SI23803A - Penjeni materiali na osnovi kombinacije polimerov, pridobljenih iz obnovljivih virov naravnega izvora, in amino smol ter postopek za njihovo izdelavo - Google Patents

Abstract

Predloženi izum se nanaša na polimerne penjene materiale na osnovi zamrežene kombinacije utekočinjenih polimernih materialov naravnega izvora iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, in amino smol ter na postopek za njihovo izdelavo. Izum se še posebno nanaša na postopek izdelave penjenega materiala, kjer v emulziji za penjenje uporabimo kombinacijo utekočinjenega lesa in melaminsko-formaldehidne smole ali modificirane melaminsko-formaldehidne smole. Penjen material, izdelan na osnovi nove zamrežene kombinacije utekočinjenih polimernih materialov naravnega izvora iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, in amino smol, je primeren za uporabo kot izolacijski material, še zlasti za toplotno in/ali zvočno izolacijo.

Description

Penjeni materiali na osnovi kombinacije polimerov, pridobljenih iz obnovljivih virov naravnega izvora, in amino smol ter postopek za njihovo izdelavo

Predloženi izum se nanaša na polimerne penjene materiale na osnovi zamrežene kombinacije utekočinjenih polimernih materialov iz obnovljivih virov naravnega izvora, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, in amino smol ter na postopek za njihovo izdelavo. Izum se še posebno nanaša na postopek izdelave penjenega materiala, kjer v emulziji za penjenje uporabimo kombinacijo utekočinjenega lesa in melaminsko-formaldehidne smole ali modificirane melaminsko-formaldehidne smole.

Penjen material, izdelan na osnovi nove zamrežene kombinacije utekočinjenih polimernih materialov iz obnovljivih virov naravnega izvora, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, in amino smol, je primeren za uporabo kot izolacijski material, še zlasti za toplotno in/ali zvočno izolacijo.

Stanje tehnike in tehnični problem

Danes obstaja na trgu množica izolacijskih materialov, ki so izdelani na osnovi penjenih materialov in ki ustrezajo nekaterim ali večini zahtev za izolacijske materiale. Primeri so npr. penjen poliuretan, penjen polistiren, fenolne pene, penjeni poliolefini ali penjeno steklo.

Problem nekaterih izolacijskih materialov je nedoseganje posameznih zahtev za praktično uporabo, kot so negorljivost, vremenska obstojnost, kemijska obstojnost ali obstojnost proti biološkim škodljivcem. Prav tako so večinoma narejeni na osnovi neobnovljivih virov, kot sta npr. nafta ali zemeljski plin.

Obstaja tudi veliko tradicionalnih izolacijskih materialov iz obnovljivih virov, ki pa ne ustrezajo posameznim tehničnim in varnostnim zahtevam. Tipično so gorljivi, neodporni na vremenske vplive, neodporni na različne škodljivce in niso popolnoma • · primerni za sodoben način gradnje kot so npr. slama, žago vina, razni celulozni materiali.

Problem nedoseganja posameznih zahtev izolacijskih materialov rešujejo z dodajanjem različnih dodatkov v izdelek, z impregniranjem npr. s sredstvi proti gorenju ali z zunanjo zaščito izdelka, npr. z oblogo iz negorljivega materiala.

V zadnjem času so na razpolago osnovni polimerni materiali na osnovi obnovljivih virov, kot so utekočinjen les, utekočinjeni lignocelulozni materiali in naravni polisaharidi. Pridobivanje utekočinjenega lesa iz odpadnega lesa in podobnih materialov, kot so celuloza, bombaž, papir ali škrob, je opisano npr. v patentu SI 21883.

V dokumentu JP 11029957 je navedena proizvodnja lignoceluloznega upenjenega proizvoda iz utekočinjene lignocelulozne surovine, ki jo upenijo in utrdijo s stabilizatorjem pene, kot je polidimetilsiloksan, katalizatoija, kot je piridin, penilnega sredstva, kot je metilen klorid, poliizocianta, kot je toluen disizociant, in podobnih. Nadalje je v JP 6172477 navedena proizvodnja poliuretanske pene, kjer peno, uporabno kot toplotno izolacijski material, pripravijo iz utekočinjenega lignoceluloznega materiala z reakcijo s poliizocianatom, kot je fenilen diizocianat, v prisotnosti penilnega sredstva, kot je voda.

Patenti US 3,085,085, US 3,153,002, US 3,222,357 in US 4,430,490 obravnavajo postopek izdelave trdih poluretanskih pen, kjer pa pri izdelavi le teh ni uporabljena znatna količina materialov iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi.

DE 3 432 381 opisuje pripravo trdih ali poltrdih poliuretanskih pen, v katerem se upeni zmes poliizocianata, poliola, polnila in penilnega sredstva, pri čemer se kot polnilo uporabi uprašena odpadna tekočina, dobljena pri presnovi lesne celuloze.

GB 1443024 se nanaša na trde zaprtocelične pene, še zlasti na trde pene na osnovi melaminsko-formaldehidnih smol, ki po izbiri vsebujejo različna anorganska ali organska polnila, ki gorijo počasi ali so težko vnetljiva. Kot organska polnila so med drugimi navedena kokosova ali sisalova vlakna. Vendar namen tega izuma ni uporaba obnovljivih virov za namen izdelave trdih penjenih proizvodov za uporabo kot izolacijski material, prav tako pa so uporabljena polnila v obliki vlaken.

Namen predloženega izuma je bil torej izdelati penjen material, ki bi bil že zlasti primeren kot izolacijski material, in ki bi združeval dobre tehnične lastnosti sintetičnih materialov, kot so polistirenske pene, poliuretanske pene, fenolne pene, in pene, izdelane iz amino smol, kot npr. iz melaminsko-formaldehidnih smol in sečninskoformaldehidnih smol, ter izolacije iz mineralnih vlaken, kot so npr. steklena in kamena volna, ter bi bil vsaj delno narejen iz utekočinjenih polimernih materialov iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi.

Želeli smo uporabiti obnovljiv vir naravnega izvora, ki se ne uporablja v prehrambeni verigi ljudi, kot eno od surovin za izdelavo okolju prijaznega, negorljivega, kvalitetnega in uporabnega izolacijskega materiala, hkrati pa z uporabo obnovljivega vira kot surovine tudi zagotavljati trajnostni razvoj in konkurenčnost na trgu.

Podroben opis izuma

Ugotovili smo, da lahko tak izolacijski material predstavljajo novi penjeni materiali na osnovi zamrežene kombinacije utekočinjenih polimerov, pridobljenih iz obnovljivih virov naravnega izvora, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, in amino smol, prednostno na osnovi zamrežene kombinacije utekočinjenega lesa in melaminskoformaldehidnih smol ali modificiranih melaminsko-formaldehidnih smol.

Take penjene materiale lahko pripravimo z novim postopkom v smislu izuma, pri katerem za pripravo emulzije za penjenje uporabimo kombinacijo surovin na osnovi

utekočinjenih polimerov naravnega izvora iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, in amino smol. Penjen material, izdelan s postopkom v smislu izuma, ima ustrezne lastnosti kot izolacijski material, kot so dobre toplotno- in zvočno-izolacijske lastnosti, dobra zvočna absorbcija, negorljivost, inertnost, kemijska obstojnost, UV stabilnost, odpornost na vremenske vplive in ima visok delež materialov iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi, ki lahko sega do okoli 60 mas. % utekočinjenega lesa v končnem izdelku.

Postopek izdelave penjenega materiala v smislu izuma obsega:

a) pripravo emulzije za penjenje, ki obsega:

0,1-60 utežnih % utekočinjenih polimerov naravnega izvora iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, 20 -99,9 utežnih % amino smole, 0,1-20 utežnih % penilnega sredstva, 0,5-10 utežnih % površinsko aktivnega sredstva, 0,5-10 utežnih % trdilca, 0-20 utežnih % komponente za uravnavanje viskoznosti emulzije in, po izbiri, en ali več različnih v stroki znanih dodatkov za doseganje želenih lastnosti penjenega materiala, izbranih iz skupine, ki obsega pigmente, plastifikatorje, sredstva za negorljivost in polnila za doseganje specifičnih mehanskih lastnosti, čemur sledi

b) termično utrjevanje emulzije, dobljene v stopnji a), pri temperaturi med 50 °C in 200 °C za obdobje od 2 minut do 60 minut, da dobimo penjen material.

Dobljen penjen material lahko po izbiri v nadaljnji stopnji postopka naknadno termično obdelamo pri temperaturah od 50 °C do 200 °C do konstantne teže.

Za pripravo emulzije za penjenje kot utekočinjen polimer naravnega izvora iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, prednostno uporabimo utekočinjen les. Z izrazom utekočinjen les, ki ga uporabljamo tukaj, mislimo utekočinjen les, pridobljen iz odpadnega lesa oziroma lesnih odpadkov, odpadnih materialov, ki vsebujejo lignocelulozo, ali podobnih materialov, kot so celuloza, bombaž, papir ali škrob. Še zlasti prednosten je utekočinjen les, pridobljen iz dostopnih virov lesa - odpadnega lesa oziroma lesnih odpadkov.

V smislu izuma je primeren npr. utekočinjen les z deležem lesnih virov do 50 %, z visokoznostjo v območju od 100 mPas do 15000 mPas.

Neomejujoč primer je npr. uporaba utekočinjenega lesa, pridobljenega po postopku, opisanem v patentu SI 21883. Uporabili bi lahko tudi modificiran tekoči les, npr. esterificiran (plastifikator).

Kot amino smole so posebej primerne sečninsko-formaldehidne smole, melaminskoformaldehine smole ali modificirane melaminsko-formaldehidne smole.

Z izrazom melaminsko-formaldehidna smola ali modificirana melaminskoformaldehidna smola, kot ga uporabljamo tukaj, mislimo smolo z razmerjem melamin : formaldehid od 1:1,5 do 1: 4,0, ki je v primeru modificirane smole lahko modificirana z amini, amidi, škrobi, sladkorji, akrilati, alifatskimi in aromatskimi glikoli, Na-bisulfitom, alifatskimi in aromatskimi polioli ali alkoholi. Prednostna modificirana smola je z Na-bisulfitom modificirana melaminsko formaldehidna smola v molskem razmerju melamin : Na-bisulfit od 1:0,05 do 1:0,5. Uporabljene smole imajo lahko koncentracijo od 50 % do 100 % melaminsko-formaldehidne komponente ali modificirane melaminsko-formaldehidne komponente.

V smislu izuma je še zlasti prednostna uporaba melaminsko-formaldehidnih smol z razmerjem melamin : formaldehid od 1:1,7 do 1: 3,5 in koncentracijo vsaj 60 %.

V neomejujočih primerih naveden Meldur® MP je melaminsko-formaldehidna smola, z razmerjem melamin : formaldehid od 1:1,7 do 1: 3,5, s koncentracijo od 60% do 80% in viskoznostjo od 100 mPas do 15000 mPas, delno topna v vodi, in naveden Meldur® MPS je z Na-bisulfitom modificirana melaminsko-formaldehidna smola, z molskim razmerjem melamin ; Na-bisulfit od 1 : 0,2 do 1 : 2,0, s koncentracijo od 60% do 80% in viskoznostjo od 100 mPas do 15000 mPas, delno ali popolnoma topna v vodi.

Kot penilno sredstvo lahko uporabimo organska topila, ki se ne mešajo z vodo, kot so alifatski in ciklični alkani, predvsem so to alifatski alkani, kot sta pentan in heksan, še zlasti n-pentan in n-heksan.

Za pripravo emulzije lahko uporabimo površinsko aktivna sredstva, ki so lahko anionska, kationska ali nevtralna, predvsem anionska površinsko aktivna sredstva, kot so natrijeve soli alkil sulfatov oziroma sulfonatov. Primemo površinsko aktivno sredstvo lahko izberemo iz skupine, ki obsega npr. natrijev lavril sulfat (SLS, sodium lauryl sulfate) in natrijev lavril eter sulfat (SLES, sodium lauryl ether sulfate).

Kot trdilec lahko uporabimo organske in anorganske kisline oziroma njihove soli z organskimi in anorganskimi bazami. Neomejujoč primer ustrezne organske kisline je mravljična kislina, še zlasti koncentrirana mravljična kislina.

Kot komponenta za uravnavanje viskoznosti emulzije so primerna polama topila, prednostna je voda.

Stopnjo termičnega utrjevanja emulzije, pripravljene v stopnji a) postopka, izvedemo pri temperaturi 50 °C in 200 °C. Temperaturo lahko dosežemo z različnimi načini prenosa toplotne energije kot so konvekcija, kondukcija, IR sevanje, visokofrekvenčno segrevanje ali gretje z mikrovalovi ali kakršno koli kombinacijo leteh. Čas utrjevanja je od 2 minut do 60 minut in je odvisen od hitrosti segrevanja, nastavljene temperature, količine materiala, debeline materiala in načina prenosa toplote.

Po izbiri lahko penjen material, ki nastane v stopnji termičnega utrjevanja, naknadno termično obdelujemo (utrjujemo) pri temperaturah od 50 °C do 200 °C do konstantne teže.

V prednostni izvedbi izuma postopek izdelave penjenega materiala obsega:

a) pripravo emulzije za penjenje, ki obsega:

0,1-60 utežnih % utekočinjenega lesa, 20-99,9 utežnih % melaminskoformaldehidne smole ali modificirane melaminsko-formaldehidne smole, 0,1-20 utežnih % penilnega sredstva, 0,5-10 utežnih % površinsko aktivnega sredstva, 0,5-10 utežnih % trdilca in 0-20 utežnih % komponente za uravnavanje viskoznosti emulzije, čemur sledi

b) termično utrjevanje emulzije, dobljene v stopnji a), pri temperaturi med 50 °C in 200 °C za obdobje od 2 minut do 60 minut, da dobimo penjen material.

Dobljen penjen material lahko po izbiri v nadaljnji stopnji postopka naknadno termično obdelamo pri temperaturah od 50 °C do 200 °C do konstantne teže.

Postopek v smislu izuma lahko poteka kontinuirano ali šaržno.

Penjen material v smislu izuma je izdelan na osnovi nove zamrežene emulzije za penjenje, ki lahko obsega kombinacijo utekočinjenega lesa in melaminskoformaldehidne smole v masnem razmerju utekočinjen les : melaminskoformaldehidna smola v območju od 0,1 : 99,9 do 60 : 40. Namesto melaminskoformaldehine smole lahko uporabimo tudi modificirano melaminsko-formaldehidno smolo.

V posebno prednostni izvedbi izuma je penjen material izdelan na osnovi zamrežene emulzije za penjenje, ki obsega 0,1-60 utežnih % utekočinjenega lesa, 20-99,9 utežnih % melaminsko-formaldehidne smole ali modificirane melaminskoformaldehidne smole, 0,1-20 utežnih % penilnega sredstva, prednostno n-pentana,

0,5-10 utežnih % površinsko aktivnega sredstva, prednostno natrijevega lavril eter sulfata, 0,5-10 utežnih % trdilca, prednostno mravljične kisline, 0-20 utežnih % komponente za uravnavanje viskoznosti emulzije, prednostno vode in, po izbiri, en ali več različnih v stroki znanih dodatkov za doseganje želenih lastnosti penjenega materiala. Taki dodatki so na primer pigmenti, plastifikatorji, sredstva za negorljivost, polnila za doseganje specifičnih mehanskih lastnosti.

Penjen material, dobljen s postopkom po tem izumu, ima lahko gostoto v območju od okoli 2 kg/m³ do okoli 150 kg/m³, tlačno trdnost v območju od 0 kPa do 2000 kPa, kot izmerimo po EN 826, in toplotno prevodnost od 0,025 do 0,05 W/mK, kot izmerimo po EN 12667.

Opredeljene lastnosti so odvisne od vrste in razmerja uporabljenih sestavin, načina priprave emulzije in vrste prenosa toplote pri postopku penjenja in utrjevanja.

Postopek v smislu izuma omogoča, da lahko kontroliramo morfologijo končnega proizvoda - penjenega materiala. Po končanem postopku dobimo inerten organski material, pri katerem ne prihaja do naknadnega izhajanja hlapnih snovi iz materiala. S postopkom lahko proizvedemo tako fleksibilne (mehke), kot tudi rigidne (trde) pene.

Penjen material v smislu izuma je uporaben kot izolacijski material za toplotno in zvočno izolacijo, že zlasti tam, kjer je zahtevana kemijska inertnost, temperaturna obstojnost, vremenska obstojnost, negorljivost, paropropustnost in dobra zvočna absorbcija materiala. Proizvedemo ga lahko v obliki npr. blokov, npr. izolacijskih plošč, ki se jih lahko nadalje uporabi kot take, ali pa se jih preoblikuje v želeno ali potrebno obliko. Emulzijo za penjenje pa lahko v postopku proizvodnje utrjujemo tudi v poljubno oblikovanem kalupu predhodno določene oblike.

Po prednostni izvedbi izuma s postopkom izdelamo rigidne pene, ki imajo ustrezne lastnosti za uporabo kot izolacijski material, npr. trdnost, toplotno prevodnost, še zlasti za zvočno in/ali toplotno izolacijo

Primeri, navedeni spodaj, so namenjeni zgolj ponazoritev izuma in nikakor niso mišljeni, da bi na kakršen koli način omejevali obseg predloženega izuma.

V kolikor ni navedeno drugače, se v opisu navedeni odstotki nanašajo na utežne %.

Izvedbeni primeri

Primer 1

Pripravimo emulzijo iz 4,3 utežnih delov utekočinjenega lesa, 5,7 utežnih delov Meldurja® MP, 0,4 utežnih delov SLES, 0,3 utežnih delov koncentrirane mravljične kisline, 0,13 utežnih delov n-pentana.

Sestavine mešamo 3 minute, da dobimo homogeno emulzijo. Nato emulzijo vlijemo v model, obložen s teflonsko folijo, in utrjujemo 30 minut pri 135 °C s kondukcijskim prenosom toplote. Peno nato dokončno obdelamo pri 50 °C do konstantne teže. Tako pridobljena pena ima gostoto 110 kg/m³, tlačno trdnost 125 kPa.

Primer 2

Pripravimo emulzijo iz 2,5 utežnih delov utekočinjenega lesa, 7,5 utežnih delov Meldurja® MP, 0,4 utežnih delov SLES, 0,3 utežnih delov koncentrirane mravljične kisline, 0,15 utežnih delov n-pentana.

Sestavine mešamo 3 minute, da dobimo homogeno emulzijo. Nato emulzijo vlijemo v model, obložen s teflonsko folijo, in utrjujemo 30 minut pri 135 °C s kondukcijskim prenosom toplote. Peno nato dokončno obdelamo pri 50 °C do konstantne teže. Tako pridobljena pena ima gostoto 90 kg/m³ in tlačno trdnost 105 kPa.

Primer 3

Pripravimo emulzijo iz 1,25 utežnih delov utekočinjenega lesa, 8,75 utežnih delov Meldurja® MP, 0,4 utežnih delov SLES, 0,3 utežnih delov koncentrirane mravljične kisline, 0,17 utežnih delov n-pentana.

Sestavine mešamo 3 minute, da dobimo homogeno emulzijo. Nato emulzijo vlijemo v model, obložen s teflonsko folijo in utrjujemo 30 minut pri 135 °C s kondukcijskim prenosom toplote. Peno nato dokončno obdelamo pri 50 °C do konstantne teže. Tako pridobljena pena ima gostoto 75 kg/m³ in tlačno trdnost 260 kPa.

Primer 4

Pripravimo emulzijo iz 0,1 utežnih delov utekočinjenega lesa, 9,9 utežnih delov Melduija® MP, 0,4 utežnih delov SLES, 0,3 utežnih delov koncentrirane mravljične kisline, 0,16 utežnih delov n-pentana.

Sestavine mešamo 3 minute, da dobimo homogeno emulzijo. Nato emulzijo vlijemo v model, obložen s teflonsko folijo, in utijujemo 30 minut pri 135 °C s kondukcijskim prenosom toplote. Peno nato dokončno obdelamo pri 50 °C do konstantne teže. Tako pridobljena pena ima gostoto 75 kg/m³ in tlačno trdnost 315 kPa.

Primer 5

Postopek priprave emulzije za peno poteka tako kot v primeru 4, le da pri pripravi emulzije dodamo 0,2 utežna deleža n-pentana. Tako pridobljena pena ima gostoto 60 kg/m³ in tlačno trdnost 250 kPa.

Primer 6

Pripravimo emulzijo iz 0,1 utežnih delov utekočinjenega lesa 9,9 utežnih delov Meldurja® MP, 0,5 utežnih delov SLES, 0,25 utežnih delov koncentrirane mravljične kisline, 0,8 utežnih delov n-pentana.

Sestavine mešamo 3 minute, da dobimo homogeno emulzijo. Nato emulzijo vlijemo v model, obložen s teflonsko folijo in utrjujemo z mikrovalovnim načinom prenosa toplote 10 minut. Peno nato dokončno obdelamo pri 50 °C do konstantne teže. Tako pridobljena pena je fleksibilna ima gostoto 5 kg/m³.

Primer 7

Postopek priprave emulzije za penjenje poteka tako kot v primeru 6, le da pri pripravi emulzije za pene dodamo kot melaminsko-formaldehidno komponento 9,9 utežnih delov Meldurja® MPS in 0,4 utežnih delov koncentrirane mravljične kisline. Tako pridobljena pena je fleksibilna in ima gostoto 3 kg/m³.

Claims (23)

1. Patentni zahtevki

   1. Postopek izdelave penjenega materiala, označen s tem, da obsega:

   a) pripravo emulzije za penjenje, ki obsega:

   0,1-60 utežnih % utekočinjenih polimerov naravnega izvora iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, 20 -99,9 utežnih % amino smole, 0,1-20 utežnih % penilnega sredstva, 0,5-10 utežnih % površinsko aktivnega sredstva, 0,5-10 utežnih % trdilca, 0-20 utežnih % komponente za uravnavanje viskoznosti emulzije, čemur sledi

   b) termično utrjevanje emulzije, dobljene v stopnji a), pri temperaturi med 50 °C in 200 °C za obdobje od 2 minut do 60 minut, da dobimo penjen material.
2. 2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da za pripravo emulzije za penjenje v stopnji a) postopka kot utekočinjen polimer naravnega izvora iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, uporabimo utekočinjen les, pridobljen iz odpadnega lesa oziroma lesnih odpadkov, odpadnih materialov, ki vsebujejo lignocelulozo, ali podobnih materialov, kot so celuloza, bombaž, papir ali škrob.
3. 3. Postopek po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, daje utekočinjen polimer naravnega izvora iz obnovljivih virov utekočinjen les, pridobljen iz odpadnega lesa ali lesnih odpadkov.
4. 4. Postopek po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 3, označen s tem, da je utekočinjen les utekočinjen les z deležem lesnih virov do 50 % in z viskoznostjo v območju od 100 mPas do 15000 mPas.
5. 5. Postopek po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 4, označen s tem, da za pripravo emulzije za penjenje v stopnji a) postopka kot amino smolo uporabimo sečninsko-formaldehidno smolo, melaminsko-formaldehidno smolo ali modificirano melaminsko-formaldehidno smolo.
6. 6. Postopek po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 5, označen s tem, daje amino smola melaminsko-formaldehidna smola ali modificirana melaminskoformaldehidna smola z razmerjem melamin : formaldehid od 1:1,5 do 1: 4,0.
7. 7. Postopek po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 6, označen s tem, daje amino smola melaminsko-formaldehidna smola ali modificirana melaminskoformaldehidna smola z razmerjem melamin : formaldehid od 1:1,7 do 1: 3,5 in koncentracijo vsaj 60 %.
8. 8. Postopek izdelave penjenega materiala po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 7, označen s tem, da obsega:

   a) pripravo emulzije za penjenje, ki obsega:

   0,1-60 utežnih % utekočinjenega lesa, 20-99,9 utežnih % melaminskoformaldehidne smole ali modificirane melaminsko-formaldehidne smole, 0,1-20 utežnih % penilnega sredstva, 0,5-10 utežnih % površinsko aktivnega sredstva, 0,5-10 utežnih % trdilca, 0-20 utežnih % komponente za uravnavanje viskoznosti emulzije, čemur sledi

   b) termično utijevanje emulzije, dobljene v stopnji a), pri temperaturi med 50 °C in 200 °C za obdobje od 2 minut do 60 minut, da dobimo penjen material.
9. 9. Postopek po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 8, označen s tem, da v stopnji a) postopka emulzija za penjenje dodatno vsebuje en ali več dodatkov, izbranih iz skupine, ki obsega pigmente, plastifikatorje, sredstva za negorljivost in polnila za doseganje specifičnih mehanskih lastnosti.

   • · ·
10. 10. Postopek po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 9, označen s tem, da temperaturo v stopnji termičnega utrjevanja emulzije, pripravljene v stopnji a) postopka, dosežemo s konvekcijo, kondukcijo, IR sevanjem, visokofrekvenčnim segrevanjem ali gretjem z mikrovalovi ali kakršno koli kombinacijo le-teh.
11. 11. Postopek po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 10, označen s tem, poteka kontinuirano ali šaržno.
12. 12. Postopek po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 11, označen s tem, da dobljen penjen material v nadaljnji stopnji postopka naknadno termično obdelamo pri temperaturah od 50 °C do 200 °C do konstantne teže.
13. 13. Postopek po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 12, označen s tem, da s postopkom pripravimo penjen material za uporabo kot izolacijski material, prednostno za zvočno in/ali toplotno izolacijo.
14. 14. Penjen material, označen s tem, da je pripravljen s postopkom po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 11, ima gostoto v območju od okoli 2 kg/m³ do okoli 150 kg/m³, tlačno trdnost v območju od 0 kPa do 2000 kPa, kot izmerimo po EN 826, in toplotno prevodnost od 0,025 do 0,05 W/mK, kot izmerimo po EN 12667.
15. 15. Penjen material, označen s tem, da je pripravljen na osnovi zamrežene kombinacije utekočinjenih polimerov naravnega izvora iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, in amino smol.
16. 16. Penjen material po zahtevku 15, označen s tem, da je utekočinjen polimer naravnega izvora iz obnovljivih virov, ki se ne uporabljajo v prehrambni verigi ljudi, utekočinjen les, pridobljen iz odpadnega lesa oziroma lesnih odpadkov, odpadnih materialov, ki vsebujejo lignocelulozo, ali podobnih materialov, kot so celuloza, bombaž, papir ali škrob.

    • «
17. 17. Penjen material po zahtevku 16, označen s tem, daje utekočinjen les pridobljen iz odpadnega lesa ali lesnih odpadkov.
18. 18. Penjen material po katerem koli izmed zahtevkov od 15 do 17, označen s tem, da so amino smole sečninsko-formaldehidne smole ali melaminsko-formaldehidne smole ali modificirane melaminsko-formaldehidne smole.
19. 19. Penjen material po katerem koli izmed zahtevkov od 16 do 18, označen s tem, da je izdelan na osnovi zamrežene emulzije za penjenje, ki obsega kombinacijo utekočinjenega lesa in melaminsko-formaldehidne smole ali modificirane melaminsko formaldehidne smole v masnem razmerju utekočinjen les : melaminsko-formaldehidna smola ali modificirana melaminsko-formaldehidna smola v območju od 0,1: 99,9 do 60 : 40.
20. 20. Penjen material po katerem koli izmed zahtevkov od 18 do 19, označen s tem, da izdelan na osnovi zamrežene emulzije za penjenje, ki obsega 0,1-60 utežnih % utekočinjenega lesa, 20-99,9 utežnih % melaminsko-formaldehidne smole ali modificirane melaminsko-formaldehidne smole, 0,1-20 utežnih % n-pentana, 0,5-10 utežnih % natrijevega lavril eter sulfata, 0,5-10 utežnih % mravljične kisline in 0-20 utežnih % vode.
21. 21. Penjen material po katerem koli izmed zahtevkov od 19 do 20, označen s tem, da ima gostoto v območju od okoli 2 kg/m³ do okoli 150 kg/m³, tlačno trdnost v območju od 0 kPa do 2000 kPa, kot izmerimo po EN 826, in toplotno prevodnost od 0,025 do 0,05 W/mK, kot izmerimo po ENI2667.
22. 22. Penjen material po katerem koli izmed zahtevkov od 19 do 21, označen s tem, da je fleksibilna ali rigidna pena.
23. 23. Penjen material po katerem koli izmed zahtevkov od 20 do 22, označen s tem, da je rigidna pena, primerna za uporabo kot izolacijski material za zvočno in/ali toplotno izolacijo.