SI24326A - Interaktivni vratarski sistem - Google Patents

Abstract

Predlagani izum se nanaša na interaktivni vratarski sistem, obsegajoč nov inteligentni vmesnik, ki je zasnovan za nadzor vstopanja v prostor z omejenim vstopom, kot na primer v stanovanje in podobno. Po predlaganem izumu je predvideno, da omenjeni sistem obsega napravo, nameščeno v območju vrat prostora z omejenim vstopom, ki je povezana z vsaj enim zunanjim sklopom. Omenjena naprava obsega vsaj upravljalno komponento (2), procesno komponento (3) in komponento (4) uporabniškega vmesnika, pri čemer omenjena upravljalna komponenta (2) upravlja z omenjenim vsaj enim zunanjim sklopom. Na opisani način se izvaja storitve, ki so v bistvu podobne storitvam, kot bi jih izvajal vratar-človek, poleg tega pa se poveča varnost in udobje.

Description

INTECH-LES, razvojni center, d.o.o.

Interaktivni vratarski sistem

Predlagani izum se nanaša na interaktivni vratarski sistem, obsegajoč nov inteligentni vmesnik, ki je zasnovan za nadzor vstopanja v prostor z omejenim vstopom, kot na primer v stanovanje in podobno.

Interaktivni vratarski sistem uvodoma navedene vrste je znan iz vrste dokumentov, kot na primer WO 2011127739, WO 9966467, CN101882335, itd., a nobena od znanih rešitev ne izpolnjuje sočasno zahtev po varnosti, funkcionalnosti in zanesljivosti. Poleg tega so vse znane rešitve zahtevne za uporabnika in to tako glede uporabe kot tudi učenja.

Naloga predlaganega izuma je ustvariti nov interaktivni vratarski sistem, s katerim so odpravljene pomanjkljivosti znanih tovrstnih sistemov.

«

Zastavljena naloga je po izumu rešena z značilnostmi, podanimi v značilnostnem delu 1. patentnega zahtevka. Podrobnosti izuma so razkrite v podzahtevkih. Po predlaganem izumu je predvideno, da se s pomočjo prepoznavanja oseb pri vstopu/izstopu skozi vrata prostora omogoči samodejno vodenje seznama prisotnosti ljudi v prostoru in na osnovi letega nudi storitve, ki jih omenjene osebe potrebujejo ob vstopu/izstopu. Na tej osnovi sistem v bistvu izvaja aktivnosti, kot jih sicer izvaja vratar - človek. Prednost sistema je v tem, da se s pomočjo avtomatizacije in motivacije uporabnikov za sodelovanje zagotovi visoko stopnjo zanesljivosti vodenja seznama prisotnosti oseb in prepoznavanja le-teh ob vstopu/izstopu. Posledično je zagotovljena zanesljiva evidenca prisotnosti in identifikacija oseb ob vstopu/izstopu v omenjeni prostor.

Izum je v nadaljevanju podrobneje predstavljen na osnovi izvedbenega primera in s sklicevanjem na priložene skice, kjer kaže sl. 1 interaktivni vratarski sistem po izumu v shematskem prikazu, sl. 2 shematski prikaz delovanja sistema s sl. 1.

Interaktivni vratarski sistem 1 po izumu obsega multimedijsko napravo, ki je shematsko prikazana na sl. 1, in je nameščena v območju vrat prostora z omejenim vstopom ter povezana z vsaj enim zunanjim sklopom. Omenjena naprava obsega niz komponent, kot na primer upravljalno komponento 2, procesno komponento 3 in komponento 4 uporabniškega vmesnika. Prva komponenta sistema 1 je izbrana kot upravljalna komponenta 2, ki upravlja z vsaj enim omenjenim zunanjim sklopom. Po predlaganem izumu je predvideno, da omenjeni zunanji sklop obsega senzorski sklop 5, ki ga prednostno predstavlja vsaj en senzor, vsaj en aretimi sklop 6, ki ga prednostno predstavlja vsaj ena ključavnica, zlasti elektro-mehanska ključavnica, in sklop 7 za pošiljanje alarmov in opozoril. Vsak od omenjenih sklopov 5, 6, 7, ki je sposoben komunicirati z omenjeno napravo, je lahko integralni del naprave ali povsem ločen od nje. Vratarski sistem po izumu za delovanje potrebuje več raznovrstnih senzorjev, ki so zajeti v senzorskem sklopu 5. Za zanesljivo delovanje vratarskega sistema po izumu so potrebni vsaj naslednji senzorji:

identifikacijski senzor, kot na primer čitalnik prstnih odtisov, čitalnik kartic za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), številčnica za vpis kode in podobno, senzor prehajanja skozi vrata, kot na primer senzor odprtosti vrat, ultrazvočni senzor razdalje v podboj, senzor prekinitve laserskega žarka na podboj vrat in podobno, in izbirama senzor premikanja vrat, kot na primer pospeškomer, žiroskop, magnetomer in podobno.

Poleg tega so predvideni tudi senzorji, ki izmerijo podatke, značilne za vstop določene osebe. Tovrstni senzor je na primer kamera z možnostjo prepoznavanja obrazov ali določanja fizičnih parametrov osebe, ultrazvočni senzor za določanje fizičnih parametrov osebe ob prehodu skozi vrata in senzorji prisotnosti oseb, kot na primer senzor gibanja ali kamera z možnostjo zaznavanja gibanja. Omenjeni aretimi sklop 6 obsega vsaj eno elektromehansko ključavnico, s katero je omogočeno elektronsko vodeno odklepanje in zaklepanje vrat. Omenjeni sklop 7 za pošiljanje alarmov in opozoril omogoča preusmerjanje alarmov in opozoril od procesne komponente 3 preko upravljalne komponente 2 do uporabnikov 8. Omenjeni sklop 7 je lahko izbran kot običajen alarmni sistem, povezan na klicni center ali varnostno centralo, ki se ga da povezati z vratarskim sistemom po izumu. Po prednostni izvedbi izuma je predvideno, da je omenjeni sklop 7 izbran kot modul, ki omogoča prenos vsaj tekstovnih podatkov, kot na primer GSM modul, ki lahko pošilja SMS sporočila uporabnikom, prednostno pa je izbran kot modul, ki omogoča prenos slike in/ali zvoka, kot na primer internetni strežnik, ki je zmožen pošiljanja slike in/ali zvoka do uporabnikov.

Druga komponenta omenjene naprave je izbrana kot centralna procesna enota 3, ki sprejema zbrane podatke iz omenjene upravljalne komponente 2 in ukaze uporabnikov 8, jih obdeluje in glede na rezultate izda ukaze za upravljanje omenjenega aretirnega sklopa 6, sklopa 7 za pošiljanje alarmov in opozoril ter sklopa za prikaz na komponenti 4 uporabniškega vmesnika. Tretja komponenta omenjene naprave je predstavljena s komponento 4 uporabniškega vmesnika, ki je povezana s centralno procesno enoto 3 in omogoča komunikacijo med uporabnikom in omenjenim vratarskim sistemom 1. Kot uporabniški vmesnik je mogoče uporabiti na dotik občutljiv zaslon ali katerokoli drugo napravo ali sklop naprav, ki omogoča prikazovanje informacij in sprejemanje uporabniških ukazov. Po predlaganem izumu je predvideno, da je upravljalna komponenta 2 lahko zasnovana na primer s pomočjo mikro-krmilnika z ustreznim številom vhodov in izhodov ter programsko opremo, ki omogoča sprejemanje podatkov iz različnih senzorjev, pošiljanje podatkov v procesno komponento 3 preko žične ali brezžične povezave, in upravljanje omenjenega aretirnega sklopa 6 ter sklopa 7 za pošiljanje alarmov in opozoril. Omenjene komponente 2, 3, 4 so lahko zasnovane bodisi kot en sam integralni sklop ali večdelne.

V nadaljevanju je podrobneje opisano delovanje sistema, ki je predstavljeno s postopkom, shematsko prikazanem na sl. 2. Omenjeni postopek obsega naslednje bistvene elemente:

a) zaznavanje osebe na zunanji strani vrat in ustrezno delovanje ob vhodu,

b) zaznavanje osebe na notranji strani vrat in ustrezno delovanje ob izhodu,

c) zaznavanje varnostnih groženj in ustrezno delovanje,

d) učenje tipičnega načina prehoda, to je vstopa/izstopa, skozi vrata prostora, ki se ga nadzoruje, uporabnikov in identifikacijo oz. verifikacijo le-teh na podlagi primerjave zbranih senzorskih podatkov ob prehodu skozi vrata z modeli, zgrajenimi ob preteklih prehodih.

Ob zagonu 8a interaktivnega vratarskega sistema po izumu se najprej izvede začetne nastavitve 9 ločenih zunanjih sklopov sistema 1, kot na primer senzorskega sklopa 5, aretimega sklopa 6 in sklopa 7 za pošiljanje alarmov in opozoril. Zatem začneta vzporedno teči procesa 10, 13a zaznavanja prisotnosti oseb na obeh straneh vrat in proces 14a zaznavanja varnostnih groženj, ki sprožijo izvajanje pripadajočih procesov, opisanih v nadaljevanju. Ob vsakem vstopu ali izstopu se na podlagi zbranih senzorskih podatkov sproži proces 12 modeliranja obnašanja uporabnikov. Le-ta zgradi model 17 obnašanja uporabnikov s pomočjo metod strojnega učenja, ki vsebuje fizične karakteristike osebe, kot na primer velikost, model obraza in podobno, karakteristike načina vstopa, kot na primer hitrost odpiranja vrat, čas med identifikacijo z identifikacijskim senzorjem in odpiranjem vrat, čas odprtosti vrat in podobno, ter karakteristike časa vstopa, kot na primer čas v dnevu, dan v tednu, delavnik/praznik, prisotnost ostalih oseb, čas predhodnega vstopa in podobno. Sistem v prvi fazi zbira podatke za modeliranje uporabnikov. Ko je zbranih dovolj podatkov za gradnjo zanesljivega modela za klasifikacijo uporabnikov, to je bodisi identifikacijo ali verifikacijo, se lahko prične druga faza. V drugi fazi se zgrajene modele Uporablja za identifikacijo ali verifikacijo uporabnikov in se posodabljajo in dograjujejo na podlagi novih podatkov, kar omogoča samodejno prilagajanje spremembam uporabe in potrebam uporabnikov.

Postopek 11 ob vhodu oz. zaznavanje osebe na zunanji strani vrat se sproži vsakokrat, ko je zaznana možnost vstopa osebe v prostor, ki se ga nadzoruje. V ta namen ves čas teče proces 10, ki periodično preverja, ali je pred vrati na zunanji strani prostora, ki se ga nadzoruje, prisotna oseba. Prisotnost osebe se zazna na podlagi podatkov iz primernega senzorja iz senzorskega sklopa 5, kot na primer PIR senzorja gibanja, ki je usmerjen neposredno pred vrata in nastavljen tako, da zazna ljudi. Če sistem ne vsebuje primernega senzorja za proces 10, se podatki shranjujejo ves čas in uporabijo -ob vstopu. V prvem koraku se vključi zbiranje senzorskih podatkov. Če je pred vrati zaznana oseba, se začne izvajati postopek 11 za vstop in prekine proces 10 zaznavanja oseb pred vrati. Vse relevantne senzorske podatke se shrani v začasni pomnilnik. Za tem lahko sledi ena od treh možnosti: (i) oseba ne vstopi, (ii) oseba vstopi brez identifikacije, (iii) oseba vstopi z identifikacijo.

Če po zaznavi prisotnosti osebe in naknadni zaznavi, da oseba ni več prisotna pred vrati, preteče vnaprej predpisan čas, se to obravnava kot možnost (i). V tem primeru se prekine shranjevanje podatkov. Od shranjenih podatkov se obdrži le čas dogodka in slika oz. slike dogajanja pred vrati (če so v sistem povezani senzorji za zajemanje slike: video kamera ali infrardeča kamera), ostali zbrani začasni podatki pa se izbrišejo. Slika in čas se na primer uvrstita na seznam dogodkov pred vrati, ki se ga pokaže uporabniku, ko ta vstopi skozi vrata, s čimer uporabnik dobi pregled obiskovalcev.

Če je po zaznavi osebe zaznan vstop brez predhodne identifikacije, se dogodek obravnava kot možnost (ii). Vstop se zazna s primernim senzorjem iz senzorskega sklopa 5 (npr. senzor odprtosti vrat ali laserski senzor prekinitve žarka, nameščen v podboj vrat.) V tem primeru se sproži primeren varnostni postopek 14, opisan v nadaljevanju.

V nasprotnem primeru gre za možnost (iii), to je vstop z identifikacijo, ki ga prepoznamo po tem, da je bila najprej zaznana oseba pred vrati, nato pa je bil sprožen eden izmed identifikacijskih senzorjev (npr. čitalnik prstnih odtisov, čitalnik magnetnih kartic, čitalnik RFID kartic, številčnica za vnos kode). V naslednjem koraku se preveri, ali ima identificirana oseba dovoljenje za vstop. Če ga nima, se slika in čas dogodka shranita na seznam dogodkov pred vrati, nakar se sproži omenjeni varnostni postopek 14, sicer se preveri seznam 16 prisotnosti uporabnikov. Če je identificirana oseba na seznamu 16 prisotnosti označena kot prisotna, se sproži omenjeni varnostni postopek 14, sicer se postopek nadaljuje z naslednjim korakom. Če na seznamu 16 prisotnih ni nobenega uporabnika, se izključi proces 14 a za detekcijo poskusa vdora in na primer alarmni sistem, ker vemo, da vstopa oseba s potrebno identifikacijo in zato ni več potrebe po delovanju alarmnega sistema. V naslednjem koraku centralna procesna enota 3 pošlje ukaz za odklepanje vrat preko sklopa 5 za upravljanje senzorjev in aretimega sklopa 6 ter požene časovni števec. Če po odklepanju vrat poteče časovna omejitev za vstop, ne da bi bil zaznan vstop, pošlje centralna procesna enota 3 ukaz za zaklepanje vrat in s tem se postopek konča. Sicer sistem zazna vstop osebe z vsaj enim izmed že «naštetih senzorjev za detekcijo vstopa. Po vstopu se senzorski podatki prenehajo zbirati in se skupaj z identiteto osebe, podatkom, da je šlo za vstop, in časom vstopa pošljejo v nadaljnjo obdelavo postopku 12 za modeliranje obnašanja uporabnikov. V seznam 16 prisotnih uporabnikov se zabeleži prisotnost identificirane osebe, nato pa se opravi verifikacija 15 identificirane osebe na podlagi zbranih podatkov. Če postopek 15 za verifikacijo potrdi identiteto identificirane osebe, se pošlje ukaz za zaklepanje vrat (aretimi sklop 6 sproži zaklepanje šele, ko so vrata zaprta) in se poženejo storitve, vezane na vstop osebe kot na primer prikaz seznama dogodkov pred vrati (t.j. seznam obiskovalcev) na omenjeni komponenti 4; govorni pozdrav; posredovanje sporočil za identificirano osebo; vklop ali sprememba načina delovanja določenih naprav in sistemov v pametnem domu: gretje, razsvetljav, glasbeni stolp; ipd. Če postopek 15 verifikacije ne potrdi identitete osebe, se sproži omenjeni varnostni postopek 14.

Postopek 13 ob izstopu se sproži vsakokrat, ko je zaznana možnost izstopa osebe. V ta namen ves čas teče proces 13a, ki periodično preverja, ali je pred vrati na notranji strani prisotna oseba. Prisotnost osebe se zazna na podlagi podatkov iz senzorskega sklopa 5 (npr. zaznavanja prisotnosti oseb s pomočjo kamere in programa za detekcijo premikanja ali PIR senzorja gibanja). Če je pred vrati zaznana oseba, se začne izvajati postopek 13 za izstop in prekine zaznavanje 13a ljudi pred vrati. V prvem koraku se vključi zbiranje senzorskih podatkov: vsi relevantni senzorski podatki se shranijo v začasni pomnilnik. Če sistem ne vsebuje primernega senzorja za proces 10, se podatki shranjujejo ves čas in uporabijo ob vstopu. Za tem lahko sledi ena od treh možnosti: (i) človek ne izstopi, (ii) človek izstopi brez identifikacije, (iii) človek izstopi z identifikacijo.

Če po zaznavi prisotnosti osebe in naknadni zaznavi, da oseba ni več prisotna pred vrati, preteče vnaprej predpisan čas, se to obravnava kot možnost (i). V tem primeru se prekine shranjevanje podatkov, vsi do sedaj zbrani senzorski podatki pa se zbrišejo iz začasnega pomnilnika.

Če je po zaznavi osebe zaznan izstop brez predhodne identifikacije, se dogodek obravnava kot možnost (ii). Izstop se, kot že opisano, zazna s primernim senzorjem. Če v seznamu prisotnih uporabnikov ni nobene osebe označene kot prisotne, se vključi alarmni sistem, saj predpostavljamo, da je prostor zapustila zadnja oseba in je zato potrebno vključiti proces 14a za detekcijo poskusa vdora in na primer alarmni sistem. Za tem se prekine zbiranje senzorskih podatkov, le-te pa se uporabi za identifikacijo osebe s pomočjo postopka 15 za identifikacijo. Če identifikacija uspe, se zbrane senzorske podatke skupaj s podatkom, da gre za izstop, časom in identiteto izstopajoče osebe pošlje v postopek 12 za modeliranje obnašanja uporabnikov. V seznam 16 prisotnosti uporabnikov se zabeleži, da je identificirana oseba odsotna in da se seznam prisotnosti morda ne ujema z dejanskim stanjem (identifikacija je bila opravljena samodejno, ne da bi se uporabnik eksplicitno identificiral). Če so vrata odklenjena, centralna procesna enota 3 pošlje ukaz za zaklepanje vrat. Če postopek 15 za identifikacijo ugotovi, da osebe ni mogoče zanesljivo identificirati, se sproži omenjeni varnostni postopek 14, vrata pa se na ukaz procesne enote 3 po potrebi zaklenejo.

• · ·

Če se po zaznavi osebe pred vrati le-ta identificira, gre za možnost (iii). Oseba se za izhod lahko identificira z enim izmed identifikacijskih senzorjev (enaki senzorji, kot za identifikacijo ob vstopu) ah s pritiskom na za to namenjen gumb na uporabniškem vmesniku 4. Če se oseba identificira z identifikacijskim senzorjem, se preveri skladnost seznama 16 prisotnosti uporabnikov in se ga po potrebi popravi. Če je edini način za identifikacijo ob izstopu uporaba uporabniškega vmesnika, mora ta omogočati tudi urejanje seznama prisotnosti uporabnikov, kadar le-ta ni skladen z dejanskim stanjem. V naslednjem koraku se sprožijo storitve, vezane na izstop identificirane osebe. Za tem se pošlje ukaz za odklepanje vrat in požene časovni števec. Če po odklepanju vrat poteče časovna omejitev za izstop, ne da bi bil zaznan izstop, centralna procesna enota 3 pošlje ukaz za zaklepanje vrat in s tem se postopek konča. Sicer sistem zazna izstop osebe z vsaj enim izmed že naštetih senzorjev za detekcijo vstopa/izstopa. V naslednjem koraku se v seznamu 16 prisotnosti uporabnikov preveri, ali je izstopajoča oseba edina še prisotna: če je, se vključi proces 14a za detekcijo poskusa vdora in na primer alarmni sistem. Po tem se prekine zbiranje senzorskih podatkov, ki se jih skupaj z identiteto osebe, časom in podatkom, da gre za izstop, posreduje postopku 12 za modeliranje obnašanja uporabnikov. Nato se posodobi seznam 16 prisotnosti uporabnikov, tako da se identificirano osebo označi kot odsotno. Za tem se na podlagi zbranih podatkov požene postopek 15 za verifikacijo identitete osebe, ki je izstopila. Če postopek 15 verifikacije potrdi identiteto, se vrata zaklenejo in s tem je postopek končan, sicer se poleg zaklepanja vrat sproži tudi primeren varnostni postopek 14.

Postopek 12 za modeliranje obnašanja uporabnikov se sproži ob vsakem vstopu ali izstopu uporabnika, ki se identificira. Cilj postopka je na osnovi zbranih senzorskih podatkov s pomočjo metod strojnega učenja zgraditi model obnašanja uporabnikov, ki se ga potem lahko uporablja za identifikacijo in verifikacijo oseb. Verifikacija se, prav tako kot postopek za modeliranje obnašanja, požene ob vsakem vstopu ali izstopu uporabnika, ki se identificira. Namen postopka 15 verifikacije in/ali identifikacije je preveriti, ah se obnašanje osebe, ki se je ustrezno identificirala, ujema s pričakovanim obnašanjem osebe, ki ji identifikacija dejansko pripada - t.j. ugotoviti, ali se oseba, ki se je ustrezno identificirala, res oseba, ki ji pripada omenjena identifikacija. Drugi namen je prepoznati nenavadno obnašanje znane osebe ob vstopu ali izstopu in na podlagi rezultata po potrebi pognati primerne varnostne postopke 14. Identifikacijo se uporablja ob vsakem vstopu ah izstopu uporabnika, ki se ne identificira. Namen postopka 15 identifikacije je na podlagi zbranih senzorskih podatkov prepoznati identiteto uporabnika, ki se ni ustrezno identificiral: če je postopek dovolj prepričan v svoj rezultat, se prepoznana identiteta v postopkih za vstop in izstop uporabi kot identiteta, ki bi jo eksplicitno podal uporabnik. Sicer pa se poženejo primerni varnostni postopki 14, ki zagotovijo, da se uporabnik pravilno identificira in s tem zagotovi skladnost seznama 16 prisotnih uporabnikov z dejanskim stanjem.

Kot navedeno, se postopki 11, 12, 13 sprožijo ob vstopu ali izstopu osebe. Postopek 11 ob vstopu oz. postopek 13 ob izstopu poskrbita za zbiranje vseh potrebnih senzorskih io podatkov, podatka o času, in podatka o tem ali gre za vstop ali izstop. Po prvi fazi zbiranja potrebnih podatkov postopek 12 modeliranja preide v drugo fazo, v kateri se ob vsakem zagonu iz zbranih podatkov izluščijo t.i. znaČilke ali atributi, ki so značilni za vstop posamezne osebe. Za to se najprej izvede časovno agregacijo zbranih podatkov. V obliki, primerni za nadaljnjo obdelavo, se predstavijo časovne relacije med odzivi posameznih senzorjev in trajanjem zaznav posameznih senzorjev. Iz senzorskih podatkov se na primer ugotovi, da je bil najprej sprožen senzor gibanja pred vrati, 3 sekunde za tem je bil sprožen identifikacijski senzor, 2 sekundi za tem se je oseba dotaknila kljuke, zatem je oseba 1,3 sekunde odpirala vrat in jih nato 1,6 sekunde zapirala. Vzporedno se opravi zlivanje podatkov, ki omogoči pridobivanje dodatnih informacij s pomočjo kombiniranja podatkov iz različnih senzorjev. Npr. čas odpiranja vrat se določi na podlagi časa dotika kljuke in pospeškomera, nameščenega v vratnem krilu. Zlivanje senzorskih podatkov služi tudi za povečanje zanesljivosti zaznavanja: s pomočjo kombinacije podatkov iz več sorodnih senzorjev oz. senzorjev, ki omogočajo zaznavanje podobne lastnosti, se natančneje in bolj zanesljivo določi kvantitativna ocena obravnavane lastnosti prehoda skozi vrata.

Kompleksnost časovne agregacije in zlivanja podatkov je odvisna od števila in tipa senzorjev iz omenjenega senzorskega sklopa 5, ki so povezani v.sistem, in mora biti posebej prilagojena dejanskim senzorjem. V naslednjem koraku se iz tako pridobljenih informacij izračunajo same značilke oz. atributi za strojno učenje, ko gre za modeliranje obnašanja uporabnikov oz. klasifikacijo, to je za identifikacijo ali verifikacijo. Značilke se predstavijo v obliki atributnega opisa, kjer so vrednosti atributov lahko nominalne ali numerične. Od tu naprej je postopek neodvisen od tipa in števila uporabljenih senzorjev.

Če gre za postopek 12 modeliranja obnašanja uporabnikov, se izračunanim značilkam (atributom), urejenim v vektor vrednosti značilk, doda še komponento, ki določa razred in je enaka identiteti uporabnika. Nato se vektor uporabi kot učni podatek v postopku strojnega učenja. Postopek strojnega učenja je lahko katerakoli metoda nadzorovanega strojnega učenja, ki omogoča dovolj visoko klasifikacijsko točnost in ima primemo časovno učinkovitost pri klasifikaciji (npr. odločitvena drevesa, odločitvena pravila, metoda k najbližjih sosedov, naivni Bayesov klasifikator, metoda podpornih vektorjev, umetna nevronska mreža, ipd.). Tako zgrajen model 17, ki se ob dostopnosti novega učnega vektorja vsakokrat posodobi, se shrani v obliki, ki jo je mogoče uporabiti za posodabljanje modela in klasifikacijo uporabnika.

Če gre za postopek 15 identifikacije in/ali verifikacije uporabnika, se po izračunu vektorja značilk najprej preveri, ali je bilo zbranih že dovolj učnih podatkov za gradnjo dovolj zanesljivega modela 17 obnašanja uporabnikov. Če zbranih podatkov še ni dovolj, oba postopka odgovorita, da osebe ni mogoče prepoznati (identificirati ali verificirati). Sicer se vektor značilk in model 17 obnašanja uporabnikov uporabita za klasifikacijo uporabnika, rezultat katerega je identiteta osebe (Y) in prepričanost klasifikacijske metode v rezultat. Če gre za verifikacijo, se kot rezultat vrne ocenjena verjetnost, da je eksplicitno podana identiteta osebe (X) enaka prepoznani identiteti (Y) na podlagi zbranih senzorskih podatkov in obnašanja osebe X v preteklosti. Če pa gre za postopek identifikacije, se kot odgovor poda identiteta prepoznane osebe in verjetnost, da je oseba, ki je prešla skozi vrata, res prepoznana, ocenjeno z oceno zanesljivosti klasifikacije modela 17 obnašanja te osebe. Če sta oceni verjetnosti pod določenim pragom, se identifikacijo oz. verifikacijo upošteva kot neveljavno, sicer pa kot veljavno.

Kot navedeno zgoraj lahko postopek 11 ob vstopu in postopek 13 ob izstopu v določenih primerih sprožita varnostni postopek 14. Glede na razlog za sprožitev varnostnega postopka se izvede pravo zaporedje akcije. Postopek ob vstopu lahko požene varnostni postopek zaradi enega izmed naslednjih štirih razlogov: (i) ker po vstopu osebe verifikacija ni uspela, (ii) ker je oseba vstopila, ne da bi se identificirala, (iii) ker se stanje 16 prisotnosti ne ujema z dejanskim stanjem glede na identifikacijski senzor za vstop ali (iv) ker oseba, ki se je identificirala, nima dovoljenja za vstop.

Če verifikacija ni uspela (i), se takoj po vstopu uporabnikom pošlje opozorilo, ki jih o dogodku obvesti. Nato sistem preko uporabniškega vmesnika 4 od osebe, ki je vstopila, zahteva dodamo identifikacijo. Če je dodatna identifikacija uspešna, sistem pošlje preklic opozorila, sicer pa sproži alarm. V vsakem primeru se postopek vstopa po tem nadaljuje, v smislu zaklepanja vrat. Storitve, vezane na vstop osebe X se sprožijo le, če je identifikacija uspela.

Če je oseba vstopila brez identifikacije (ii), se najprej požene postopek 15 identifikacije. Če postopek identifikacije uspe, se prepoznana identiteta uporabnika upošteva kot identiteta, podana s strani vstopajočega, postopek pa se nadaljuje kot pri neuspeli verifikaciji (i) (opozorilo, dodatna verifikacija in preklic opozorila ali proženje alarma). Če identifikacija ni uspela, sistem preko uporabniškega vmesnika 4 zahteva identifikacijo vstopajoče osebe. Če ta ne uspe, se sproži alarm, sicer je varnostni postopek takoj končan. Če je rezultat varnostnega postopka 14 sprožitev alarma, se postopek 11 vstopa, ki je sprožil varnostni postopek, prekine. Sicer se izvajanje postopka 11 vstopa nadaljuje, kot da bi se vstopajoča oseba identificirala z identifikacijskim senzorjem: če na seznamu 16 prisotnih uporabnikov ni noben uporabnik označen kot prisoten, se izključi proces 14a detekcije poskusa vdora in na primer alarm, nato se zabeleži prisotnost osebe v seznam 16 prisotnih uporabnikov, vrata se zaklenejo in se poženejo storitve, vezane na vstop identificirane osebe.

Če se ob vstopu seznam 16 prisotnosti ne ujema z dejanskim stanjem (iii), t.j. na seznamu 16 prisotnosti uporabnikov je zabeleženo, da je oseba s podano identiteto prisotna, se najprej preveri, ali je seznam 16 prisotnosti označen kot veljaven (ali je bil popravljen na podlagi samodejnega prepoznavanja identitete oseb in še ni bil potrjen s strani uporabnikov). Če seznam 16 prisotnosti ni veljaven, se postopek nadaljuje kot pri neuspeli verifikaciji (i), po zaključku varnostnega postopka 14 pa se postopek 11 ob vstopu nadaljuje le, če ni bil sprožen alarm. Če je seznam 16 prisotnosti veljaven, se takoj požene zahteva za dodatno identifikacijo. Če ta uspe, se postopek 11 ob vstopu nadaljuje normalno, sicer pa se sproži alarm, postopek 11 ob vstopu pa se prekine.

«

Če oseba, ki se je identificirala za vstop, nima dovoljenja za vstop, se uporabnikom pošlje opozorilo o poskusu vstopa, sam postopek vstopa pa se prekine, ne da bi osebi dovolili vstop.

Ob izstopu osebe se lahko varnostni postopek 14 požene zaradi dveh razlogov. Prvi razlog je, da verifikacija 15 izstopajoče osebe ni uspela. V tem primeru se seznam 16 prisotnih uporabnikov označi kot potencialno neveljaven, nato pa se izbranim uporabnikom pošlje opozorilo o neuspeli verifikaciji pri izstopu, ki lahko pomeni nenavaden izstop. Sicer opozorilo služi tudi kot obvestilo, da je potrebno seznam 16 prisotnosti ročno uskladiti.

Druga možnost za sprožitev varnostnega postopka 14 ob izstopu je, če se izstopajoča oseba ni identificirala. Ob tem dogodku se najprej požene identifikacija 15 izstopajoče osebe. Če identifikacija ne uspe, se postopek 14 nadaljuje kot pri neuspešni verifikaciji ob izstopu. Če je identifikacija uspela, se zgolj označi, da je seznam 16 prisotnosti potencialno neveljaven.

Varnostni postopek 14 se lahko sproži tudi na podlagi postopka 14a, ki deluje na osnovi enega od varnostnih senzorjev: npr. senzor, ki zazna gibanje na notranji strani vrat ali fizični napad na vrata, ko na seznamu 16 ni zabeleženih prisotnih oseb, ali ločen alarmni sistem. V tem primeru varnostni postopek 14 sproži alarm.

Claims (17)

1. Patentni zahtevki

   1. Interaktivni vratarski sistem, obsegajoč nov inteligentni vmesnik, ki je zasnovan za nadzor vstopanja v prostor z omejenim vstopom, kot na primer v stanovanje in

   5 podobno, značilen po tem, da obsega multimedijsko napravo, nameščeno v območju vrat prostora z omejenim vstopom, ki je povezana z vsaj enim zunanjim sklopom, pri čemer omenjena naprava obsega vsaj upravljalno komponento (2), procesno komponento (3) in komponento (4) uporabniškega vmesnika, pri čemer omenjena upravljalna komponenta (2) upravlja z omenjenim vsaj enim zunanjim sklopom.
2. 2. Interaktivni vratarski sistem po zahtevku 1, značilen po tem, da omenjeni zunanji sklop obsega senzorski sklop (5), ki ga prednostno predstavlja vsaj en senzor, vsaj en aretimi sklop (6), ki ga prednostno predstavlja vsaj ena ključavnica, zlasti elektromehanska ključavnica, in sklop (7) za pošiljanje alarmov in opozoril.
3. 3. Interaktivni vratarski sistem po zahtevkih 1 in 2, značilen po tem, da je vsak od omenjenih sklopov (5, 6, 7), ki je sposoben komunicirati z omenjeno napravo, lahko integralni del omenjene naprave ali povsem ločen od nje.

   20
4. 4. Interaktivni vratarski sistem po zahtevkih 1 do 3, značilen po tem, da omenjeni senzorski sklop (5) obsega identifikacijski senzor, kot na primer čitalnik prstnih odtisov, čitalnik kartic za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), številčnico za vpis kode in podobno; senzor prehajanja skozi vrata, kot na primer senzor odprtosti vrat, ultrazvočni senzor razdalje v podboj, senzor prekinitve laserskega žarka na podboj

   25 vrat in podobno; in izbiroma senzor premikanja vrat, kot na primer pospeškomer, žiroskop, magnetomer in podobno.
5. 5. Interaktivni vratarski sistem po zahtevkih 1 do 4, značilen po tem, da so predvideni dodatni senzorji, kot na primer kamera z možnostjo prepoznavanja obrazov ah

   30 določanja fizičnih parametrov osebe, ultrazvočni senzor za določanje fizičnih parametrov osebe ob prehodu skozi vrata in senzorji prisotnosti oseb, kot na primer senzor gibanja ali kamera z možnostjo zaznavanja gibanja.
6. 6. Interaktivni vratarski sistem po zahtevkih 1 in 2, značilen po tem, da omenjeni

   35 aretimi sklop (6) obsega vsaj eno elektro-mehansko ključavnico, s katero je omogočeno elektronsko vodeno odklepanje in zaklepanje vrat.
7. 7. Interaktivni vratarski sistem po zahtevkih 1 in 2, značilen po tem, da omenjeni sklop (7) za pošiljanje alarmov in opozoril omogoča preusmerjanje alarmov in opozoril od procesne komponente (3) do uporabnikov.
8. 8. Interaktivni vratarski sistem po zahtevku 7, značilen po tem, da je omenjeni sklop (7) izbran kot običajen alarmni sistem, povezan s klicnim centrom ali z varnostno centralo ali z uporabniki ali s kombinacijo naštetega, kot modul, ki omogoča prenos vsaj tekstovnih podatkov, kot na primer GSM modul, ali kot modul, ki omogoča prenos slike in/ali zvoka, kot na primer internetni strežnik.
9. 9. Interaktivni vratarski sistem po zahtevkih 1 do 8, značilen po tem, da centralna procesna enota (3) sprejema zbrane podatke iz upravljalne enote (2) in ukaze uporabnikov (8), jih obdeluje in izdaja ukaze za upravljanje omenjenega aretimega sklopa (6), sklopa (7) za pošiljanje alarmov in opozoril ter sklopa za prikaz na uporabniškem vmesniku (4).
10. 10. Interaktivni vratarski sistem po zahtevkih 1 do 9, značilen po tem, da je komponenta (4) uporabniškega vmesnika povezana s centralno procesno enoto (3) in omogoča komunikacijo med uporabnikom in omenjenim vratarskim sistemom.
11. 11. Interaktivni vratarski sistem po zahtevku 10, značilen po tem, da je kot uporabniški vmesnik uporabljen na dotik občutljiv zaslon ali katerakoli druga naprava ali sklop naprav, ki omogoča prikazovanje informacij in sprejemanje uporabniških ukazov.

    «
12. 12. Interaktivni vratarski sistem, obsegajoč nov inteligentni vmesnik, ki je zasnovan za nadzor vstopanja v prostor z omejenim vstopom, kot na primer v stanovanje in podobno, značilen po tem, da obsega začetne nastavitve (9) omenjenih zunanjih sklopov, kot na primer senzorskega sklopa (5), aretimega sklopa (6) in sklopa (7) za pošiljanje alarmov in opozoril; zaznavanje osebe na zunanji strani vrat prostora, ki se ga nadzoruje; zaznavanje osebe na notranji strani vrat prostora, ki se ga nadzoruje; zaznavanje varnostnih groženj; modeliranje obnašanja uporabnikov; in identifikacijo oz. verifikacijo uporabnikov.
13. 13. Interaktivni vratarski sistem po zahtevku 12, značilen po tem, da se neprestano izvaja proces (10; 13a), ki preverja prisotnost osebe na zunanji in/ali notranji strani vrat prostora, ki se ga nadzoruje.
14. 14. Interaktivni vratarski sistem po zahtevkih 12 in 13, značilen po tem, da se vstopu in/ali izstopu osebe, ki se je identificirala, v/iz prostora, ki se ga nadzoruje, na podlagi zbranih senzorskih podatkov požene proces (12) modeliranja obnašanja uporabnikov, ki zgradi model obnašanja uporabnikov s pomočjo metod strojnega učenja, ki vsebuje fizične karakteristike osebe, karakteristike načina vstopa in karakteristike časa vstopa.
15. 15. Interaktivni vratarski sistem po zahtevku 13, značilen po tem, da se prisotnost osebe na zunanji in/ali notranji strani vrat prostora, ki se ga nadzoruje, zazna na podlagi podatkov iz omenjenega senzorskega sklopa (5).
16. 16. Interaktivni vratarski sistem po zahtevkih 12 do 15, značilen po tem, da se identifikacijo oz. verifikacijo uporabnikov izvaja na podlagi primerjave zbranih senzorskih podatkov ob prehodu skozi vrata z zgrajenim modelom obnašanja uporabnikov z metodo strojnega učenja.
17. 17. Interaktivni vratarski sistem po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da se neprestano izvaja proces (14a), ki na podlagi podatkov iz omenjenega senzorskega sklopa (5) zaznava poskus vdora in sproži varnostni postopek (14).

    INTECH-LES, razvojni