer je s k označena toplotna prehodnost v W/m K, z A površina za prenos toplote v m s T_z označena zunanja temperatura v °C, in s T_z notranja temperatura referenčnega prostora v °C.

Taka primerjava je sicer manj natančna, a zadošča za potrebe postopka po tem izumu.

Postopek po izumu obsega naslednje korake:

Ugotovitev potrebe po dobavi toplotne moči

Integracija potrebe po dobavi toplotne moči za preddoločeno minulo obdobje Ugotovitev potrebe po dobavi hladilne moči

Integracija potrebe po dobavi hladilne moči za preddoločeno minulo obdobje Primerjava med rezultatom integracije toplotne in hladilne moči in ugotovitev večjega rezultata

V primeru, daje integracija toplotne moči večja od integracije hladilne moči uporaba grelne naprave z obratovalno toplotno močjo oziroma, alternativno, v primeru, daje integracija hladilne moči večja od integracije toplotne moči uporaba hladilne naprave z obratovalno hladilno močjo.

Postopek je moč poenostaviti tako, da se uporabi samo ena naprava, ki poleti dobavlja hlad in pozimi dobavlja toploto, s tem, daje obratovalna moč naprave enaka obratovalni hladilni moči, če je rezultat integracije hladilne moči večji od rezultata integracije toplotne moči, oziroma, alternativno, daje obratovalna moč naprave enaka obratovalni toplotni moči, če je rezultat integracije toplotne moči večji od integracije hladilne moči.

V resnici je pričakovati, da bo z razvojem sodobnih bivalnih standardov in sodobnih načinov gradnje (velika stekla, dobra izolacija) obratovalna hladilna moč večja od obratovalne toplotne moči, vendar je zaradi klimatskih pogojev moč pričakovati, da bo mogoče uporabiti napravo, katere obratovalna moč bo enaka obratovalni toplotni moči. Na prvi pogled torej prihaja do neskladja s projektantsko prakso, kjer se izbere največja obratovalna moč.

Zahteva pa naprava, ki izvaja postopek po izumu, v primeru slednjega primera prigradnjo dodatnega elementa in sicer hranilnika hladu. Hranilnik hladu v resnici zagotavlja hranjenje hladu v času, ko hlajenje v resnici ni potrebno, ali pa obratovalna moč naprave presega potrebo po trenutni hladilni moči.

Naprava po izumu torej obsega ogrevalno napravo za ogrevanje in hladilno napravo za hlajenje, pri čemer je k hladilni napravi prigrajen hranilnik hladu tako, da se zagotavlja hranjenje hladu v času, ko obratovalna hladilna moč presega potrebo po trenutni hladilni moči.

Naprava po izumu pa v optimiranem načinu obsega napravo, ki je sposobna ogrevanja in je sposobna ohlajanja, pri čemer je naprava izbrana tako, daje njena obratovalna moč enaka obratovalni toplotni moči, in je k njej prigrajen hranilnik hladu tako, da se hlad distribuira iz hranilnika hladu, hranilnik hladu pa se ohlaja z napravo, sposobno ohlajanja.

V nadaljevanju je vsebina izuma prikazana s pomočjo skic, pri čemer skice tvorijo del patentne prijave, in prikazujejo:

Skica 1 prikazuje pregled toplotnih izgub in dobitkov v nekem objektu iz literature, gre za prikaz smiselnosti in uporabnosti predmeta po izumu

Skica 2 prikazuje prvi izvedbeni primer in sicer so prikazani ogrevalna in/ali hladilna naprava (1), prva črpalka (2), ventil prve črpalke (3), hranilnik hladu (4), tripotni ventil (5), štiripotni ventil (6), glavni vod (7), povratni vod (8), recirkulacijski vod (9), grelna in/ali hladilna telesa (10).

Skica 3 prikazuje drugi in tretji izvedbeni primer in sicer so prikazani ogrevalna in/ali hladilna naprava (1), prva črpalka (2), ventil prve črpalke (3), grelna in/ali hladilna telesa (10), primarni krog (11), sekundarni krog (12), druga črpalka (13), ventil druge črpalke (14), hranilnik hladu (15), kača hranilnika hladu (16), opcijski prvi tripotni ventil (17), opcijski drugi tripotni ventil (18), opcijski prvi prelivni vod (21), opcijski drugi prelivni vod (20).

Skica 4 prikazuje tretji izvedbeni primer in sicer so prikazani ogrevalna in/ali hladilna naprava (1), prva črpalka (2), ventil prve črpalke (3), grelna in/ali hladilna telesa (10), primarni krog (11), sekundarni krog (12), druga črpalka (13), ventil druge črpalke (14), hranilnik hladu (15), kača hranilnika hladu (16), prvi tripotni ventil (17), drugi tripotni ventil (18), prvi prelivni vod (21), drugi prelivni vod (20).

V prvem izvedbenem primeru v odvisnosti od letnega časa ogrevalna in/ali hladilna naprava (1) dobavlja toploto (pozimi) ali hlad (poleti), na način znan iz stanja tehnike, primeroma kompresij ska toplotna črpalka (ogrevalna naprava) / klimatizacij ska naprava (hladilna naprava). Energija (bodisi toplota, bodisi hlad), obsežena v nosilu energije, teče skozi glavni vod (7), pri čemer je nosilo energije, primeroma voda, poganjano s črpalko (2), ki jo je moč izolirati iz sistema z ventiloma (3). Energija (vsebovana v nosilu) teče skozi tripotni ventil (5), ki ga krmili nadzorna enota. V primeru, da trenutna potreba po hladilni moči obstaja, vendar ne dosega obratovalne moči naprave sta tripotni (5) in štiripotni (6) ventil odprta tako, da teče nosilo do grelnih in/ali hladilnih teles (10), od koder se po povratnem vodu (8) vrača v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1). V primeru, da trenutna potreba po hladilni moči obstaja, in presega obratovalno moč naprave, sta tripotni (5) in štiripotni (6) ventil odprta tako, da teče tok skozi hranilnik hladu (4), in je pretok tolikšen (s pomočjo regulacije prve črpalke (2)), da dobavlja ustrezno količino hladilne moči grelnim in/ali hladilnim telesom. V primeru, daje trenutna potreba po hladilni moči zanemarljiva, sta tripotni (5) in štiripotni (6) ventil odprta tako, da teče nosilo energije v hranilnik hladu (4) ter se nato vrača po recirkulacijskem vodu (9) v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1), ki na tak način hrani hlad v hranilniku hladu (4). Bistvo novosti je v tem, daje ogrevalna in/ali hladilna naprava dimenzionirana na obratovalno toplotno moč, kije nižja od obratovalne hladilne moči, optimizacija toplotne moči je izvedena po stanju tehnike, primeroma z inverterskim načinom delovanja in zato hranilnik toplote ni potreben.

Izum je po prvem izvedbenem primeru torej značilen po tem, daje ob upoštevanju, daje ogrevalna in/ali hladilna naprava (1) dimenzionirana na obratovalno toplotno moč, ki je nižja od obratovalne hladilne moči, naprava uporabljena tako, da se izvaja eden od korakov, izbranih izmed skupine:

tripotni (5) in štiripotni (6) ventil sta odprta tako, da teče nosilo energije do grelnih in/ali hladilnih teles (10), od koder se po povratnem vodu (8) vrača v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1);

tripotni (5) in štiripotni (6) ventil sta odprta tako, da teče nosilo energije skozi hranilnik hladu (4), in je pretok tolikšen (s pomočjo regulacije prve črpalke (2)), da dobavlja ustrezno količino hladilne moči grelnim in/ali hladilnim telesom; tripotni (5) in štiripotni (6) ventil sta odprta tako, da teče nosilo energije v hranilnik hladu (4) ter se nato vrača po recirkulacijskem vodu (9) v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1), ki na tak način hrani hlad v hranilniku hladu (4).

V drugem izvedbenem primeru v odvisnosti od letnega časa ogrevalna in/ali hladilna naprava (1) dobavlja toploto (pozimi) ali hlad (poleti), na način znan iz stanja tehnike, primeroma kompresijska toplotna črpalka (ogrevalna naprava) / klimatizacijska naprava (hladilna naprava). Energija (bodisi toplota, bodisi hlad), obsežena v nosilu energije, teče skozi primarni krog (11), poganjana od črpalke (2), kije izolirana z ventiloma (3).

V drugem izvedbenem primeru gre torej klasični primarni (11) /sekundarni sistem (12), kjer se energija prenaša skozi prenosnik toplote - hranilnik hladu (15), ki obsega kačo hranilnika hladu (16). Tak hranilnik deluje tudi kot hranilnik toplote. Prednost tega sistema je v enostavnosti regulacije, ker se potreba po hladu regulira s pretokom skozi drugo črpalko (13), izolirano z ventiloma (14). Taka rešitev je sicer znana v jedrskih elektrarnah tlačnovodnega tipa, a neuporabljana v rešitvah ogrevanja in/ali hlajenja. Druga prednost take rešitve je v možnost uporabe različnih nosil energije v primarnem (11) in sekundarnem (12) krogu, prednostno hladiv, primeroma amonijaka, v primarnem (11) in vode v sekundarnem (13) krogu.

Izum je Izum je po drugem izvedbenem primeru značilen po tem, daje ob upoštevanju, daje ogrevalna in/ali hladilna naprava (1) dimenzionirana na obratovalno toplotno moč, ki je nižja od obratovalne hladilne moči, naprava uporabljena tako, da se hlad iz primarnega (11) na sekundarni (12) krog prenaša v hranilniku hladu (15).

V tretjem izvedbenem primeru v odvisnosti od letnega časa ogrevalna in/ali hladilna naprava (1) dobavlja toploto (pozimi) ali hlad (poleti), na način znan iz stanja tehnike, primeroma kompresijska toplotna črpalka (ogrevalna naprava) / klimatizacij ska naprava (hladilna naprava). Energija (bodisi toplota, bodisi hlad), obsežena v nosilu energije, teče skozi primarni krog (11), poganjana od črpalke (2), kije izolirana z ventiloma (3).

V primeru, da trenutna potreba po hladilni moči obstaja, vendar ne dosega obratovalne moči naprave, sta prvi tripotni (17) in drugi tripotni (18) ventil odprta tako, da teče nosilo do grelnih in/ali hladilnih teles (10) skozi prelivni vod (21), od koder se po povratnem vodu in skozi prelivni vod (20) vrača v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1).

V primeru, da trenutna potreba po hladilni moči obstaja, in presega obratovalno moč naprave, sta prvi tripotni (17) in drugi tripotni (18) ventil odprta tako, da teče primarni tok (11) skozi kačo hranilnika hladu (16), sekundarni tok (12) pa skozi hranilnik hladu (15), in je pretok tolikšen (s pomočjo regulacije druge črpalke (13)), da dobavlja ustrezno količino hladilne moči grelnim in/ali hladilnim telesom (10). V primeru, daje trenutna potreba po hladilni moči zanemarljiva, sta prvi tripotni (17) in drugi tripotni (18) ventil odprta tako, da teče nosilo energije skozi kačo hranilnika hladu (16) ter se nato vrača v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1), ki na tak način hrani hlad v hranilniku hladu (15), druga črpalka (13) pa miruje. Bistvo novosti je v tem, daje ogrevalna in/ali hladilna naprava dimenzionirana na obratovalno toplotno moč, kije nižja od obratovalne hladilne moči, optimizacija toplotne moči je izvedena po stanju tehnike, primeroma z inverterskim načinom delovanja in zato hranilnik toplote ni potreben.

Izum je po tretjem izvedbenem primeru torej značilen po tem, daje ob upoštevanju, da je ogrevalna in/ali hladilna naprava (1) dimenzionirana na obratovalno toplotno moč, ki je nižja od obratovalne hladilne moči, naprava uporabljena tako, da se izvaja eden od korakov, izbranih izmed skupine:

prvi tripotni (17) in drugi tripotni (18) ventil sta odprta tako, da teče nosilo do grelnih in/ali hladilnih teles (10) skozi prelivni vod (21), od koder se po povratnem vodu in skozi drugi prelivni vod (20) vrača v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1);

prvi tripotni (17) in drugi tripotni (18) ventil sta odprta tako, da teče primarni tok (11) skozi kačo hranilnika hladu (16), sekundarni tok (12) pa skozi hranilnik hladu (15), in je pretok tolikšen (s pomočjo regulacije druge črpalke (13)), da dobavlja ustrezno količino hladilne moči grelnim in/ali hladilnim telesom (10); tripotni (5) in štiripotni (6) ventil sta odprta tako, da teče nosilo energije skozi kačo hranilnika hladu (16) ter se nato vrača v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1), ki na tak način hrani hlad v hranilniku hladu (15), druga črpalka (13) pa miruje.

Za Univerza v Mar:

akulteta za strojništvo 'r. Lare Mam

Claims (11)

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Postopek za nesimetrično dobavo toplote in hladu, pri čemer postopek obsega izbiro in uporabo naprave za ogrevanje in/ali naprave za ohlajanje in/ali naprave za ogrevanje in/ali ohlajanje, označen po tem, da obsega korake:

ugotovitev potrebe po dobavi toplotne moči;

integracija potrebe po dobavi toplotne moči preko preddoločenega minulega obdobja;

ugotovitev potrebe po dobavi hladilne moči;

integracija potrebe po dobavi hladilne moči preko preddoločenega minulega obdobja;

primerjava med rezultatom integracije toplotne in hladilne moči in ugotovitev večjega rezultata;

v primeru, daje rezultat integracije toplotne moči večji od rezultata integracije hladilne moči uporaba grelne naprave z obratovalno toplotno močjo oziroma, alternativno, v primeru, daje integracija hladilne moči večja od integracije toplotne moči uporaba hladilne naprave z obratovalno hladilno močjo.

2. Postopek po zahtevku 1, označen po tem, da se uporabi samo ena naprava, ki poleti dobavlja hlad in pozimi dobavlja toploto, s tem, daje obratovalna moč naprave enaka obratovalni hladilni moči, če je rezultat integracije hladilne moči večji od rezultata integracije toplotne moči, oziroma, alternativno, daje obratovalna moč naprave enaka obratovalni toplotni moči, če je rezultat integracije toplotne moči večji od integracije hladilne moči

3. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 ali 2, označen po tem, daje ob upoštevanju, daje ogrevalna in/ali hladilna naprava (1) dimenzionirana na obratovalno toplotno moč, kije nižja od obratovalne hladilne moči, naprava uporabljena tako, da se izvaja eden od korakov, izbranih izmed skupine:

o tripotni (5) in štiripotni (6) ventil sta odprta tako, da teče nosilo energije do grelnih in/ali hladilnih teles (10), od koder se po povratnem vodu (8) vrača v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1);

o tripotni (5) in štiripotni (6) ventil sta odprta tako, da teče nosilo energije skozi hranilnik hladu (4), in je pretok tolikšen (s pomočjo regulacije prve črpalke (2)), da dobavlja ustrezno količino hladilne moči grelnim in/ali hladilnim telesom (10);

o tripotni (5) in štiripotni (6) ventil sta odprta tako, da teče nosilo energije v hranilnik hladu (4) ter se nato vrača po recirkulacijskem vodu (9) v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1), ki na tak način hrani hlad v hranilniku hladu (4).

4. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 ali 2, označen po tem, daje ob upoštevanju, daje ogrevalna in/ali hladilna naprava (1) dimenzionirana na obratovalno toplotno moč, kije nižja od obratovalne hladilne moči, naprava uporabljena tako, da se hlad iz primarnega (11) na sekundarni (12) krog prenaša v hranilniku hladu (15).

5. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 ali 2, označen po tem, da je ob upoštevanju, daje ogrevalna in/ali hladilna naprava (1) dimenzionirana na obratovalno toplotno moč, kije nižja od obratovalne hladilne moči, naprava uporabljena tako, da se izvaja eden od korakov, izbranih izmed skupine:

o prvi tripotni (17) in drugi tripotni (18) ventil sta odprta tako, da teče nosilo do grelnih in/ali hladilnih teles (10) skozi prelivni vod (21), od koder se po povratnem vodu in skozi drugi prelivni vod (20) vrača v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1);

o prvi tripotni (17) in drugi tripotni (18) ventil sta odprta tako, da teče primarni tok (11) skozi kačo hranilnika hladu (16), sekundarni tok (12) pa skozi hranilnik hladu (15), in je pretok tolikšen (s pomočjo regulacije druge črpalke (13)), da dobavlja ustrezno količino hladilne moči grelnim in/ali hladilnim telesom (10);

o tripotni (5) in štiripotni (6) ventil sta odprta tako, da teče nosilo energije skozi kačo hranilnika hladu (16) ter se nato vrača v ogrevalno in/ali hladilno napravo (1), ki na tak način hrani hlad v hranilniku hladu (15), druga črpalka (13) pa miruje.

6. Naprava za nesimetrično dobavo toplote in hladu, označena po tem, da izvaja postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 5, ter nadalje, obsega ogrevalno napravo za ogrevanje in hladilno napravo za hlajenje, pri čemer je k hladilni napravi prigrajen hranilnik hladu tako, da se zagotavlja hranjenje hladu v času, ko obratovalna hladilna moč presega potrebo po trenutni hladilni moči.

7. Naprava po zahtevku 6, označena po tem, da obsega napravo, ki je sposobna ogrevanja in je sposobna ohlajanja, pri čemer je naprava izbrana tako, daje njena obratovalna moč enaka obratovalni toplotni moči kljub morebitni višji obratovalni hladilni moči, in je k njej prigrajen hranilnik hladu tako, da se hlad distribuira iz hranilnika hladu, hranilnik hladu pa se ohlaja z napravo, sposobno ohlajanja.

8. Naprava po zahtevku 6 ali zahtevku 7, označena po tem, da obsega elemente ogrevalna in/ali hladilna naprava (1), prva črpalka (2), ventil prve črpalke (3), hranilnik hladu (4), tripotni ventil (5), štiripotni ventil (6), glavni vod (7), povratni vod (8), recirkulacijski vod (9), grelna in/ali hladilna telesa (10).

9. Naprava po zahtevku 6 ali zahtevku 7, označena po tem, da obsega elemente ogrevalna in/ali hladilna naprava (1), prva črpalka (2), ventil prve črpalke (3), grelna in/ali hladilna telesa (10), primarni krog (11), sekundarni krog (12), druga črpalka (13), ventil druge črpalke (14), hranilnik hladu (15), kača hranilnika hladu (16).

10. Naprava po zahtevku 9, označena po tem, da nosili energije v primarnem (11) in sekundarnem (12) krogu nista enaka snov, prednostno je v primarnem (11) krogu uporabljeno hladivo, primeroma amonijak, in je prednostno v sekundarnem (13) krogu uporabljena voda.

11. Naprava po zahtevkuč ali zahtevkun7, označena po tem, da obsega elemente ogrevalna in/ali hladilna naprava (1), prva črpalka (2), ventil prve črpalke (3), grelna in/ali hladilna telesa (10), primarni krog (11), sekundarni krog (12), druga črpalka (13), ventil druge črpalke (14), hranilnik hladu (15), kača hranilnika hladu (16), prvi tripotni ventil (17), drugi tripotni ventil (18), prvi prelivni vod (21), drugi prelivni vod (20).