SI24354A2 - Stiskalni valj - Google Patents

Abstract

Gre za stiskalni valj za valjno stiskalnico, zlasti za briketiranje, kompaktiranje ali mletje zrnatega materiala, ki vključuje jedro valja (1) in obodno na jedro valja (1) pritrjen valjni plašč, sestavljen iz več obodno razporejenih segmentov (2) z druga k drugi obrnjenimi končnimi ploskvami (3), pri čemer segmenti (2) vključujejo čelno naokrog potekajoče vpenjalne rame (5) , pri čemer so posamezni segmenti (2) čelno in odstranljivo pritrjeni na jedro valja (1) z vsaj enim pritrdilnim obročem (6), ki oklepa vpenjalne rame (5) segmentov (2) , pri čemer je pritrdilni obroč (6) s pomočjo z osjo vzporednih vpenjalnih sornikov (7) potisnjen ob segmente (2) oz. se obnje potisne. Segmenti vključujejo vsaj po eno z osjo vzporedno skoznjo luknjo za vpenjalne sornike, ki glede na razpon segmenta v obodni smeri leži med obema končnima ploskvama (3) segmenta (2).

Description

Izum se nanaša na stiskalni valj za valjno stiskalnico, zlasti za briketiranje, kompaktiranj e ali mletje zrnatega materiala, ki vključuje jedro valja in obodno na jedro valja pritrjen valjni plašč, sestavljen iz več obodno razporejenih segmentov z druga k drugi obrnjenimi končnimi ploskvami, pri čemer segmenti vključujejo čelno naokrog potekajoče vpenjalne rame, pri čemer so posamezni segmenti čelno in odstranljivo pritrjeni na jedro valja z vsaj enim pritrdilnim obročem (npr. prižemnim/vpenjalnim obročem), ki oklepa vpenjalne rame segmentov, pri čemer je pritrdilni obroč s pomočjo z osjo vzporednih vpenjalnih sornikov potisnjen ob segmente oz. se obnje potisne. - Prednostno gre za stiskalni valj za valjno stiskalnico za toplo briketiranje ali toplo kompaktiranje, npr. za toplo briketiranje ali toplo kompaktiranje direktno reduciranega železa (DRI). Z zrnatim materialom je v okviru izuma mišljen tudi prašnat ali praškast material. Pri (obeh) končnih ploskvah danega segmenta gre za končni ploskvi, obrnjeni proti sosednjemu oz. naslednjemu segmentu, ki sta poravnani vzporedno z osjo, razpeti med valjno osjo in valjnim polmerom, omejeni pa z zunanjim premerom in notranjim premerom segmenta. Končna ploskev danega segmenta je posledično obrnjena h končni ploskvi naslednjega segmenta v obodni smeri.

Valjna stiskalnica vključuje praviloma dva v nasprotnih smereh se vrteča stiskalna valja. Pri briketiranju ali kompaktiranju se zrnati sipki material stisne med valje. V ta namen se valjni plašč, ki ga sestavljajo segmenti, opremi s stiskalnimi orodji, ki lahko vključujejo kalupne kotanje za briketiranje ali kompaktiranj e. Vendar pa izum obsega tudi stiskalne valje s segmenti, ki so opremljeni z drugimi obrabno trdnimi prevlekami, npr. za drobljenje materiala. Posebno pri toplem briketiranju ali toplem kompaktiranju so stiskalni valji zaradi stika z obdelovanim materialom izpostavljeni visokim temperaturam, pri čemer se visokih temperatur navzamej o tudi sami segmenti. To velja npr. za obdelavo reduciranih železovih rud ali železove gobe, pri kateri lahko temperature znašajo do 900°C. Pri visokih temperaturah so segmenti praviloma podvrženi obrabi. Da se ta obraba omeji, se tovrstni stiskalni valji oz. njihovi plašči praviloma hladijo, npr. s pomočjo vodnega hlajenja. Pri tem je že dolgo poznana rešitev, da se npr. v vpenjalne obroče tovrstnega valja vdelajo naokrog potekajoči hladilni kanali.

Ker so (orodni) segmenti praviloma podvrženi obrabi, so na jedro valja pritrjeni odstranljivo, se pravi zamenljivo. Pritrjevanje se izvede s pomočjo obojestranskih pritrdilnih obročev, ki se imenujejo tudi prižemni ali vpenjalni obroči in oklepajo obojestranske vpenjalne rame segmentov. V praksi se od teh segmentov zahteva visoka stabilnost, saj so podvrženi velikim obremenitvam.

Valjna stiskalnica za toplo kompaktiranj e in toplo briketiranje sipkih materialov s stiskalnimi valji s segmenti je poznana npr. iz patentnega dokumenta DE 25 36 670 Al. Segmenti so opremljeni z nastavki oz. ramami, v katere vprijemljejo pritrdilna sredstva, s katerimi so segmenti pritrjeni na jedro valja. Kot pritrdilna sredstva so pri tej poznani izvedbi predvidene sklopijive uležajene spone, ki so s pomočjo nateznega sornika pritisnjene k segmentu. Alternativno se kot pritrdilna sredstva predlagajo tudi hlajeni nakrčeni obroči, radialno nameščeni vijaki in podobno.

Pritrjevanje segmentov s pomočjo pritrdilnih oz. prižemnih obročev, ki oklepajo vpenjalne rame segmentov, je znano tudi iz prakse. Vpenjalne rame imajo praviloma po celotnem obodnem predelu segmenta enak prečni prerez. Vpenjalni sorniki so v predelu končnih ploskev nameščeni med dvema medsebojno sosednjima segmentoma. V ta namen so v končnih ploskvah izdelani ustrezni utori, ki sprejmejo vpenjalne sornike. Doslej znane izvedbe so se v osnovi dobro izkazale, vendar so, kar zadeva stabilnost in zdržljivost, še vedno izboljšljive. - Tu nastopi pričujoči izum.

Naloga in cilj izuma je izdelati stiskalni valj za valjno stiskalnico uvodoma opisanega tipa, ki ga poleg enostavne izdelave in enostavne montaže odlikujeta visoka stabilnost in zdržljivost segmentov, s čimer se segmentom zagotovi dolga življenjska doba.

Navedena naloga za tovrsten stiskalni valj za valjno stiskalnico uvodoma opisanega tipa je po izumu rešena s tem, da posamezni segmenti vključujejo vsaj po eno z osjo vzporedno skoznjo luknjo za vpenjalne sornike, ki glede na razpon segmenta v obodni smeri leži med obema končnima ploskvama segmenta.

Izum izhaja iz ugotovitve, da se lahko stabilnost in s tem življenjska doba segmentov zveča, če vpenjalni sorniki, s katerimi se pritrdilna obroča med vstavljanjem segmentov potisneta drug proti drugemu, niso nameščeni v predelu končnih ploskev in posledično niso nameščeni med dvema medsebojno sosednjima oz. zaporednima segmentoma, temveč je skoznja luknja za vpenjalne sornike integrirana v segmentu, tako da se npr. nahaja na sredi med njegovima končnima ploskvama, in sicer gledano v obodni smeri. Posledica navedenih rešitev je, da v končnih ploskvah segmentov ni treba oblikovati z osjo vzporednih utorov, izboklin ali podobnih elementov, ki bi v montiranem položaju sprejeli vpenjalni sornik med dvema segmentoma. Z rešitvami po izumu se odpravijo možne pomanjkljivosti segmentov, zlasti v predelu končnih ploskev, s tem pa se poveča stabilnost segmenta. Izdelava z osjo vzporednih skoznjih lukenj, npr. v obliki izvrtin, se izpelje z enostavnimi tehničnimi sredstvi, ne da bi se pri tem stabilnost segmenta zmanjšala. Kljub temu pa navedena rešitev omogoča enostavno vpenj anj e.

Nadaljnji vidiki izuma bodo pojasnjeni v nadaljevanju:

Vpenjalne rame vključujejo načeloma poznane prve vpenjalne ploskve, vpenjalni obroč pa vključuje prav tako poznane druge vpenjalne ploskve; to se pravi, vpenjalne ploskve vpenjalnega obroča v teku montaže pritisnejo na vpenjalne ploskve vpenjalnih ram, tako da se segmenti vpnejo na jedro valja. Da se tekom vpenjanja z osjo vzporednih vpenjalnih sornikov ustvari radialna vpenjalna sila, je zato smotrno, da prve vpenjalne ploskve in/ali druge vpenjalne ploskve ležijo poševno na valjno os. Vpenjalne sile, ki delujejo vzporedno z osjo, se posledično ojačijo v radialni smeri, s čimer se zagotovi brezhibna pritrditev segmentov na jedro valja. Poleg te povezave na osnovi vzajemno učinkujočih sil pa je prednostno predvideno, da so segmenti na jedro valja pritrjeni še dodatno z vzajemnim ubiranjem oblik. V ta namen lahko segmenti na svojem notranjem obodu, jedro valja pa na svojem zunanjem obodu vključujejo vzajemno ubirajoče komplementarne elemente (izbokline in vdolbine), tako da se med segmenti in jedrom valja vzpostavi npr. spoj na utor in pero.

Pritrdilni obroč prednostno vključuje vpenjalni ovratnik, ki oklepa vpenjalne rame segmentov, pri čemer navedeni vpenjalni ovratnik vključuje druge vpenjalne ploskve, ki nalegajo na prve vpenjalne ploskve vpenjalnih ram na segmentih. Vpenjalni obroč lahko torej v prednostni izvedbi sestoji iz vsenaokrog potekajočega osnovnega obroča in na njem oblikovanega in prednostno prav tako vsenaokrog potekajočega vpenjalnega ovratnika, tako da ima sam vpenjalni oz. pritrdilni obroč (v bistvu) prečni prerez v obliki črke L.

Tako spada v okvir izuma, da se vpenjalni obroč oz. njegov vpenjalni ovratnik s pomočjo vsenaokrog potekajoče (druge) vpenjalne ploskve potisne ob prav tako vsenaokrog potekajoče (prve) vpenjalne ploskve segmentov.

Posebno prednostno pa se uporablja pritrdilni obroč, ki vključuje lokalno omejene vpenjalne izbokline, ki so razporejene po obodu, tako da vsakemu posameznemu segmentu pripada vsaj po ena lokalno omejena vpenjalna izboklina. Vpenjalni obroč lahko posledično (npr. v predelu vpenjalnega ovratnika) vključuje več po obodu razporejenih, posameznim segmentom pripadajočih vpenjalnih izboklin, ki vključujejo npr. druge vpenjalne ploskve in potekajo zgolj po delu oboda danega segmenta. Pri taki izvedbi vpenjalnega obroča z vpenjalnimi izboklinami je še posebno smotrno, če segmenti na svojih čelnih ploskvah, in sicer v končnim ploskvam priležnih obrobjih čelnih ploskev, vključujejo (zunanje) materialne ojačitve, ki glede na prvo vpenjalno ploskev štrlijo v radialni smeri navzven, v obodni smeri pa skupaj s prvimi vpenjalnimi ploskvami tvorijo vmesne žepaste poglobitve, na katere nalegajo druge vpenjalne ploskve pritrdilnega obroča. Pri tem izhaja izum iz spoznanja, da pritrdilnega obroča ni potrebno vpeti s segmenti po celotnem obodu, ampak zadošča že lokalno omejeno vpetje s pomočjo npr. opisanih vpenjalnih izboklin. V tem primeru se lahko torej segmenti opremijo z dodatnimi materialnimi ojačitvami, to se pravi odebelitvami, saj v navedenih predelih ni treba načrtovati vpenjalnih ploskev za vpenjanje. Na ta način se da stabilnost segmentov v posebno kritičnih predelih občutno izboljšati, s čimer se življenjska doba še dodatno podaljša. Vpenjalni obroč deluje zato s svojimi vpenjalnimi izboklinami na segmente samo v osrednjem predelu, pri čemer se v tem osrednjem predelu nahajajo tudi vpenjalni sorniki. Vpenjalni obroč ima zato ustroj v smislu kronskega obroča s kronastimi vpenjalnimi izboklinami, ki prednostno štrlijo v radialni smeri od vpenjalnega ovratnika navznoter (se pravi v smeri proti valjni osi), poleg tega pa štrlijo vzporedno z osjo od vpenjalnega obroča oz. njegovega osnovnega obroča navznoter (se pravi v smeri proti segmentu). Prednostno pripada vsakemu segmentu oz. vsakemu žepu po ena izboklina vpenjalnega obroča. Vendar pa lahko tudi po več izboklin vprijemlje v en žep.

Uvodoma opisane za izum bistvene skoznje luknje za vpenjalne sornike so prednostno razporejene med opisanimi materialnimi ojačitvami v predelu žepastih poglobitev.

Nadaljnji predmet izuma se tiče ustroja končnih ploskev segmenta. Kot je bilo že pojasnjeno, se lahko v predelu končnih ploskev odpovemo utorom in podobnim elementom za vodenje vpenjalnih sornikov. Vendar pa je lahko smotrno, če imajo končne ploskve neko določeno konturo. Tako vključuje ena končna ploskev segmenta npr. izboklino (nos), druga končna ploskev segmenta pa ustrezno vdolbino/poglobitev (žep), pri čemer izboklina segmenta podobno spoju na utor in pero vprijemlje v ustrezno poglobitev/žep sosednjega oz. naslednjega segmenta. Na ta način se nosilne ploskve segmentov povečajo, zato se lahko sile, katerih rezultante ne potekajo po sredini valja, bolje prenesejo.

Ta spoju na utor in pero podobna zasnova velja v bistvu za osrednji predel končne ploskve. Končne ploskve so tako v čelnim stranicam priležnih obrobjih končnih ploskev, se pravi z obeh strani izboklin/poglobitev, izdelane ravno in zatorej brezstopenjsko po celotni radialni debelini segmenta, pa tudi v vsej debelini tistega njegovega dela, ki radialno gledano leži nad nosovi/žepi. Po zaslugi takega v bistvu ravnega/brezstopenjskega ustroja obrobij končnih

ploskev posebno	se odpravijo pomanjkljivosti, stabilna konstrukcija.	s čimer se	doseže še
Predmet	izuma je	tudi valjna	stiskalnica	z dvema
stiskalnima valjema	opisane vrste	Za izum	bistvena
stiskalna valja sta	zato predmet	varstva še	posebno

prednostno kot kombinacija v sklopu valjne stiskalnice. Taka valjna stiskalnica se lahko prednostno skonstruira za briketiranje in/ali kompaktiranje zrnatega materiala, zlasti za toplo briketiranje/toplo kompaktiranje.

V nadaljevanju bo izum podrobneje razložen s pomočjo risb, ki podajajo zgolj možen izvedbeni primer. Na njih je prikazano:

Slika 1 je poenostavljen shematski prikaz stiskalnega valja v perspektivi.

Slika 2 je izsek predmeta izuma po sliki 1 v perspektivi. Slika 3 je predmet izuma po sliki 2 v stranskem risu.

Slika 4 je segment po izumu stiskalnega valja po sliki 1 v perspektivi.

Slika 5 je čelna stran predmeta po sliki 4 v stranskem risu.

Slika 1 prikazuje stiskalni valj za valjno stiskalnico, zlasti za briketiranje ali kompaktiranje in posebno prednostno za toplo briketiranje ali toplo kompaktiranje zrnatega materiala. Tak stiskalni valj sestoji v svoji temeljni zasnovi iz jedra valja 1 in na jedro valja 1 pritrjenega valjnega plašča, ki sestoji iz več obodno razporejenih segmentov 2, pri čemer navedeni segmenti 2 vključujejo z osjo vzporedne končne ploskve 3. Segmenti 2 lahko imajo profiliran zunanji obod; v podanem izvedbenem primeru vključujejo kalupne kotanje 4 za briketiranje ali kompaktiranj e. Ta kalupna orodja/kalupne kotanje 4 so scela/enodelno vdelana/e v posamezne segmente 2. Vsak segment 2 vključuje čelno naokrog potekajočo vpenjalno ramo 5.

Pritrditev segmentov 2 na jedro valja 1 je izvedena s pomočjo dveh pritrdilnih obročev 6, ki se imenujeta tudi prižemna ali vpenjalna obroča. Prikazana sta npr. na sliki 2. Oba pritrdilna obroča 6 se čelno nasadita z obeh strani, tako da oklepata vpenjalne rame 5 segmentov 2. Pri tem se oba pritrdilna obroča 6 s pomočjo z osjo vzporednih vpenjalnih sornikov 7 vpneta med seboj in s tem tudi s segmenti 2, nameščenimi med pritrdilnima obročema. Pri tem vpenjalne rame 5 vključujejo prve vpenjalne ploskve 8 (slika 3), vpenjalni obroč 6 pa vključuje druge vpenjalne ploskve 9. Da se tekom vpenjanja z osjo vzporednih vpenjalnih sornikov 7 dobi radialna vpenjalna sila, lahko prva vpenjalna ploskev 8 in druga vpenjalna ploskev 9 ležita poševno glede na valjno os. Tako se aksialna oz. z osjo vzporedna vpenjalna sila, s katero delujejo vpenjalni sorniki 7, pretvori v radialno vpenjalno silo, s tem pa se zagotovi brezhibna pritrditev segmentov 2 na jedro valja 1. Pri tem se lahko segmenti 2 in jedro valja 1 še dodatno povežejo z ubiranjem oblik, npr. tako da notranji obodni (oz. spodnji) ubirajoči elementi segmentov 2 vprimejo v zunanje obodne ubirajoče elemente jedra valja 1 (in/ali obratno). Vsekakor ima v okviru podanega izvedbenega primera poseben pomen vpetj e segmentov 2 s pomočjo

pritrdilnega obroča 6, označenega tudi z nazivoma prižemni ali vpenjalni obroč, in vpenjalnega sornika 7. Pritrdilni obroč 6 je oblikovan kot obroč s profiliranim prečnim prerezom. Vključuje na eni strani naokrog potekajoč osnovni obroč 6a, na drugi strani pa naokrog potekajoč vpenjalni ovratnik 6b, tako da ima v prečnem prerezu v bistvu obliko črke L. Navedeni naokrog potekajoči vpenjalni ovratnik 6b oklepa z drugimi vpenjalnimi ploskvami 9 vpenjalne rame 5 segmentov 2, tako da so druge vpenjalne ploskve 9 vpenjalnega obroča 6 potisnjene proti prvim vpenjalnim ploskvam 8 vpenjalnih ram 5.

Segmenti 2 vključujejo vsak po eno z osjo vzporedno skoznjo luknjo 10, skozi katero se vstavijo vpenjalni sorniki 7. Te z osjo vzporedne skoznje luknje 10 ležijo med končnima ploskvama 3 posameznega segmenta 2 glede na njegov razpon v obodni smeri. V izvedbenem primeru leži skoznja luknja 10 segmenta 2 na sredi med njegovima končnima ploskvama 3 glede na njegov razpon v obodni smeri. Skoznje luknje 10 so izvedene v obliki vrtin in se raztezajo po celotni širini segmentov 2, tako da vpenjalni sorniki segajo skozi segmente v celoti. Na ta način se lahko med vstavljanjem segmentov 2 oba pritrdilna obroča 6 z obeh strani segmentov vpneta drug z drugim.

Vpenjalni obroč 6 v izvedbenem primeru ni zasnovan z nespremenljivim prečnim prerezom po celotnem obodu, temveč vpenjalni obroč 6 vključuje lokalno omejene vpenjalne izbokline 11. Vpenjalni obroč 6 tako vključuje po obodu razporejene, posameznim segmentom 2 pripadajoče vpenjalne izbokline 11, pri čemer vsaka od navedenih vpenjalnih izboklin 11 vključuje drugo vpenjalno ploskev 9. Zato se vpenjalne izbokline 11 raztezajo samo po enem delu ločnega razpona segmenta 2, tako da se sila z vpenjalnega obroča 6 ne prenaša na celotni obod oz. celotno ploskev, marveč samo lokalno omejeno v predelu vpenjalnih izboklin 11.

Segmenti 2 vključujejo na svojih čelnih ploskvah 12 in vpenjalnih ramah 5 (oz. v predelu, kjer čelna ploskev 12 prehaja v vpenjalno ramo 5) zunanje materialne ojačitve 13. Te materialne ojačitve 13 štrlijo glede na prvo vpenjalno ploskev 8 navzven v radialni smeri, glede na čelno ploskev 12 pa navzven v aksialni smeri, tako da je v obodni smeri med dvema materialnima ojačitvama 13 posameznega segmenta 2 predvidena žepasta poglobitev 14. V teh žepastih poglobitvah 14 se nahajajo prve vpenjalne ploskve 8 segmentov 2, kar pomeni, da vpenjalni obroč 6 s svojimi lokalno omejenimi vpenjalnimi izboklinami prijemlje 11 v te žepaste poglobitve 14 segmentov. Zato materialne ojačitve 13, ki se nahajajo v končnim ploskvam priležnih obrobjih čelnih ploskev segmentov 2, ne ovirajo brezhibnega vpetja. Skrbijo za povečano stabilnost v posebno obremenjenih predelih segmenta. Vpenjalni obroč 6 je zato po svoji zasnovi tako rekoč kronaste oblike. V predelu navedenih lokalno omejenih vpenjalnih izboklin 11 je na spodnji strani izdelana druga vpenjalna ploskev 9, pri čemer lahko ta druga vpenjalna ploskev 9 tako kot tudi prva vpenjalna ploskev 8 segmentov 2 leži znotraj žepov 14 poševno glede na valjno os 10.

Poleg tega je iz slik razvidno, da dva v obodni smeri zaporedna segmenta vprijemljeta drug v drugega. V ta namen vključuje navedena ena končna ploskev 3 danega segmenta 2 v obodno smer štrleč nos 15, medtem ko nasproti ležeča končna ploskev 3 istega segmenta 2 vključuje komplementaren in nazaj v obodni smeri umaknjen žep 16, tako da nos 16 enega segmenta podobno spoju na utor in pero vprijemlje v ustrezni žep 16 obodno sosednjega segmenta. Z izjemo navedenih elementov (nosov 15/žepov 16) pa so končne ploskve 3 oblikovane plosko oz. ravno in zatorej brezstopenjsko. S tem postanejo odveč zlasti profili za vpenjalne sornike oz. vpenjalne palice 7, saj so navedeni vpenjalni sorniki po izumu speljani skozi središčne skoznje luknje v segmentu 2. Na ta način so lahko končne ploskve 3 zlasti v čelnim stranicam priležnih obrobjih končnih ploskev, se pravi z obeh strani nosov in žepov, izdelane ravno in zatorej brezstopenjsko po celotni radialni debelini segmenta, pa tudi v vsej debelini tistega njegovega dela, ki radialno gledano leži nad nosovi/žepi. S tem ni več potrebe po vdolbinah in izboklinah, kar pripomore k povečani zdržljivosti in daljši življenjski dobi posameznih segmentov.

Claims (9)

1. Patentni zahtevki

   1. Stiskalni valj za valjno stiskalnico, posebno za briketiranje, kompaktiranj e ali mletje zrnatega materiala, z jedrom valja (1) in obodno na jedro valja (1) pritrjenim valjnim plaščem, sestavljenim iz več obodno razporejenih segmentov (2) z druga k drugi obrnjenimi končnimi ploskvami (3), pri čemer segmenti (2) vključujejo čelno naokrog potekajoče vpenjalne rame (5), pri čemer so posamezni segmenti (2) čelno odstranljivo pritrjeni na jedro valja (1) z vsaj enim pritrdilnim obročem (6)), ki oklepa vpenjalne rame (5) segmentov (2), in pri čemer je pritrdilni obroč (6) s pomočjo z osjo vzporednih vpenjalnih sornikov (7) potisnjen ob segmente (2) oz. se obnje potisne, označen s tem, da segmenti (2) vključujejo vsaj po eno z osjo vzporedno skoznjo luknjo (10) za vpenjalne sornike (7), ki glede na razpon segmenta v obodni smeri leži med obema končnima ploskvama (3) segmenta (2) .
2. 2. Stiskalni valj po zahtevku 1, označen s tem, da vpenjalne rame (5) vključujejo prve vpenjalne ploskve (8), vpenjalni obroč (6) pa vključuje eno ali več vpenjalnih ploskev (9), pri čemer prve vpenjalne ploskve (8) in/ali druge vpenjalne ploskve (9) prednostno ležijo poševno glede na valjno os, zato da se tekom vpenjanja z osjo vzporednih vpenjalnih sornikov (7) ustvari radialna vpenjalna sila.
3. 3. Stiskalni valj po zahtevkih 1 ali 2, označen s tem, da pritrdilni obroč (6) vključuje vpenjalne rame (5) segmentov (2) oklepajoč vpenjalni ovratnik (6b) z drugimi vpenjalnimi ploskvami (9), ki se s pomočjo vpenjalnih sornikov (7) potisnejo k ustreznim prvim vpenjalnim ploskvam (8) vpenjalnih ram (5) segmentov.
4. 4. Stiskalni valj po katerem koli zahtevku od 1 do 3, označen s tem, da segmenti (2) na svojih čelnih ploskvah (12) in/ali vpenjalnih ramah (5), in sicer v končnim ploskvam (3) priležnih obrobjih čelnih ploskev, vključujejo zunanje materialne ojačitve (13), ki štrlijo glede na prvo vpenjalno ploskev (8) navzven v radialni smeri in/ali pa glede na čelno ploskev (12) navzven v aksialni smeri, v obodni smeri pa skupaj s prvimi vpenjalnimi ploskvami (8) tvorijo vmesne žepaste poglobitve (14), na katere nalegajo druge vpenjalne ploskve (9) pritrdilnega obroča (6).
5. 5. Stiskalni valj po katerem koli zahtevku od 1 do 4, označen s tem, da pritrdilni obroč (6) npr. v predelu vpenjalnega ovratnika (6b) vključuje več po obodu razporejenih, posameznim segmentom (2) pripadajočih vpenjalnih izboklin (11), ki vključujejo npr. druge vpenjalne ploskve (9) in se raztezajo samo po enem delu ločnega razpona segmenta (2), prednostno pa vprijemljejo v žepaste poglobitve (14) segmentov (2), ki vključujejo prve vpenjalne ploskve (8).
6. 6. Stiskalni valj po katerem koli zahtevku od 1 do 5, označen s tem, da skoznja luknja (10) danega segmenta (2) leži na sredi med njegovima končnima ploskvama (3) glede na njegov razpon v obodni smeri.
7. 7. Stiskalni valj po katerem koli zahtevku od 1 do 6, označen s tem, da sta oba na nasproti si ležečih čelnih ploskvah (12) valja nameščena pritrdilna obroča (6) speta skupaj oz. se spneta skupaj s pomočjo aksialnih vpenjalnih sornikov (7), ki segajo skozi segmente (2) v celoti.
8. 8. Stiskalni valj po katerem koli zahtevku od 1 do 7, označen s tem, da ena končna ploskev (3) danega segmenta (2) vključuje izboklino (15), druga končna ploskev (3) segmenta (2) pa ustrezno poglobitev (16), pri čemer izboklina (15) danega segmenta (2) vprijemlje v ustrezno poglobitev (16) naslednjega

   segmenta ( 2) . 9. Stiskalni valj po katerem koli zahtevku od 1 do 8, označen s tem, da so končne ploskve (3) v čelnim stranicam (12) priležnih obrobjih končnih ploskev,

   npr. z obeh strani izbokline (15) in/ali poglobitve

   (16), izdelane ravno in brezstopenj sko Po celotni radialni debelini segmenta (2) . 10. Stiskalni valj po katerem koli zahtevku od 1 do 9, označen s tem, da segmenti vključujejo PO celotnem

   obodu sklenjeno naokrog potekajoče prve vpenjalne ploskve in/ali vpenjalni obroč vključuje po celotnem obodu naokrog potekajočo drugo vpenjalno ploskev.

   11. Stiskalni valj po katerem koli zahtevku od 1 do 10, označen s tem, da je v pritrdilnem obroču (6) integralno vgrajen vsaj en hladilni kanal, npr. naokrog po obodu potekajoč hladilni kanal.
9. 12. Valjna stiskalnica z dvema stiskalnima valjema po katerem koli zahtevku od 1 do 11.