SI24409A - Zaprt sistem zunanje enote toplotne ÄŤrpalke in zunanje enote klimatske naprave zaprtega tipa z modularnim avtoregulacijskim sistemom za ogrevanje in hlajenje - Google Patents

Abstract

Izum rešuje problem ekonomičnega in okolju prijaznega ogrevanja in ohlajanja bivanjskih prostorov brez uporabe dodatnih grelcev, kar dosežemo z zaprtim tokokrogom in izmenjavo zraka. Zaprt avtoregulacijski sistem za ogrevanje in hlajenje omogoča tudi brezšumno delovanje in ne kazi zunanjega izgleda stavb. Bistveni sestavni deli sistema so toplotna črpalka zaprtega tipa (C), zalogovnik toplote (B), zunanja mešalna komora (F) in cevni sončni kolektor (G). Vsi elementi sistema so izvedeni modularno in jih je z obroči (7) mogoče enostavno razstaviti in sestaviti, vsi priključki, ki se spajajo, pa so narejeni v obliki Y, da ne prihaja do turbulenc in zračnih uporov. Sistem omogoča samodejno čiščenje uparjevalca (1) z brisalcem (3) in šobami (4), nameščenimi po obodu. Sistem je primeren tudi za zelo visoke in nizke temperature, ker uparjevalec oz. kondenzator (1) ni podvržen visokim zunanjim temperaturnim spremembam.

Description

ZAPRT SISTEM ZUNANJE ENOTE TOPLOTNE ČRPALKE IN ZUNANJE ENOTE KLIMATSKE NAPRAVE ZAPRTEGA TIPA Z MODULARNIM AVTOREGULACIJSKIM SISTEMOM ZA OGREVANJE IN HLAJENJE

Predmet izuma

Predmet izuma je sistem zunanje enote toplotne črpalke in zunanje enote klimatske naprave zaprtega tipa z avtoregulacijskim sistemom za ogrevanje ali hlajenje bivalnih prostorov, sanitarne vode, ki je zaprt, kar pomeni, da v njem kroži isti zrak, ista voda in isti plin. Sistem lahko ta zrak primerno ogreje oziroma ohladi ter z mešanjem različnih tokov prilagodi uparjevalcu oz. kondenzatorju, s čimer doseže čim boljše delovne pogoje in s tem manjšo porabo električne energije pri hlajenju in gretju. Osnovni deli sistema so izvedeni modularno, zato so enostavno razstavljivi in sestavljivi, kar je pomembno pri čiščenju sistema, servisiranju in transportu.

Tehnični problem

Tehnični problem, ki ga rešuje izum, je, kako vzdrževati optimalen izkoristek toplotne črpalke neodvisno od zunanjih vremenskih sprememb. To dosežemo z zaprtim avtoregulacijskim sistemom za ogrevanje in hlajenje bivalnih prostorov in sanitarne vode. Učinek zaprtosti sistema je ta, da je sistem uporaben v zelo ekstremnih vremenskih pogojih - pri nizkih ali visokih temperaturah, torej v severnih ali južnih krajih. Sistem je tako ekonomičen in okolju prijazen. Ker je sistem zaprt, to rešuje tudi estetski problem, kar pomeni, da ne kazi zunanjega videza stavb kot obstoječe klimatske naprave, saj se ga namešča v kurilnicah oz. sorodnih prostorih. Naslednji problem, ki ga rešuje sistem, je modularno sestavljanje delov, torej, kako osnovne dele enostavno razstaviti in sestaviti, kar bi omogočalo enostavno servisiranje in transport.

Znano stanje tehnike

Trenutno na trgu obstajajo toplotne črpalke odprtega tipa, jemljejo temperaturo iz tal, vode, zraka do -20 stopinj. Tudi sistem po izumu deluje kot današnja toplotna črpalka, s to razliko, da je zaprtega tipa in uporablja vedno isti zrak.

Izum po patentu US 4165036 na podoben način izkorišča toploto iz različnih toplotnih virov z namenom zagotavljanja optimalnega izkoristka delovanja toplotne črpalke, vendar ne uporablja sončnega kolektorja na način, kot je predstavljen v pričujočem opisu izuma in s tem le delno zagotavlja optimalno delovanje toplotne črpalke. Enako velja za patent US 2013/0118193 navaja uporabo 4-potnega ventila za izboljšavo • · izkoristka sistema ogrevanja ali ohlajanja s toplotno črpalko, vendar prav tako ne predvidi uporabe sončnih kolektorjev.

Izum po patentu US 2013/0105107 na podoben način omenja zaprt sistem kroženja zraka z namenom zmanjševanja porabe električne energije, vendar je namenjen predvsem ohlajanju sob z večjim številom računalniških serverjev. Ne predvideva ogrevanja in uporabe zalogovnika ter sončnega kolektorja, ki so predstavljeni v sistemu po pričujočem izumu.

Patent US 4144999 predvideva uporabo sončnih kolektorjev le za ogrevanje in ohlajanje vode in ne na način, ki je predviden v pričujočem izumu.

Patent Sl 9300414 opisuje postopek čiščenja zraka in je povezan s toplotno črpalko opisano v pričujočem patentu. Vendar toplotna črpalka (kompresor) po pričujočem patentu obsega tudi ventilator v razstavni kapi, kar omogoča delovanje pri večjem temperaturnem razponu. V toplotni črpalki po patentu Sl 9300414 je uporabljen tudi drugačen plin (R22).

Patent WO 9504900 opisuje sistem za prečiščevanje dima in onesnaženega zraka in prav tako uporablja sorodno toplotno črpalko, z razlikami, ki sta navedeni že v prejšnjem odstavku. Mešalna komora se nahaja v prostoru, kjer leži uparjevalec, novosti v pričujočem sistemu po izumu pa so, da se mešalna komora nahaja zunaj, zato se v uparjevalcu ustvarja boljšo cirkulacija, v razstavni kapi je centrifugalni ali aksialni ventilator, uporabljen je drugačen plin in zato je možna uporabo do zelo nizkih ali visokih temperatur. Delovanje sistema po pričujočem izumu je brezšumno.

Na področju tehnike, na katero posega izum, so znani sistemi za ogrevanje do -20 stopinj C. Če so nižje temperature, morajo biti pri takšnih sistemih toplotne črpalke vklopljeni električni grelci, s čimer se poraba elektrike močno poveča. Za predmet izuma pa tudi pri zelo nizkih temperaturah uporaba grelca ni potrebna in je zato poraba elektrike minimalna. Pri hlajenju, ko so zunaj visoke temperature (poleti), sistem ohlaja akumulator in se v mešalni komori premešajo zračni tokovi in se preko akumulatorja ohladijo, tako da dovajamo uparjevalcu idealno temperaturo za hlajenje in njegovo optimalno delovanje, pri čemer je poraba elektrike minimalna. Uparjevalec se samodejno čisti s šobami zaradi čim boljšega delovanja.

Zaradi zaprtosti sistema izum ne povzroča motečega hrupa, ko deluje. Ker sistema ni treba nameščati na fasado (ni zunanje enote), ne kvari izgleda stavb, tako daje primeren tudi za uporabo v starih mestnih jedrih. Tam, kjer so stare klimatske naprave

že montirane, bi jih lahko zamenjali s predstavljenim izumom in tako izboljšali videz stavb in mestnih jeder. Taka izvedba - brez zunanje enote - je odlična rešitev za spomeniško zaščitene objekte.

Rešitev tehničnega problema

Izvedbena rešitev sistema po izumu vsebuje enega ali več sončnih kolektorjev za istočasno ogrevanje vode in zraka, zalogovnik toplote (akumulator), ki jih je lahko tudi več, sistem cevi, ki dovaja topel zrak iz različnih virov toplote (sončni kolektor, kopalnica, toplota tal pod ali okoli hiše, iz stanovanja, odpadna voda, pralni in pomivalni stroj, hladilnik), izmenjevalec toplote, ki mu sistem dovaja topel zrak in s tem zagotavlja optimalni izkoristek delovanja toplotne črpalke. Predviden je zaprt valjasti uparjevalec, ki mu prek mešalne komore (ki jih je lahko tudi več) in sončnega kolektorja (ali več kolektorjev) z zračnimi tokovi dovajamo idealne pogoje za delovanje uparjevalca in s tem celotnega sistema.

Vsi elementi so izvedeni modularno, kar omogoča montažo in demontažo, kakor tudi lažji pristop pri vzdrževanju. Izmenjevalec ima vgrajen spiralni ventilator za pretok zraka in šobe za razpršitev vode ter brisalec za avtomatsko čiščenje.

Izum bo prikazan na slikah, ki prikazujejo:

Sl. 1: Element C - toplotna črpalka zaprtega tipa s svedrastim ventilatorjem, vgrajenim v uparjevalcu

Sl. 2: Element C - toplotna črpalka zaprtega tipa s centrifugalnim ventilatorjem, nameščenim v zgornji kapi

Sl. 3: Element F - mešalna komora z drsnimi loputami v profilu

Sl. 4: Element G - sončni kolektor, v katerem se segreva zračni in vodni tok

Sl. 5: Prikaz celotnega sistema in njegovega delovanja

Sl. 6: Ventilator s prostim pretokom v sredini

Na sliki 5 je prikazan celotni sistem, ki obsega element C, prikazan na slikah 1 in 2, ki je toplotna črpalka zaprtega tipa, nadalje sistem obsega zunanjo mešalno komoro F (Sl. 3) z drsnimi loputami, cevni sončni kolektor G (SI.4), kjer se segrevata zrak in voda in akumulator (zalogovnik toplote) B.

• ·

Če pozimi rabimo gretje, sta kompresor 30 in uparjevalec (kondenzator) 1 v toplotni črpalki na sliki 1 zaprta v ohišje 31 in med njegovim obratovanjem v kombinaciji s sončnim kolektorjem g dovajamo v krožnem sistemu zrak, ki kroži preko prehodne ohišja 31, v kateri leži kompresor 30. Kompresor 30 se ogreje, v ohišju za dovajanje in odvajanje zraka 31 pa mu prek pretoka zraka, ki kroži, odvzamemo toploto. Topel zrak nato potuje v mešalno komoro F in ga prek mešalne komore pošljemo v zračni krogotok. Kompresor 30 grejemo ali hladimo glede na njegovo povpraševanje odvisno od termostatov. Kompresor 30 je mogoče z lahkoto zamenjati, če se na tržišču pojavi nov in ga prilagodimo novim trendom. Tako se izum lahko stalno izpopolnjuje glede na plinske variante in boljše delovanje. Vsi priključki, ki se spajajo, so narejeni v obliki Y, da se zmanjšajo turbulence in upori.

Bistvo elementa C je v tem, da je uparjevalec (kondenzator) 1 zgrajen tako, da je valjaste (cilindraste) oblike, v notranjosti je zaprt, spodnja kapa 6 in zgornja kapa 13 pa sta razstavljivi in se zaključujeta v stožec. Iz elementa C preidemo v zunanjo mešalno komoro F, ki ima en centralni prehod zraka in štiri stranske, na katerih so nameščene drsne lopute 19, ki se odpirajo po potrebi, odvisno od temperature glede na povpraševanje uparjevalca (kondenzatorja) 1, ki je nameščen v elementu C. Tako se v mešalni komori (element F) z ventilatorji mešajo tokovi iz strešnega sončnega kolektorja (element G) in iz stanovanja preko prezračevalnega sistema in cevi 12, ki so položne zraven vertikalnih odtokov, ki odvzamejo toploto. Zrak vodimo po tuljavah 12 v akumulator B, ki je ohlajen ali ogret s toplotno črpalko C, zato da uparjevalcu (kondenzatorju) 1 dovajamo idealno temperaturo za čim boljši izkoristek. To je mogoče doseči s termostati, ki preko avtomatike omogočajo odpiranje loput in ventilov za popolno delovanje elementa C. Strešni kolektor G je narejen tako, da se v njegovem sklopu prepletajo voda in zračni tokovi z akumulatorjem B, ki se dopolnjujejo za čim boljše delovanje sistema elementa C.

Senzorje, termostate, preklopna stikala, elektromagnetne ventile in časovnike uravnava avtomatika.

Element C ima v notranjosti valjastega telesa nameščen uparjevalec oz. kondenzator 1 po celotnem obsegu - med uparjevalcem (kondenzatorjem) 1 in zunanjim plaščem 2 mora biti od 5 do 10 centimetrov zraka. Na notranji strani zunanjega plašča 2, ki je v notranjosti prevlečen z plastjo teflona ali drugega ustreznega materiala, je nameščen brisalec 3, ki bo drsel 360° okoli notranje strani zunanjega plašča 2. V notranjosti valjastega uparjevalca 1 so nameščene šobe za samodejno čiščenje 4, ki so povezane • · z zunanjim elektromagnetnim ventilom 5, prek katerega se v sistem iz vodovodnega sistema dovede voda, ko senzor zazna, da je uparjevalec 1 umazan. Spodnja kapa 6, ki se v spodnjem delu zaključi s kolensko odprtino 8, se z obroči 7 brez težav hitro razstavi. Kolenska odprtina 8 se nadaljuje s kolenom 9 v cevi 12, ki omogoča odtok odpadne vode, kondenza. Koleno 9 je spojeno z zbiralcem 10 ali gre preko ventila 11 v kanalizacijo. Kolenska odprtina 8 ima dve funkciji, spodaj navedeni prost odtok odpadne vode in kondenza, zgoraj pa prost dotok zraka preko cevi za dotok zraka 12 skozi večjo odprtino iz akumulatorja B. Kolenska odprtina 8 in koleno 9 mora biti pod določenim naklonom (minimalno 2%) zaradi odtekanja kondenza ali odpadne vode v zbiralec 10. V zbiralcu je plovno stikalo, ki vklaplja elektromagnetni ventil 11.

Zgornja kapa 13 je razstavljivega tipa, spojena je z obročem 7. Ventilator svedrastega tipa 41 je na Sl. 1 vgrajen v cilindrasti uparjevalec (kondenzator) 1, ki je valjaste oblike. Ventilator potiska zrak iz cevi 12 naprej v sistem - v mešalno komoro F. Predlagana je tudi druga različica ventilatorja 42, kar je prikazano na SI.2, ki je pritrjen v kapi 13 in je centrifugalen z brezstopenjskim reguliranjem hitrosti. To omogoča sesanje in pošiljanje zraka v mešalno komoro F. Ustrezen ventilator (varianto 41 ali 42) izberemo glede na potrebe in ekonomičnost. Ventilatorji (katera koli različica) imajo več hitrostnih stopenj, ki se avtomatsko regulirajo po potrebi po pretoku zraka v elementu C.

Z uparjevalcem 1 so povezane tanke cevi 50 in preko kompresorja 30 kroži plin, ki gre v izmenjevalec 15, kjer v dovodu 51 prepletata plin in voda, kar omogoča ogrevanje in hlajenje objekta oziroma sanitarne vode.

Prednosti elementa C so:

- Samodejno čiščenje uparjevalca s šobami 4, ki se nahajajo v sredini uparjevalca 1.

- Samodejno čiščenje notranjega oboda z brisalcem 3.

- Možna enostavna razstavitev elementa C.

- Tiho delovanje enote, ker je zaprta in dobro izolirana.

Možna uporaba v zelo mrzlih krajih - tudi preko -70 stopinj C.

- Majhna poraba električne energije, zaradi zaključenega tokokroga, ki se dopolnjuje z ostalimi elementi (F, B, G).

- Možno hlajenje ali gretje, zato ga lahko uporabimo tudi v vročih krajih.

- Nima škodljivih vplivov na okolje, ker v sistemu kroži vedno isti zrak.

- V sklopu s sončnim kolektorjem (element G) ne kvari zgleda objektov, ker se ga namesti v kotlovnici ali drugih primernih prostorih in za pospeševanje • ·

naravnega vleka lahko uporabimo že obstoječe očiščene dimnike ter tako ustvarimo boljšo cirkulacijo zraka.

Mešalna komora F je spojena s spodnjo enoto C in ima centralno mešalno komoro 16, ki ima centralno odprtino 17 in štiri stranske odprtine 18. V stranske odprtine so nameščene štiri lopute 19, ki se krmilijo preko hidravličnega sistema 20. Lopute 19 so v utoru 21, kjer drsijo. Tesnilo 22 v utoru 21 omogoča hermetično zaprtost prehoda. Ventilator 23, ki je lahko tudi drugačnega tipa, bo pomagal, če bo treba ustvarjati boljšo cirkulacijo zraka. Na sliki 3 je klasičen aksialni ventilator 23, predlagamo pa tudi drugačne rešitve, med katerimi je ena od optimalnejših prikazana na sliki 6. Ventilator je npr. lahko zgrajen tako, da v mešalno komoro gledajo samo lopatice 72, čez cel obod (krog) pa so pritrjeni magneti 71. Vmes je malo prostora za vrtenje, na zunanjem obodu pa je navitje 70. Magneti 71 so uležajeni, da omogočajo vrtenje. S takim ventilatorjem omogočamo v sistemu boljši pretok zraka tudi, če ventilator ni vključen, ker je prehod zraka prost zaradi načina izvedbe. Pretok zraka obrača ventilator, ventilator z rotacijo pospešuje pretok zraka. Odpiranje in zapiranje loput 19 in s tem pretok zraka bo z avtomatiko krmiljeno preko termostatov in senzorjev.

Sončni kolektor G ima zračne cevi 0 = 70 - 75 (približno). V notranjosti sončnega kolektorja G so zračne cevi 25 spiralno zavite, kar omogoča boljšo cirkulacijo zraka. Zračne cevi 25 so obdane z zunanjim plaščem 29, v katerem se bo pretakala voda in je spojen z vezivnimi cevmi 26, ki povezujejo pretok vode in bodo preko lamel prejemale sončno toploto. Kolektor G bo uporaben poleti za ogrevanje sanitarne vode, pozimi pa bomo z njim ogrevali tudi zrak ali plin, ki bo potoval do mešalne komore F in preko nje v akumulator B in naprej v uparjevalec (kondenzator) 1. Zaradi optimalne temperature segretega zraka bo uparjevalec 1 porabil manj energije za ogrevanje objektov oziroma sanitarne vode. Ko senzor zazna zelo nizke temperature, se zapre loputa 27 in se vključi ventilator 52, ki omogoča kroženje zraka, kar preprečuje zmrzovanje vode v kolektorju G pozimi oz. pri nizkih tempreaturah. Voda v kolektor G priteka prek dovoda 28 in odteka prek odvoda 35. Ko bo senzor zaznal, da je temperatura zraka dovolj visoka, se bo loputa X odprla in zrak bo potoval naprej v sistem do mešalne komore F, kar je prikazano na sliki 5.

Vsi deli sistema po izumu so modularno sestavljivi in razstavljivi z vezivnimi obroči za hitro razstavljanje 7. Akumulator B je prav tako kot ostali sestavni deli sistema po izumu modularno razstavljiv. V njem se prepletajo bakrene cevi, v katerih teče voda in tuljave, v katerih cirkulira zrak. Uporabljamo ga za ogrevanje in hlajenje. Napolnimo ga

lahko z vodo, kar je najcenejša izmenjava toplote. Ker ima lastnosti hitrega razstavljanja, ga lahko polnimo tudi s peskom ali drugim materialom, ki dobro absorbira toploto in oddaja toploto. Ker je možna razstavitev na sestavne dele, ki absorbirajo in oddajajo toploto, je te dele mogoče po želji nadomestiti z različnimi novimi, boljšimi materiali, ki se pojavijo na tržišču.

Izum je zaradi izvedbene rešitve možno uporabljati povsod, ne glede na vremenske razmere in hkrati ne kvari zunanjega zgleda objektov. Poleg tega je rešitev primerna za gosto naseljene predele, ker ni zunanje enote in ne povzroča motečega hrupa. Ker je sistem zaprt in se nahaja v kotlovnici ali ustreznem prostoru, je neslišen tudi znotraj objekta. Rešitev omogoča majhno porabo električne energije in je zato ekonomična in okolju prijazna.

Kadar želimo imeti sistem popolnoma zaprt, zamenjamo krogotok zraka iz kombiniranega sončnega kolektorja s krogotokom vode, druge ustrezne tekočine ali plina, ki dobro absorbira in oddaja toploto. Toplotna črpalka C po potrebi napaja celoten sistem. Vse tuljave 12 imajo vodno in plinsko tesnenje. Po tuljavah 12 se pretaka ustrezna tekočina ali plin. Primer tuljav 12 je v tej izvedbi ustrezno manjši.

Element C je mogoče uporabiti tudi samostojno. Primer samostojne uporabe: element C montiramo v kotlarno ali primeren prostor z dovodom in odvodom zraka preko sistema cevi, ki so primerno prilagojene v prostoru z dovodom in odvodom v ozračje. V tem primeru ni ohranjen optimalni izkoristek ob zunanjih atmosferskih spremembah. Ne kazi pa zunanjega izgleda stavb in ne povzroča motečega hrupa, ker je element C zaprt v ohišje. Pri ogrevanju izkorišča delavno enoto kompresorja 30 in s tem izboljša izkoristek delovanja.

Claims (17)

1. Zaprt avtoreguiacijski sistem za ogrevanje in hlajenje z modularnim razstavljanjem sestavnih delov, ki obsega toplotno črpalko (C) in zalogovnik toplote (B) označen s tem, da je toplotna črpalka (C) zaprtega tipa, sistem torej uporablja en in isti zrak, in je spojena z zunanjo mešalno komoro (F), ki je prek tuljav (12) spojena s cevnim strešnim kolektor (G) in zalogovnikom toplote (B), iz zalogovnika toplote pa zrak spet prehaja v toplotno črpalko (C), kjer leži uparjevalec oz. kondenzator(l).

2. Sistem po zahtevku 1, označen s tem, da so vsi njegovi elementi (B, C, F, G) izvedeni modularno in jih je z obroči (7) mogoče enostavno razstaviti in sestaviti, vsi priključki, ki se spajajo, so narejeni v obliki Y, da ne prihaja do zračnih turbulenc in uporov.

3. Sistem po zahtevkih 1 in 2 označen s tem, daje uparjevalec oz. kondenzator (1) valjaste oziroma cilindraste oblike, v notranjosti je zaprt, spodnja kapa (6) in zgornja kapa (13) z utori (14) pa sta razstavljivi in se zaključujeta v stožec, v sredini uparjevalca (1) pa je prazen prostor, zato je mogoče vanj namestiti ventilator svedraste oblike (41), ki ustvari dober pretok zraka.

4. Sistem po zahtevku 3 označen s tem, daje namesto ventilatorja (41) v elementu (C) možno vgraditi tudi centrifugalni ventilator (42), ki je pritrjen v zgornji kapi (13).

5. Sistem po zahtevkih od 1 do 3 označen s tem, da je sončni kolektor (G) je narejen tako, da se v njegovem sklopu prepletajo voda in zračni tokovi z akumulatorjem (B), ki se dopolnjujejo za čim boljše delovanje sistema elementa (C), pri čemer senzorje, termostate, preklopna stikala, elektromagnetne ventile in časovnike uravnava avtomatika, v toplih dneh pa ima kolektor (G) tudi funkcijo ogrevanja sanitarne vode.

6. Sistem po zahtevkih od 1 do 5 označen s tem, da je na notranji strani zunanjega plašča (2), ki je v notranjosti prevlečen z plastjo teflona ali drugega ustreznega materiala, nameščen brisalec (3), ki drsi 360 stopinj okoli notranje strani zunanjega plašča (2).

7. Sistem po zahtevkih od 1 do 6 označen s tem, da so v notranjosti valjastega uparjevalca (1) nameščene šobe za samodejno čiščenje (4), ki so povezane z zunanjim elektromagnetnim ventilom (5), prek katerega se v sistem iz vodovodnega sistema dovede voda, ko senzor zazna, da je uparjevalec (1) umazan.

8. Sistem po zahtevku 7 označen s tem, da je spodnja kapa (6) v spodnjem delu zaključi s kolensko odprtino (8), ki se nadaljuje s kolenom (9) v cevi (12), ki omogoča odtok odpadne vode ali kondenza, pri tem je koleno (9) spojeno z zbiralcem (10) ali gre preko ventila (11) v kanalizacijo.

9. Sistem po zahtevku 8 označen s tem, da ima kolenska odprtina (8) dve funkciji, spodaj prost odtok odpadne vode in kondenza, zgoraj pa prost dotok zraka preko cevi za dotok zraka (12) skozi večjo odprtino iz akumulatorja (B).

10. Sistem po zahtevkih 8 in 9 označen s tem, da morata biti kolenska odprtina (8) in koleno (9) nagnjeni pod določenim naklonom zaradi odtekanja kondenza ali odpadne vode v zbiralec (10), kjer je plovno stikalo, ki vklaplja elektromagnetni ventil (11).

11. Sistem po zahtevkih 1 do 10 označen s tem, da ima za velike sisteme v ekstremno vročih ali mrzlih krajih namesto grelcev dodamo malo toplotno črpalko (C), ki omogoča vzdrževanje akumulatorja (B) za hlajenje in ogrevanje.

12. Sistem po zahtevkih 1 do 11 označen s tem, da je, kadar želimo imeti sistem popolnoma zaprt, krogotok zraka iz kombiniranega sončnega kolektorja (G) zamenjan s tokoktogom vode oz. ustrezne tekočine ali plina, ki dobro absorbira in oddaja toploto.

13. Sistem po zahtevkih 1 do 12 označen s tem, da je ventilator v mešalni komori (F) prednostno zgrajen tako, da v mešalno komoro gledajo samo lopatice (72), čez cel obod pa so pritrjeni magneti (71), na zunanjem obodu pa je navitje (70), pri čemer so magneti (71) uležajeni, da omogočajo vrtenje, saj s takim ventilatorjem omogočamo v sistemu boljši pretok zraka tudi, če ventilator ni vključen, ker je prehod zraka prost zaradi načina izvedbe.

14. Postopek delovanja zaprtega avtoregulacijskega sistema za ogrevanje in hlajenje z modularnim razstavljanjem sestavnih delov označen s tem, da ventilator (41) oziroma ventilator (42) ustvarja dober pretok zraka med lamelami v uparjevalcu (1), nato gre zrak preko zgornje kape (13), ki ima svedraste utore (14) gre v tuljavo (12) in nato v mešalno komoro (F), kjer se mešajo različni tokovi zraka, nato na sistemu nameščeni termostati zaznajo potrebe in hidravlika (20) odpira potrebne lopute (19), da se zračni tokovi zmešajo in po tuljavi (12) potujejo v akumulator (B), ki ga toplotna črpalka (C), po potrebi ogreje ali dodatno ohladi.

15. Postopek po zahtevku 14 označen s tem, da sta v primeru potrebe po ogrevanju kompresor (30) in uparjevalec oz. kondenzator (1) v toplotni črpalki (C) zaprta in med obratovanjem kompresorja • · (30) v kombinaciji s sončnim kolektorjem (G) dovajamo v krožnem zaprtem sistemu zrak, ki kroži preko prehodnega ohišja (31), v katerem leži kompresor (30), ki se segreje, v prehodnem ohišju za dovajanje in odvajanje zraka (31) pa mu prek pretoka zraka, ki kroži, odvzamemo toploto, nato pa topel zrak potuje v mešalno komoro (F) in ga prek mešalne komore pošljemo v zračni krogotok.

16. Postopek po zahtevkih 14 in 15 označen s tem, da se v mešalni komori (F) z ventilatorji mešajo tokovi iz strešnega sončnega kolektorja (G) in iz stanovanja preko prezračevalnega sistema in cevi (12), ki so položne zraven vertikalnih otokov, ki odvzamejo toploto.

17. Postopek po zahtevkih od 14 do 16 označen s tem, da preko tankih cevi (50), ki so povezane z lamelastim uparjevalcem oz. kondenzatorjem (1) in preko kompresorja (30) kroži plin, ki gre v izmenjevalec (15), kjer se v dovodu (51) prepletata plin in voda, kar omogoča ogrevanje in hlajenje objekta oziroma sanitarne vode.