SI22923A - Procesna naprava za oblaganje delcev - Google Patents
Procesna naprava za oblaganje delcev Download PDFInfo
- Publication number
- SI22923A SI22923A SI200800295A SI200800295A SI22923A SI 22923 A SI22923 A SI 22923A SI 200800295 A SI200800295 A SI 200800295A SI 200800295 A SI200800295 A SI 200800295A SI 22923 A SI22923 A SI 22923A
- Authority
- SI
- Slovenia
- Prior art keywords
- coating
- wall
- cylinder
- air
- generator
- Prior art date
Links
Classifications
-
- B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
- B01—PHYSICAL OR CHEMICAL PROCESSES OR APPARATUS IN GENERAL
- B01J—CHEMICAL OR PHYSICAL PROCESSES, e.g. CATALYSIS OR COLLOID CHEMISTRY; THEIR RELEVANT APPARATUS
- B01J2/00—Processes or devices for granulating materials, e.g. fertilisers in general; Rendering particulate materials free flowing in general, e.g. making them hydrophobic
- B01J2/006—Coating of the granules without description of the process or the device by which the granules are obtained
-
- B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
- B01—PHYSICAL OR CHEMICAL PROCESSES OR APPARATUS IN GENERAL
- B01J—CHEMICAL OR PHYSICAL PROCESSES, e.g. CATALYSIS OR COLLOID CHEMISTRY; THEIR RELEVANT APPARATUS
- B01J2/00—Processes or devices for granulating materials, e.g. fertilisers in general; Rendering particulate materials free flowing in general, e.g. making them hydrophobic
- B01J2/16—Processes or devices for granulating materials, e.g. fertilisers in general; Rendering particulate materials free flowing in general, e.g. making them hydrophobic by suspending the powder material in a gas, e.g. in fluidised beds or as a falling curtain
Landscapes
- Chemical & Material Sciences (AREA)
- Organic Chemistry (AREA)
- Chemical Kinetics & Catalysis (AREA)
- Glanulating (AREA)
- Nozzles (AREA)
- Application Of Or Painting With Fluid Materials (AREA)
- Encapsulation Of And Coatings For Semiconductor Or Solid State Devices (AREA)
Abstract
Predmet izuma je procesna naprava za oblaganje delcev ki sodi v področje kemijske in farmacevtsketehnologije in predstavlja izboljšavo procesne opreme za oblaganje delcev z razprševanjem od spodaj in deluje na principu tehnologije z vrtinčenjem Procesna naprava za oblaganje delcev po izumu ima znotraj stene nameščeno ena ali več enot pri čemer vsako enoto sestavlja generatorvrtinčenja zraka s perforirano ploščo in razmejitvenim valjem kjer je centralno skozi generator vrtinčenjazraka vpeljana eno ali večfazna dvokanalna šoba za razprševanje z dovodom za disperzijoza oblaganje in dovodom komprimiranega zrakapri čemer ima generator vrtinčenja zraka izvedene navzven odprte in pod kotom glede na navpičnico ležeče utore Procesna naprava za oblaganje delcev po drugem izvedbenem primeru izuma ima znotraj stene nameščeno eno ali več enot pri čemer vsako enoto sestavlja razmejitveni valj in eno ali večfazna šoba za razprševanje ki je nameščenacentralno glede na valj in penetrira perforirano ploščo a Perforirana plošča a je v zunanjem delu med steno razmejitvenega valja in steno naprave v preseku ravna ali ukrivljena in ima značilno distribucijo velikosti krožnih odprtin z največjimi preseki v področju tlorisne projekcije razmejitvenega valja in manjšimi odprtinami v preostalem delu plošče Naprava za oblaganje ima po obodu stene ob perforirani plošči v obroč vdelane glede na obod poševno usmerjene reževpiha ki so tlačno napajane iz skupnega votlegaobroča s priključkom za komprimiran zrak Naprava za oblaganje ima po obodu stene nad perforirano ploščo radialno izvedeno obodno režo vpiha in sicer poševno glede na horizontalno ravnino pri čemer je reža tlačno napajana preko votlega obroča s tlačnim priključkom
Description
Predmet izuma je procesna naprava za oblaganje delcev, ki sodi v področje kemijske in farmacevtske tehnologije in predstavlja izboljšavo procesne opreme za oblaganje delcev z razprševanjem od spodaj in deluje na principu tehnologije z vrtinčenjem. Bolj natančno se izum nanaša na konstrukcijske rešitve bistvenih elementov naprave za oblaganje, ki izboljšajo kvaliteto oblaganja. Izum sodi v razred A61J3/06 mednarodne patentne klasifikacije.
Tehnični problem, ki ga predložena naprava po izumu uspešno rešuje, je učinkovito zagotavljanje ozke distribucije debeline obloge od delca do delca tudi pri oblaganju z majhnimi delci (50 - 300 mikronov). Oblaganje delcev s funkcionalnimi oblogami je pogost tehnološki postopek v kemijski in farmacevtski industriji. Zlasti v primeru farmacevtskih izdelkov, ki izkazujejo podaljšano sproščanje zdravilne učinkovine, pri katerih je hitrost raztapljanja zdravilne učinkovine definirana z difuzijo preko obloge, je debelina obloge in enakomernost debeline obloge od delca do delca bistvenega pomena za doseganje načrtovane kinetike sproščanja učinkovine. Zagotavljanje ozke distribucije debeline obloge od delca do delca s konstrukcijo procesne opreme je pomembno tudi v primeru kadar z oblaganjem delcev ščitimo le-te pred atmosferskim, fiziološkim ali drugim okoljem. V tem primeru lahko za dosego funkcionalnosti obloge nanesemo na delce manj snovi, hkrati pa se s tem zmanjša čas in poraba energije za tehnološki postopek. Problem predstavlja prav tako oblaganje majhnih delcev (50 - 300 mikronov), ki so zaradi majhne mase in s tem inercije bolj dovzetni za neželen proces aglomeracije. Samostojni in obloženi majhni delci so v farmacevtski in kemijski tehnologiji pomembni zaradi večje specifične površine v primerjavi z večjimi delci. V farmacevtski industriji je v primeru oblaganja delcev z disperzijo, ki vsebuje zdravilno učinkovino še posebej pomemben čim večji izkoristek oblaganja, ki je največkrat funkcija lege in usmeritve šobe ter številčne gostote delcev okrog šobe za razprševanje.
io Znane procesne naprave za oblaganje delcev, ki delujejo na principu tehnologije z vrtinčenjem, so primerna tehnologija za oblaganje delcev v velikostnem razredu od 50 mikronov do 6 mm.
Procesne naprave za oblaganje delcev, ki delujejo na principu tehnologije z vrtinčenjem, delimo v grobem na naprave z razprševanjem is od zgoraj, naprave s tangencialnim razprševanjem in naprave z razprševanjem od spodaj.
Procesne naprave z razprševanjem od zgoraj so prvenstveno namenjene granulaciji, v primeru oblaganja pa je zaradi potrebe po majhnih kapljicah disperzije za oblaganje močneje izražen učinek sušenja z razprševanjem. Če znižamo lego šobe, se sicer zmanjša pot kapljic do delcev, vendar zaradi nasprotnega toka zraka za fluidizacijo in komprimiranega zraka dvokanalne šobe pride do motnje vzorca gibanja delcev in prekomerne omočitve mrežice na dnu naprave.
Procesne naprave za oblaganje s tangencialnim razprševanjem v kombinaciji z rotorsko ploščo so problematične s stališča tesnega stika delcev v vzorcu gibanja in relativno majhnega toka toplote skozi procesno komoro, zaradi česar je facilitirana aglomeracija majhnih delcev, ki jih želimo obložiti.
V primeru procesne naprave z razprševanjem od spodaj je razdalja med šobo in delci kratka, hkrati pa je šoba usmerjena v smeri toka zraka za fluidizacijo, oz. delcev. Znana je izvedenka naprave za oblaganje z razprševanjem od spodaj, ki centralno nad šobo in malo nad distribucijsko ploščo vsebuje še t.i. notranji oz. razmejitveni valj. Z vključitvijo razmejitvenega valja dobi procesna komora naravo naprave, ki deluje na principu tehnologije z vrtinčenjem s krožnim gibanjem (»circulating fluid bed«), in jo po izumitelju imenujemo tudi VVursterjeva komora. Prednost te naprave je v tem, da je ločeno področje oblaganja delcev od področja is sušenja, nadalje je zaradi pnevmatskega transporta delcev znotraj valja in v okolici šobe hitrost delcev relativno velika (0,7 - 2 m/s), kar zmanjšuje možnost aglomeracije delcev. Oblika gibanja delcev je krožna, ponavljajoča, kar predstavlja obliko kontroliranega gibanja. Problemi pri oblaganju s klasično VVursterjevo komoro se kažejo v neenakomernosti nanosa filmske obloge v populaciji delcev, kar je posledica efekta medsebojnega senčenja delcev v območju razprševanja disperzije za oblaganje, efekta »mrtvega« kota v toku delcev ter posledica nesorazmernega pospeševanja najmanjših in največjih delcev v populaciji delcev, ki jih oblagamo. Volumski delež pelet v območju oblaganja in s tem izraženost efekta medsebojnega senčenja je odvisen od pretoka medija za fluidizacijo (zrak ali drug inerten plin) in od nastavitve višine valja. Efekt »mrtvega« kota v toku delcev se pojavi v kotu med zunanjo steno procesne naprave in distribucijsko ploščo, saj delci, ki se nahajajo bližje zunanji steni razmejitvenega valja prej ponovno preidejo v območje horizontalnega transporta ter območje oblaganja in vertikalnega transporta ter tako med oblaganjem večkrat zaokrožijo skozi valj ter posledično prejmejo več obloge. Efekt »mrtvega« kota je močneje izražen ob nižjih legah notranjega valja kljub temu, da lokalno v območju mrtvega kota v distribucijski plošči najdemo večje odprtine, ki naj bi z lokalno večjim vertikalnim pretokom zraka zmanjševale oz. odpravljale ta problem. Če oblagamo populacijo delcev s širšo distribucijo velikosti, imajo večji delci po koncu oblaganja večjo debelino obloge kot tisti, ki so manjši. To se is zgodi zaradi narave vertikalnega transporta delcev, saj imajo manjši delci boljše razmerje med prečnim presekom in maso kot večji delci, posledično imajo manjši delci po prehodu razmejitvenega valja večjo hitrost kot večji delci in se dvigujejo višje, zaradi česar se manjšim delcem napram večjim delcem poveča čas dviganja in padanja v procesni komori. V celotnem času oblaganja se to dejstvo izrazi v odvisnosti števila prehodov delcev skozi razmejitveni valj od začetne velikosti delca.
Nadalje je zaradi relativno velike gostote delcev ob notranji steni razmejitvenega valja in s tem medsebojnih trkov delcev lahko izražena aglomeracija delcev v velikostnem območju od 50 do 300 mikronov kljub temu, da sušenje zaradi velikega lokalnega pretoka segretega zraka poteka relativno hitro.
Znane rešitve problematike VVursterjeve naprave so opisane v 5 nadaljevanju.
Znano je, da vrtinčast tok fluida (swirl flow) znotraj neke cevi izboljša prenos toplote v dvofaznem toku, kar je posledica daljše poti fluida (in s tem časa kontakta z delcem) na neki razdalji v aksialni smeri toka (Algifri AH et al, Heat-transfer in turbulent decaying svvirl flow in a circular pipe, io International Journal of Heat and Mass Transfer, 1988, 31(8): 1563-1568.). Zaradi boljšega prenosa toplote je pričakovati, da se bo zmanjšal problem pri oblaganju manjših delcev.
Znan je tudi članek izboljšanja toplotnega izkoristka pri sušenju v napravi, ki nima strukture VVursterjeve naprave, vendar deluje na principu is tehnologije z vrtinčenjem in ima generator vrtinčastega toka v obliki vetrnice - kril. Pri tej napravi je bilo z vključitvijo vrtinčnega toka doseženo od 5 do 25% izboljšanje glede hitrosti sušenja in specifične hitrosti sušenja ter do 38 % izboljšanje efektivnosti sušenja (M. Ozbey, M.S. Soylemez,
Energy Conversion and Management, 46 ,(2005), 1495-1512)
2o Z vključitvijo vrtinčastega toka (svvirl flovv-a) v VVurster-jevo komoro se zmanjša širina distribucije debeline obloge v populaciji obloženih delcev z ozko distribucijo velikosti za približno 43% (P.VV.S. Heng et al., International Journal of Pharmaceutics, 327, 2006, 26-35), napram klasični VVursterjevi komori pa se tudi bistveno zmanjša pojav aglomeracije (E.S.K. Tang et al., International Journal of Pharmaceutics, 350, 2008, 172-180), medtem ko je izkoristek oblaganja v primerjavi s klasično komoro za dano izvedenko nekoliko slabši.
Z vključitvijo dodatnih izvorov toka zraka v horizontalni legi v neposredni bližini distribucijske plošče in sicer v smeri radialno (patentni dokumenta US 6,579,365 B1, US 2008/0000419 A1) ali tangencialno - tetivno (patentni dokument, US 4,035,152) na zunanji rob distribucijske plošče. Dodatni lokalni izvori toka zraka so napajani tlačno ali iz osnovnega toka io zraka za fluidizacijo.
Namen dodatnih izvorov zraka je v odpravljanju »mrtvega« kota v toku gibanja delcev in s tem posledično izboljšanje distribucije debeline filmske obloge znotraj populacije obloženih delcev.
V US patentnem dokumentu št. 5,718,764 (vrtinčen tok) je opisana is rešitev firme Aeromatic, ki je uporabila in zaščitila generator vrtinčnega toka zraka (svvirl flow) v okviru naprave za oblaganje z razprševanjem od spodaj (Wurster-jeva komora). V svojih izvedbenih primerih je le-ta dokazal določeno izboljšavo v enakomernosti filmske obloge in sicer posredno preko efekta raztapljanja barvila iz obloženega jedra preko bolj ali manj zvezne netopne obloge. Glede na to, da je bil predhodno že znan efekt vrtinčnega toka (swirl flow-a) na prenos toplote (Algifri AH et al, Heat-transfer in turbulent decaying svvirl flow in a circular pipe, International Journal of Heat and Mass Transfer, 1988, 31(8): 1563-1568.), je v pričujočem dokumentu opisana lastna konstrukcija za dosego vrtinčnega toka zraka.
V US patentnem dokumentu št. 6,492,024 B1 (granulacija z vrtinčnim tokom) je opisan proces granulacije v kombinaciji z napravo za oblaganje z generatorjem vrtinčnega toka iz patenta št. US 5,718,764.
US patentni dokument št. 6,579,365 B1 (tlačni podpih - reže) opisuje vrsto izboljšav same naprave za oblaganje z namenom dosege boljše distribucije obloge v populaciji delcev, predvsem z vpeljavo tlačno napajanih radialno usmerjenih odprtin tik nad distribucijsko ploščo in/ali io reže v steni naprave, ki je v »splošnem« vzporedna z distribucijsko ploščo in je v neposredni bližini distribucijske plošče. Podobno rešitev opisuje tudi patentni dokument US 4,035,152, ki prav tako vsebuje tlačno napajane odprtine v istem območju enakovredne procesne naprave za oblaganje. Obstaja konstantna potreba po procesni opremi za oblaganje delcev, ki is bo v primerjavi z obstoječimi funkcionalno-konstrukcijskimi rešitvami Wursterjeve naprave zagotavljala učinkovit proces oblaganja delcev, rezultat katerega bo populacija obloženih delcev s primerjalno ožjo distribucijo debeline filmske obloge, manjšo aglomeracijo delcev, večjim izkoristkom oblaganja in manjšo odvisnostjo debeline obloge od začetnega premera delcev v populaciji delcev s širšo začetno distribucijo velikosti delcev.
V predstavljenem izumu smo tehnični problem zmanjšanja širine distribucije debeline filmske obloge, zmanjšanja aglomeracije delcev in povečanja izkoristka oblaganja rešili z inovativno konstrukcijo generatorja vrtinčenja toka zraka (slika 5), ki daje drugačen profil hitrosti zraka na vstopu v spodnji del valja kot je značilno za do sedaj znane izvedbe vrtinčnega toka. Večje je tudi zmanjšane RSD-ja debeline filmske obloge v primerjavi z znano izvedbo in sicer 56 - 62 % zmanjšanje napram klasični VVursterjevi komori v primerjavi s 43% zmanjšanjem napram klasični VVursterjevi komori (P.W.S. Heng et al., International Journal of Pharmaceutics, 327, 2006, 26-35). Prav tako smo z inovativno konstrukcijo zmanjšali problem odvisnosti debeline filmske obloge od io začetne velikosti delcev, ki jih oblagamo.
Tehnični problem zmanjšanja širine distribucije debeline filmske obloge smo rešili tudi z vpeljavo tlačno napajanih vertikalnih rež 27 in horizontalne obodne reže 24 z naklonom, kjer smo uspeli doseči 46 % zmanjšanje RSD-ja napram klasični VVursterjevi komori.
is Izum bomo podrobneje pojasnili na osnovi izvedbenega primera in pripadajočih slik, od katerih kaže:
slika 1 slika 2 slika 3, 4, 5 slika 6, 7 shematski presek procesne naprave za oblaganje delcev po izumu;
detajl procesne naprave v okolici generatorja vrtinčenja zraka;
geometrija generatorja 4 vrtinčenja zraka; shematsko izvedbo polindustrijske oz. industrijske naprave za oblaganje delcev po izumu;
slika 8 shematsko v prerezu prikazana procesna komora za oblaganje delcev po izumu s strukturo klasične Wursterjeve naprave;
slika 9 detajl konstrukcije vpiha z vertikalnimi režami.
Na sliki 1 je predstavljen shematski presek procesne naprave za oblaganje delcev, ki sestoji iz zunanje stene 1, ki ima v spodnjem delu naprave obliko plašča valja ali prisekanega stožca. Na dnu procesne naprave, kjer se med procesom zadržujejo delci, ki jih oblagamo, se io nahaja generator 4 vrtinčenja zraka s perforirano ploščo 3 v zunanjem delu, ob steni 1 naprave. Perforirana plošča 3, ki ima iz tlorisa obliko kolobarja je iz preseka lahko ravna ali ukrivljena. Tik nad perforirano ploščo 3 in generatorjem 4 vrtinčenja zraka se nahaja pletena kovinska mrežica z odprtinami reda 20 - 40 mikronov. Centralno je skozi generator
4 vrtinčenja zraka vpeljana šoba 6 za razprševanje disperzije za oblaganje, ki je lahko po delovanju eno ali večfazna. Dvokanalna šoba 6 za razprševanje po sliki 1 ima dovod 7 za disperzijo za oblaganje in dovod 8 za komprimiran zrak. Zaradi pospeševanja komprimiranega zraka na koncu šobe 6 za razprševanje in posledično nastalih strižnih napetosti se tvori oblak 10 kapljic disperzije za oblaganje v obliki polnega ali votlega stožca, kar predstavlja ožje področje oblaganja delcev. Pod nivojem perforirane plošče 3 in generatorja 4 vrtinčnega toka zraka oblikuje stena 2 procesne naprave prostor v katerega dovajamo medij 9 (največkrat zrak)
za fludizacijo in je v tem delu naprave v nadtlaku glede na prostor procesne naprave nad generatorjem 4 vrtinčenja zraka in perforirane plošče 3. Centralno je v procesni komori vpet razmejitveni valj 5 v obliki cevi in sicer na takšni višini, da tvori med generatorjem 4 vrtinčenja zraka oz. perforirano ploščo 3 režo (največkrat velikosti 5 do 25 mm).
Delci se v serijski izvedbi procesne naprave v obliki sloja nahajajo okrog razmejitvenega valja 5 nad ravno ali ukrivljeno perforirano ploščo 3. Od števila in razporeditve odprtin v zunanji perforirani plošči 3, pretoka medija 9 za fluidizacijo, velikosti in gostote delcev je odvisno ali je ta sloj v obliki io statičnega, razrahljanega nasutja ali fluidiziranega stanja. Centralno postavljen generator 4 za vrtinčenje medija (zraka) tvori v področju horizontalnega preseka razmejitvenega valja 5 vrtinčen tok 17 zraka z aksialno in tangencialno komponento. Vrtinčen tok 17 zraka v področju reže med razmejitvenim valjem 5 in zunanjo perforirano ploščo 3 zaradi is velike lokalne razlike v hitrosti gibanja zraka ustvari podtlak, ki rezultira v horizontalnem vleku delcev 11 v področju reže. Zaradi dovolj velike aksialne in tangencialne komponente hitrosti zraka se delci od nivoja generatorja 4 vrtinčenja zraka dvigujejo vertikalno v smeri puščice 12 vzdolž razmejitvenega valja 5 pri čemer delno sledijo gibanju zraka v obliki vrtinca zaradi tangencialne komponente toka zraka. Pri vertikalnem gibanju delcev navzgor le - ti letijo skozi področje 10 razprševanja disperzije za oblaganje okrog šobe. V tem področju 10 prihaja do naključnih trkov delcev in kapljic, pri čemer se kapljica po trku na površini delca razporedi v skladu s stičnim kotom z dano trdno snovjo, del kapljevine pa lahko penetrira tudi v notranjost delcev, kar se dogaja zlasti na začetku procesa oblaganja. Če je število trkov kapljic in delca dovolj veliko, lahko kapljice na površini koalescirajo v obliki filma. Ker je tok zraka 17 za fluidizacijo pred vstopom v procesno komoro ogret (največkrat na 40 do 80 °C) in je v dobrem kontaktu s trdnimi delci, prihaja do efektivnega hlapenja topila disperzije za oblaganje s površin delcev (voda ali sprejemljivo organsko topilo). Površinsko omočen delec se hitro dovolj osuši, da ob naključnem trku z drugim delcem ne pride do tvorbe io tekočinskega mostička in do nastanka potencialnega aglomerata. Če je gostota delcev okoli šobe 6 premajhna, lahko prihaja do efekta sušenja z razprševanjem ali oblaganja notranje stene razmejitvenega valja 5, kar oboje zmanjšuje izkoristek procesa oblaganja. Delci vzdolž celotnega valja 5 pospešujejo, ko pa zapustijo valj 5, se njihova hitrost začne zmanjševati, is saj lokalna hitrost zraka zaradi hitrega povečanja preseka procesne naprave hitro pade, prav tako sila upora delca v toku zraka. Delci po dosegu maksimalne višine v ekspanzijskem delu 13 procesne naprave padejo nazaj med zunanjo steno razmejitvenega valja 5 in steno 1 procesne naprave dokler ne dosežejo nivoja nasutja delcev na dnu naprave. Med gibanjem delcev navzgor in navzdol ves čas poteka proces sušenja tako, da je delec ob stiku z nasutjem delcev praktično osušen. Z ravnotežjem hitrosti dovajanja disperzije za oblaganje, uravnavanja velikosti kapljic prek tlaka razprševanja ter velikosti toplotnega toka uravnavanega preko pretoka in temperature medija za fluidizacijo ustvarimo tekom procesa oblaganja pogoje, ki favorizirajo proces oblaganja in ne aglomeracije delcev. Delci tekom oblaganja opisujejo v komori ponavljajoče krožno gibanje in tako večkrat preidejo področje oblaganja. Tako se s časom oblaganja na površini delca najprej tvori zvezna obloga, katere debelina se tekom oblaganja še povečuje.
Na sliki 2 je prikazan detajl procesne naprave v okolici generatorja 4 vrtinčenja zraka in šobe 6 za razprševanje s porazdelitvijo in obliko lokalnih tokov 15, 16, 17 medija (zraka) za fluidizacijo. Prav tako je na io zunanji perforirani plošči 3 prikazana značilna razporeditev odprtin po gostoti in preseku. V področju perforirane plošče 3 ob steni 1 procesne naprave se nahaja pas odprtin večjega preseka, ki generira lokalno večji tok 16 zraka kot v primeru toka 15 zraka ostalih odprtin perforirane plošče 3. Na takšen način se zmanjšuje efekt zadrževanja delcev v kotu med is perforirano ploščo 3 in steno 1 procesne naprave.
Na slikah 3, 4 in 5 je prikazana geometrija generatorja 4 vrtinčenja zraka. Generator 4 vrtinčenja zraka preusmeri zrak v vrtinec, kar je posledica naklona utorov 18 (najpogosteje je kot utorov 18 glede na navpičnico 30° oz. v intervalu med 10 in 45°) v samem generatorju 4.
Skupna tlorisna površina utorov 18 generatorja 4 vrtinčenja zraka je od 20 do 50 % površine horizontalnega preseka razmejitvenega valja 5. Premer generatorja 4 vrtinčenja zraka je od 65 do 100 % premera razmejitvenega valja 5. Ključnega pomena je dejstvo, da so utori 18 generatorja 4
navzven odprti (nimajo stene na obodu generatorja 4), saj to povzroči porazdelitev toka zraka z večjim pretokom centralno ob steni šobe 6 za razprševanje in manjšim pretokom zraka zunanje do radija, ki ustreza radiju razmejitvenega valja 5. Če ima pretok zraka na spodnjem prečnem preseku razmejitvenega valja 5 prej opisano distribucijo hitrosti, se ta distribucija na zgornjem prečnem preseku valja homogenizira. Zaradi generirane oblike in lastnosti vrtinčnega toka zraka skozi valj je manjša možnost za recirkulacijo delcev v področju spodnjega dela valja in reže, zaradi česar se zmanjša možnost za aglomeracijo delcev kot posledico io preomočenja oz. se tudi tako zmanjša variabilnost debeline filmske obloge.
Ob potencialni postavitvi obodne stene utorov 18 bi prišlo do tega, da bi tako generiran vrtinec zraka zaradi svoje začetne homogenosti v distribuciji hitrosti zraka vzdolž radija generatorja preko centrifugalne sile zraka in takojšnjega širjenja vrtinca zraka po prehodu generatorja 4 odrival delce od reže med valjem in distribucijsko ploščo in tako motil sesanje delcev v področje horizontalnega vleka 11.
Generator 4 vrtinčenja zraka zmanjša RSD debeline obloge (izvedbeni primer 1) in sicer tako, da se zaradi krožnega gibanja delcev, ki sledijo toku zraka zmanjša efekt medsebojnega senčenja delcev, delci pa so hkrati bolj enakomerno porazdeljeni po celotnem volumnu notranjega valja. Vrtinčen tok zraka je zaradi višje celokupne hitrosti zraka (aksialna in tangencialna komponenta) bolj efektiven pri sesanju delcev in se tako zmanjša efekt »mrtvega kota«, kar prav tako zmanjša RSD debeline obloge. Zaradi prej opisane oblike gibanja delcev v valju kot posledica vrtinčnega toka zraka se poveča izkoristek oblaganja. Zaradi izboljšanja prenosa toplote (kot posledica daljše poti gibanja delcev na poti skozi valj ter področja ekspanzijskega dela naprave) ter zmanjšanja lokalne gostote in medsebojnih trkov pelet ob steni valja v primerjavi s klasično VVursterjevo komoro, opazimo v primeru procesne naprave z generatorjem 4 vrtinčenja bistveno manjšo aglomeracijo delcev napram klasični VVursterjevi komori (izvedbena primera 3 in 4). Zaradi centrifugalne io komponente gibanja delcev manjši delci po prehodu valja prej trčijo ob steno naprave in padejo proti dnu naprave, zaradi česar se zmanjša problematika odvisnosti debeline obloge od začetne velikosti delcev, ki je značilna za klasično VVursterjevo komoro (izvedbeni primer 5).
Sliki 6 in 7 nakazujeta shematsko izvedbo polindustrijske oz.
is industrijske naprave za oblaganje delcev z generatorji 4 vrtinčenja, kjer je povečanje kapacitete procesne naprave izvedeno s povečanjem števila generatorjev 4 vrtinčenja zraka, šob za razprševanje 6 in razmejitvenih valjev 5 znotraj ene procesne naprave s filtri 19.
Procesna naprava za oblaganje delcev, po drugem izvedbenem primeru izuma, ki je prikazana na slik 8, ima znotraj stene 1, nameščeno eno ali več enot, pri čemer vsako enoto sestavlja razmejitveni valj 5 in eno ali večfazna šoba 6 za razprševanje, ki je nameščena centralno glede na valj in penetrira perforirano ploščo 3a. Perforirana plošča 3a je v zunanjem delu, med steno razmejitvenega valja 5 in steno 1 naprave, v preseku ravna ali ukrivljena in ima značilno distribucijo velikosti krožnih odprtin z največjimi preseki v področju tlorisne projekcije razmejitvenega valja 5 in manjšimi odprtinami v preostalem delu plošče. Tik nad perforirano ploščo
3a se nahaja pletena kovinska mrežica z odprtinami reda 20 - 40 mikronov. Na sliki 8 je shematsko v prerezu prikazana procesna naprava za oblaganje delcev s strukturo klasične VVursterjeve naprave, kjer so v področju kota 26 med steno 1 naprave in perforirano ploščo 3a postavljene vertikalne reže 27 tlačno napajanega vpiha ter najmanj 20 mm io milimetrov nad perforirano ploščo 3a, še obodna reža 24, ki je usmerjena poševno na steno razmejitvenega valja 5 ter hkrati radialno na steno 1 naprave. Distribucija odprtin perforirane plošče 3a zagotavlja v okolici šobe 6 močan aksialen tok zraka vzdolž razmejitvenega valja 5, ki zagotavlja skozi valj vertikalen pnevmatski transport delcev, medtem, ko so odprtine v zunanjem delu perforirane plošče 3a namenjene rahljanju oz. fluidizaciji nasutja delcev ter odpravljanju zadrževanja delcev v področju kota 26 med perforirano ploščo 3a in steno 1 naprave. Opis gibanja delcev in medija za fludizacijo, prenosa toplote in snovi med oblaganjem v napravi s slike 8 je podoben opisu, ki velja za komoro s slike
1, s tem da v tem primeru v razmejitvenem valju 5 ni gibanja zraka v obliki vrtinca. Vpih zraka preko vertikalnih rež 27 preprečuje zastajanje delcev v področju kota 26 med perforirano ploščo 3a in steno 1 naprave, medtem ko vpih zraka obodne reže 24 delce pred vlekom v razmejitveni valj dodatno horizontalno premeša.
Detajl konstrukcije vpiha z vertikalnimi režami 27 je predstavljen na sliki
9. Reže 27 vpiha so orientirane pod ostrim kotom na tangento steno 1 naprave oz. tangencialno na zunanjo steno razmejitvenega valja. Reže 27 so vdelane v izmenljiv obroč 21 tako, da lahko z menjavo obročev korigiramo orientacijski kot rež vpiha 27. Reže 27 so tlačno napajane iz skupnega obroča 20 s priključkom 22 za komprimiran zrak. Z napajalnim tlakom vplivamo na pretok zraka skozi reže in s tem na funkcionalnost io vpiha. Obodna reža 24 vpiha (slika 8) je tlačno napajana preko obroča 23 s tlačnim priključkom 25. Tlačno napajanje in regulacija pretoka na vertikalnih režah 27 in obodni reži 24 je izvedeno ločeno. Orientacijski kot vertikalnih rež 27 (10° do 40° na tangento zunanje stene 1 naprave) je izbran tako, da ne vplivamo na hidrodinamske razmere znotraj is razmejitvenega valja in sicer ni večji od kota katerega krak s steno razmejitvenega valja (5) tvori tangento, saj bi drugače z vpihom skozi reže 27 lahko prevedli tok delcev v nestabilen čepast tok. Obodna reža 24 je usmerjena radialno in je zaradi svoje višine (najmanj 20 mm nad perforirano ploščo 3a) usmerjena v zunanjo steno razmejitvenega valja tako, da ne moti toka delcev znotraj razmejitvenega valja.
Z uporabo vpiha zraka preko vertikalnih rež 27 ali obodne reže 24 lahko signifikantno znižamo RSD debeline filmske obloge delcev (izvedbeni • · primer 2) in sicer tako, da zmanjšamo vpliv efekta mrtvega kota oz. horizontalno premešamo delce pred vlekom v razmejitveni valj.
IZVEDBENI PRIMERI
Za izvedbeni primer 1 in 2 smo z barvilom tartrazin obložili 1 kg pelet in sicer smo med poskusom oblaganja razpršili 915 g 8 % (m/m) vodne io disperzije HPMC z 10,9 % (m/m) deležem barvila. Ob koncu oblaganja smo vzorčili 30 vzorcev pelet po 10 pelet in jih raztopili v fosfatnem pufru s pH = 6,5 ter spektrofotometrično pomerili koncentracijo barvila pri valovni dolžini 425 nm. Iz populacije meritev koncentracij barvila smo izračunali relativno standardno deviacijo debeline filmske obloge, saj je ob ozki in definirani distribuciji pelet okroglih oblik variacija koncentracije raztopljenega barvila predvsem funkcija debeline filmske obloge pelet pred raztapljanjem. Pri izračunu RSD-ja debeline filmske obloge med posameznimi peletami smo se poslužili metode in enačb podanih v Cheng XX, Turton R, The Prediction of Variability Occurring in Fluidized Bed
Coating Equipment. II. The Role of Nonuniforme Particle Coverage Rates in a Bottom-Spray Fluidized Bed Coater. Pharm Dev. Tech., 5, 2000, 323
-332.
IZVEDBENI PRIMER 1
Izvedli smo tri poskuse oblaganja po 1000 g pelet velikostne frakcije od 710 - 800 mikronov po procesni shemi podani v tabeli 1. Oblaganja smo izvedli v klasični VVursterjevi komori in v VVursterjevi komori z generatorjem vrtinčenja (4).
Tabela 1: Procesne spremenljivke postopka filmskega oblaganja
| proces | temperatura | razprševanje | |||
| vhodna [°C] | produkt [°C] | tlak [bar] | črpalka [RPM] | količina [g/minj | |
| predogrevanje | 55 | / | / | / | / |
| temperiranje | 55 | 45 | / | / | / |
| razprševanje | 55 | 40-46 | 2,0 | 8 | -10,5 |
| sušenje | 70 | 40-54 | / | / | / |
| vzorčenje | 70 | 55 | / | / | / |
| stop | 61-63 |
io Pretok zraka za fluidizacijo je bil nastavljen na 130,4 m3/h.
Tabela 2: Rezultati določanja RSD-ja debeline filmske obloge po posameznem poskusu oblaganja
| vrsta naprave | višina valja [mm] | RSD debeline obloge [%] |
| klasična VVursterjeva komora | 20 | 21,1 |
| VVurster z generatorjem vrtinčenja | 10 | 8,05 |
| VVurster z generatorjem vrtinčenja | 20 | 9,28 |
Iz rezultatov je razvidno, da smo z uporabo procesne naprave z generatorjem vrtinčenja dosegli 56 - 62 % znižanje RSD-ja debeline filmske obloge glede na klasično VVursterjevo komoro.
io IZVEDBENI PRIMER 2
Izvedli smo štiri poskuse oblaganja po 1000 g pelet velikostne frakcije od 800 - 1000 mikronov po procesni shemi podani v tabeli 1. Oblaganja smo izvedli v klasični VVursterjevi komori in v VVursterjevi komori s tlačno napajanim podpihom z vertikalnimi režami 27 ter opcijsko horizontalno is obodno režo 24 v zunanji steni naprave.
Pretok zraka za fluidizacijo je bil nastavljen na 130,4 m3/h. Kot vertikalnih rež na tangento zunanje stene VVursterjeve naprave je bil 32°. Višina razmejitvenega valja (velikost reže med valjem in distribucijsko ploščo) je bila nastavljena na 10 mm.
Tabela 3: Rezultati določanja RSD-ja debeline filmske obloge po posameznem poskusu oblaganja
| vrsta naprave | napajalni tlak na reži 27 [mbar] | napajalni tlak na reži 24 [mbar] | RSD debeline obloge [%] |
| klasična VVursterjeva komora | / | / | 20,5 |
| VVurster s podpihom 27 | 100 | / | 11,0 |
| VVurster s podpihom 27 | 80 | / | 18,1 |
| VVurster s podpihom 27 in 24 | 80 | 79 | 11,7 |
Iz rezultatov v tabeli 3 je razvidno, da lahko z uporabo rež vpiha 27 zmanjšamo RSD debeline filmske obloge do 46 % glede na klasično VVursterjevo komoro. Z uporabo rež 27 in 24 vpiha smo dosegli bistveno zmanjšanje RSD-ja debeline filmske obloge glede na poskus, kjer smo io uporabljali le reže 27 vpiha.
IZVEDBENI PRIMER 3
Delež aglomerirane faze po poskusih oblaganja pelet z začetno velikostjo od 800 do 1000 mikronov smo določili tako, da smo obložene is pelete presejali prek sita 1,200 mm, pri čemer so aglomerirani skupki pelet zaostali na uporabljenem situ, posamezne obložene pelete pa so sito neovirano prešle. Maso aglomeriranih pelet zaostalih na situ smo delili z »
maso celokupne serije obloženih pelet pred sejanjem. Na tak način smo izračunali delež aglomerirane faze postopka oblaganja, ki smo ga izrazili v obliki odstotkov.
Izkoristek oblaganja smo izračunali tako, da smo delili dejanski prirastek mase pelet med oblaganjem s teoretično izračunano maso suhih snovi disperzije, ki smo jo razpršili tekom oblaganja.
Poskusa oblaganja pelet smo izvedli z 8% (m/m) vodno raztopino HPMC z dodanim barvilom pri čemer smo uporabili procesne parametre navedene v tabeli 4. Obložili smo 1000 g pelet (800 do 1000 mikronov) z io 986 g disperzije za oblaganje.
Pretok zraka za fluidizacijo je bil nastavljen na 130,4 m3/h pri relativni vlagi vstopnega zraka 38 - 39 % (vlaga merjena pri 18°C). Višina razmejitvenega valja (velikost reže med valjem in distribucijsko ploščo) je bila nastavljena na 20 mm.
is Iz rezultatov v tabeli 5 je razvidno, da uporaba generatorja 4 vrtinčenja zmanjša delež aglomerirane faze za 57,5 % glede na delež aglomerirane faze dobljen s klasično VVursterjevo komoro. Prav tako je iz tabele 5 razvidno, da se z uporabo generatorja 4 vrtinčenja izboljša izkoristek oblaganja.
Tabela 4: Procesne spremenljivke postopka filmskega oblaganja
| proces | temperatura | razprševanje | |||
| vhodna [°C] | produkt [°C] | tlak [bar] | črpalka [RPM] | količina [g/min] | |
| predogrevanje | 56 | / | / | / | / |
| temperiranje | 56 | 45 | / | / | / |
| razprševanje | 56 | 40-46 | 2,0 | 14 | -13,3 |
| sušenje | 70 | 40-54 | / | / | 1 |
Tabela 5: Rezultati določanja deleža aglomerirane faze in izkoristka oblaganja
| vrsta naprave | delež aglomeracije [%] | izkoristek oblaganja [%] |
| klasična VVursterjeva komora | 27,8 | 76,91 |
| VVurster z generatorjem vrtinčenja | 11,8 | 80,25 |
IZVEDBENI PRIMER 4
Oblaganje pelet velikosti 200 - 355 mikronov je bilo izvedeno v klasični VVursterjevi komori in v komori z generatorjem 4 vrtinčenja. Delež aglomerirane faze po poskusih oblaganja pelet smo določili tako, da smo obložene pelete presejali prek sita 0,500 mm, pri čemer so aglomerirani skupki pelet zaostali na uporabljenem situ, posamezne obložene pelete pa so sito neovirano prešle. Maso aglomeriranih pelet zaostalih na situ smo delili z maso celokupne serije obloženih pelet pred sejanjem. Izkoristek oblaganja smo izračunali na enak način kot v izvedbenem primeru 3.
Poskusa oblaganja pelet smo izvedli z 8% (m/m) vodno raztopino HPMC z dodanim barvilom pri čemer smo uporabili procesne parametre navedene v tabeli 6. Obložili smo 1000 g pelet (200 do 355 mikronov) z 986 g disperzije za oblaganje. Pretok zraka za fluidizacijo je bil nastavljen io na 105 m3/h pri relativni vlagi vstopnega zraka 39 % (vlaga merjena pri 18°C). Višina razmejitvenega valja (velikost reže med valjem in distribucijsko ploščo) je bila nastavljena na 10 mm.
Iz rezultatov v tabeli 7 je razvidno, da uporaba generatorja vrtinčenja 4 zmanjša delež aglomerirane faze v primerjavi s klasično VVursterjevo komoro tudi v primeru oblaganja manjših delcev (200 - 300 mikronov), kar nakazuje boljši toplotni izkoristek nove naprave. Izkoristek oblaganja je za obe procesni komori primerljiv.
Tabela 6: Procesne spremenljivke postopka filmskega oblaganja
| proces | temperatura | razprševanje | |||
| vhodna [°C] | produkt [°C] | tlak [bar] | črpalka [RPM] | količina [g/min] | |
| predogrevanje | 56 | / | / | / | / |
| temperiranje | 56 | 45 | / | / | / |
| razprševanje | 56 | 40-46 | 2,0 | 10 | -9,5 |
| sušenje | 70 | 40-54 | / | / | / |
Tabela 7: Rezultati določanja deleža aglomerirane faze (in izkoristka 5 oblaganja
| vrsta naprave | delež aglomeracije [%] | izkoristek oblaganja [%] |
| klasična VVursterjeva komora | 70,7 | 56,3 |
| VVurster z generatorjem vrtinčenja | 43,6 | 57,7 |
IZVEDBENI PRIMER 5 io Frakciji pelet intervala velikosti od 500 do 700 mikronov in intervala velikosti od 800 do 1000 mikronov smo zmešali v masnem razmerju 1:1. Izvedli smo dva poskusa oblaganja pelet z raztopino polimera HPMC, ki vsebuje 10,9% barvila tartrazina. Procesa oblaganja sta bila izvedena s klasično VVursterjevo komoro in s komoro z generatorjem 4 vrtinčenja.
Poskusa oblaganja pelet smo izvedli z 8% (m/m) vodno raztopino HPMC z dodanim barvilom, pri čemer smo uporabili procesne parametre navedene v tabeli 8. Obložili smo 1000 g zgoraj opisane mešanice pelet z 975 g disperzije za oblaganje. Pretok zraka za fluidizacijo je bil nastavljen na 130,4 m3/h pri relativni vlagi vstopnega zraka 38 % (vlaga merjena pri 18°C). Višina razmejitvenega valja (velikost reže med valjem in distribucijsko ploščo) je bila nastavljena na 20 mm.
Po izvedbi obeh oblaganj smo s sitom 0,800 mm presejali obložene pelete na dve osnovni velikostni frakciji. Iz vsake velikostne frakcije smo io naključno vzorčili 12 vzorcev po 10 pelet in spektrofotometrično določili koncentracijo barvila za vzorce obeh velikostnih frakcij. Izračunali smo povprečno vrednost koncentracije barvila za obe frakciji. S korekcijskim faktorjem, ki temelji na razmerju površin začetnih velikosti pelet obeh velikostnih frakcij, smo pomnožili povprečno koncentracijo barvila, izmerjeno za manjšo velikostno frakcijo pelet, in tako dosegli, da koncentracija barvila predstavlja primerljivo povprečno debelino obloge v posamezni velikostni frakciji pelet. Primerjali smo razliki med povprečnimi vrednostmi koncentracij barvila za obe frakciji pelet po oblaganju in sicer za oblaganje s klasično VVursterjevo komoro in s komoro z generatorjem 4
2o vrtinčenja.
Tabela 8: Procesne spremenljivke postopka filmskega oblaganja
| proces | temperatura | razprševanje | |||
| vhodna [°C] | produkt [°Cj | tlak [bar] | črpalka [RPM] | količina [g/min] | |
| predogrevanje | 55 | / | / | / | / |
| temperiranje | 55 | 45 | / | / | / |
| razp rševa nje | 55 | 41 | 2,0 | 10 | -9,3 |
| sušenje | 60 | 48-49 | / | / | / |
Tabela 9: Rezultati določanja povprečne koncentracije barvila s korekcijo glede na površino posameznega vzorca pellet
| velikostna frakcija pelet | klasična VVursterjeva komora | VVurster z generatorjem vrtinčenja |
| koncentracija barvila [g/mL] | koncentracija barvila [g/mL] | |
| 500 - 800 mikronov | (3,18x106 X 2,21) =7,03x10 6 | (3,39x10® X 2,21) =7,49x10·® |
| 800 -1000 mikronov | 9,40x10® | 7,77x10® |
| razlika koncentracij barvila med frakcijama | 2,37x10® | 0,28x10® |
Iz tabele 9 je razvidno, da v primeru klasične VVursterjeve naprave dejansko obstaja odvisnost debeline nanesene obloge od začetne io velikosti pelet, kar se kaže v razliki med na površino normiranih povprečnih koncentracij barvila za posamezno velikostno frakcijo frakcijo pelet. Z uporabo procesne naprave z generatorjem vrtinčenja 4 se razlika med koncentracijama barvila večje in manjše velikostne frakcije pelet bistveno zniža. Zmanjšanje razlike v koncentraciji barvila kaže na to, da se je z uporabo procesne naprave z generatorjem 4 vrtinčenja zmanjšala razlika v debelini nanesene obloge za pelete iz manjše in večje velikostne frakcije.
Claims (10)
1. Procesna naprava za oblaganje delcev, pri kateri je znotraj stene (1), 5 nameščena ena ali več enot, pri čemer vsako enoto sestavlja generator (4) vrtinčenja zraka okoli katerega je nameščena v preseku ravna ali ukrivljena perforirana plošča (3) in razmejitveni valj (5), kjer je centralno skozi generator (4) vrtinčenja zraka vpeljana eno ali večfazna šoba (6) za razprševanje z dovodom (7) za disperzijo za oblaganje in dovodom io (8) komprimiranega zraka, označena s tem, da ima generator (4) vrtinčenja zraka izvedene navzven odprte in pod kotom, glede na navpičnico, ležeče utore (18).
is
2. Procesna naprava za oblaganje delcev, po zahtevku 1, označena s tem, da je kot naklona utorov (18) glede na navpičnico med 10 in 45°.
3. Procesna naprava za oblaganje delcev, po zahtevku 1 in 2,
2o označena s tem, da je skupna tlorisna površina utorov (18) generatorja (4) vrtinčenja zraka od 20 do 50 % površine horizontalnega preseka razmejitvenega valja (5) in je premer generatorja (4) vrtinčenja zraka od 65 do 100 % premera razmejitvenega valja (5).
4. Procesna naprava za oblaganje delcev, po zahtevkih od 1 do 3, označena s tem, da so v obroč (21) vdelane reže (27) vpiha, ki so tlačno napajane iz
5 in je v steni (1) nameščen obroč (21); da je perforirana plošča (3a), ki nameščena v zunanjem delu, med steno razmejitvenega valja (5) in steno (1) naprave, v preseku ravna ali ukrivljena in ima značilno distribucijo velikosti krožnih odprtin z največjimi preseki v področju tlorisne projekcije razmejitvenega valja (5) ter manjšimi odprtinami v io preostalem delu plošče.
označena s tem, da so v obroč (21) vdelane reže (27) vpiha, ki so tlačno napajane iz skupnega votlega obroča (20) s priključkom (22) za komprimiran zrak.
15
5. Procesna naprava za oblaganje delcev, po zahtevku 4, označena s tem, da je orientacijski kot vertikalnih rež (27) od 10° do 40° na tangento io zunanje stene (1) naprave, vendar ne večji od kota katerega krak s steno razmejitvenega valja (5) tvori tangento.
5 skupnega votlega obroča (20) s priključkom (22) za komprimiran zrak.
6. Procesna naprava za oblaganje delcev, po zahtevkih od 1 do 2, označena s tem,
15 da je v steni (1) najmanj 20 mm nad ravnino distribucijske plošče (3) radialno zvedena obodna reža (24) vpiha in sicer poševno glede na horizontalno ravnino in ki je tlačno napajana preko votlega obroča (23) s tlačnim priključkom (25).
20
7. Procesna naprava za oblaganje delcev, označena s tem, da vsebuje konstrukcijske elemente zahtevkov od 1 do 6.
8. Procesna naprava za oblaganje delcev, pri kateri je znotraj stene (1), nameščena ena ali več enot, pri čemer vsako enoto sestavlja razmejitveni valj (5) in eno ali večfazna šoba (6) za razprševanje, ki je nameščena centralno glede na valj in penetrira perforirano ploščo (3a)
9. Procesna naprava za oblaganje delcev, po zahtevku 8, označena s tem, da je orientacijski kot vertikalnih rež (27) od 10° do 40° na tangento zunanje stene (1) naprave, vendar ne večji od kota katerega krak s steno razmejitvenega valja (5) tvori tangento.
10. Procesna naprava za oblaganje delcev, po zahtevku 8, označena s tem, da je v steni (1) vsaj 20 mm nad ravnino distribucijske plošče (3) radialno zvedena obodna reža (24) vpiha in sicer poševno glede na horizontalno ravnino in ki je tlačno napajana preko votlega obroča (23) s tlačnim priključkom (25).
Priority Applications (10)
| Application Number | Priority Date | Filing Date | Title |
|---|---|---|---|
| SI200800295A SI22923B (sl) | 2008-12-01 | 2008-12-01 | Procesna naprava za oblaganje delcev |
| US13/132,137 US8689725B2 (en) | 2008-12-01 | 2009-12-01 | Process device for coating particles |
| EP09807687.0A EP2382036B1 (en) | 2008-12-01 | 2009-12-01 | A process device for coating particles |
| DK09807687.0T DK2382036T3 (en) | 2008-12-01 | 2009-12-01 | Processing device for coating particles |
| PL09807687.0T PL2382036T3 (pl) | 2008-12-01 | 2009-12-01 | Urządzenie technologiczne do powlekania cząstek |
| HUE09807687A HUE028781T2 (en) | 2008-12-01 | 2009-12-01 | Processor for coating particles |
| PCT/SI2009/000065 WO2010065000A2 (en) | 2008-12-01 | 2009-12-01 | A process device for coating particles |
| ES09807687.0T ES2579932T3 (es) | 2008-12-01 | 2009-12-01 | Un dispositivo de proceso para recubrir partículas |
| EA201190055A EA021341B1 (ru) | 2008-12-01 | 2009-12-01 | Технологическое устройство для нанесения покрытия на частицы |
| HRP20160602TT HRP20160602T1 (hr) | 2008-12-01 | 2016-06-06 | Procesna naprava za oblaganje čestica |
Applications Claiming Priority (1)
| Application Number | Priority Date | Filing Date | Title |
|---|---|---|---|
| SI200800295A SI22923B (sl) | 2008-12-01 | 2008-12-01 | Procesna naprava za oblaganje delcev |
Publications (2)
| Publication Number | Publication Date |
|---|---|
| SI22923A true SI22923A (sl) | 2010-06-30 |
| SI22923B SI22923B (sl) | 2017-12-29 |
Family
ID=42199400
Family Applications (1)
| Application Number | Title | Priority Date | Filing Date |
|---|---|---|---|
| SI200800295A SI22923B (sl) | 2008-12-01 | 2008-12-01 | Procesna naprava za oblaganje delcev |
Country Status (10)
| Country | Link |
|---|---|
| US (1) | US8689725B2 (sl) |
| EP (1) | EP2382036B1 (sl) |
| DK (1) | DK2382036T3 (sl) |
| EA (1) | EA021341B1 (sl) |
| ES (1) | ES2579932T3 (sl) |
| HR (1) | HRP20160602T1 (sl) |
| HU (1) | HUE028781T2 (sl) |
| PL (1) | PL2382036T3 (sl) |
| SI (1) | SI22923B (sl) |
| WO (1) | WO2010065000A2 (sl) |
Families Citing this family (10)
| Publication number | Priority date | Publication date | Assignee | Title |
|---|---|---|---|---|
| US8291857B2 (en) * | 2008-07-03 | 2012-10-23 | Applied Materials, Inc. | Apparatuses and methods for atomic layer deposition |
| SI22991A (sl) * | 2009-03-19 | 2010-09-30 | BRINOX@@d@o@o | Izboljšana procesna naprava za oblaganje delcev na osnovi nove izvedbe generatorja vrtinčnega toka zraka |
| US10526707B2 (en) * | 2012-08-29 | 2020-01-07 | The University Of Tokyo | Heat exchanger type reaction tube |
| US9868098B2 (en) * | 2014-02-05 | 2018-01-16 | Green Granulation Technology Limited | Fluidized bed granulation |
| KR101623038B1 (ko) | 2015-10-13 | 2016-05-23 | (주)옥천당 | 유동층 과립기의 가동방법 및 유동층 과립기 |
| JP6578447B2 (ja) * | 2016-02-02 | 2019-09-18 | ティエンジン セナックス バイオテクノロジー シーオー．， エルティーディー．Ｔｉａｎｊｉｎ Ｃｅｎａｘ Ｂｉｏｔｅｃｈｎｏｌｏｇｙ Ｃｏ．， Ｌｔｄ． | 粒子へのコーティング又は造粒に用いられる流動層装置及び方法 |
| CN108883385B (zh) * | 2017-10-16 | 2021-08-03 | 天津策浪生物科技有限公司 | 用于流化床设备的电喷雾装置、流化床设备及方法 |
| CN115672195B (zh) * | 2021-07-23 | 2024-06-25 | 中国石油天然气股份有限公司 | 增压式小颗粒型催化剂加注设备 |
| CN115090211B (zh) * | 2022-06-08 | 2023-09-22 | 苏州思萃热控材料科技有限公司 | 一种铝碳化硅复合材料制备用烘干制粒一体设备 |
| WO2024091147A1 (ru) * | 2022-10-28 | 2024-05-02 | Акционерное общество "Научно-исследовательский и проектный институт карбамида и продуктов органического синтеза" (АО "НИИК") | Установка и способ для получения гранулированного продукта в псевдоожиженном слое |
Family Cites Families (11)
| Publication number | Priority date | Publication date | Assignee | Title |
|---|---|---|---|---|
| US4035152A (en) | 1976-05-24 | 1977-07-12 | The United States Of America As Represented By The United States Energy Research And Development Administration | Distribution plate for recirculating fluidized bed |
| DE3609133A1 (de) * | 1986-03-19 | 1987-09-24 | Glatt Gmbh | Vorrichtung zum pelletieren od. dgl. behandeln von teilchen sowie damit durchfuehrbares verfahren |
| ES2126880T3 (es) * | 1994-01-27 | 1999-04-01 | Aeromatic Fielder Ag | Aparato para recubrir particulas solidas. |
| DK1064990T3 (da) | 1999-06-29 | 2004-05-24 | Aeromatic Fielder Ag | Fremgangsmåde til granulering af et partikelformet materiale |
| US6579365B1 (en) * | 1999-11-22 | 2003-06-17 | Glatt Air Techniques, Inc. | Apparatus for coating tablets |
| EP1402941A4 (en) * | 2001-06-22 | 2009-08-19 | Powrex Kk | DEVICE FOR TREATING POWDER PARTICLES |
| DK1295633T3 (da) * | 2001-09-18 | 2006-07-03 | Aeromatic Fielder Ag | Fremgangsmåde til belægning af partikler |
| DE10248116B3 (de) * | 2002-10-07 | 2004-04-15 | Hüttlin, Herbert, Dr.h.c. | Vorrichtung zum Behandeln von partikelförmigem Gut mit einer Höhenverstellvorrichtung |
| US20050069707A1 (en) * | 2003-09-26 | 2005-03-31 | General Electric Company | Soft magnetic particles methods of making and articles formed therefrom |
| US7147717B2 (en) * | 2004-12-18 | 2006-12-12 | Bender Martin P | Wurster fluid bed coater with agglomeration enhancement screen |
| US7563325B2 (en) | 2006-06-30 | 2009-07-21 | Bender Martin P | Wurster fluid bed coater with fluidizing gas distribution plate bypass |
-
2008
- 2008-12-01 SI SI200800295A patent/SI22923B/sl active Search and Examination
-
2009
- 2009-12-01 US US13/132,137 patent/US8689725B2/en active Active
- 2009-12-01 WO PCT/SI2009/000065 patent/WO2010065000A2/en active Application Filing
- 2009-12-01 EP EP09807687.0A patent/EP2382036B1/en active Active
- 2009-12-01 PL PL09807687.0T patent/PL2382036T3/pl unknown
- 2009-12-01 EA EA201190055A patent/EA021341B1/ru not_active IP Right Cessation
- 2009-12-01 HU HUE09807687A patent/HUE028781T2/en unknown
- 2009-12-01 DK DK09807687.0T patent/DK2382036T3/en active
- 2009-12-01 ES ES09807687.0T patent/ES2579932T3/es active Active
-
2016
- 2016-06-06 HR HRP20160602TT patent/HRP20160602T1/hr unknown
Also Published As
| Publication number | Publication date |
|---|---|
| PL2382036T3 (pl) | 2016-09-30 |
| EA201190055A1 (ru) | 2012-02-28 |
| WO2010065000A3 (en) | 2011-04-07 |
| ES2579932T3 (es) | 2016-08-17 |
| EP2382036B1 (en) | 2016-04-27 |
| US8689725B2 (en) | 2014-04-08 |
| HUE028781T2 (en) | 2017-01-30 |
| EA021341B1 (ru) | 2015-05-29 |
| DK2382036T3 (en) | 2016-06-27 |
| SI22923B (sl) | 2017-12-29 |
| WO2010065000A2 (en) | 2010-06-10 |
| HRP20160602T1 (hr) | 2016-07-01 |
| US20110315079A1 (en) | 2011-12-29 |
| EP2382036A2 (en) | 2011-11-02 |
Similar Documents
| Publication | Publication Date | Title |
|---|---|---|
| SI22923A (sl) | Procesna naprava za oblaganje delcev | |
| JP2886342B2 (ja) | 固体粒子コーティング装置 | |
| JP3320720B2 (ja) | スプレーノズル用シールディングを有する流動床 | |
| US10588822B2 (en) | Apparatus for powder coating of particles | |
| Shin et al. | Preparation and evaluation of tacrolimus-loaded nanoparticles for lymphatic delivery | |
| JP6578447B2 (ja) | 粒子へのコーティング又は造粒に用いられる流動層装置及び方法 | |
| Dixit et al. | Fluidization technologies: aerodynamic principles and process engineering | |
| CN1131732C (zh) | 涂敷片剂的非流化床装置和工艺方法 | |
| US20080085318A1 (en) | Coated compositions and methods for preparing same | |
| Heng et al. | Use of swirling airflow to enhance coating performance of bottom spray fluid bed coaters | |
| Wolska | Fine powder of lipid microparticles–spray drying process development and optimization | |
| SI22991A (sl) | Izboljšana procesna naprava za oblaganje delcev na osnovi nove izvedbe generatorja vrtinčnega toka zraka | |
| Albanez et al. | Influence of the type of enteric coating suspension, coating layer and process conditions on dissolution profile and stability of coated pellets of diclofenac sodium | |
| SI23140A (sl) | Distribucijska ploĺ äśa plina, namenjena uporabi v napravah za obdelavo trdnih delcev | |
| Miyadai et al. | Optimization and characterization of direct coating for ibuprofen particles using a composite fluidized bed | |
| EP3868842B1 (en) | Particle coating method | |
| JP2003001091A (ja) | 流動層造粒・コーティング方法 | |
| EP1295633B1 (en) | Process for coating particles | |
| Frey | Encapsulation via fluidized bed coating technology | |
| CN104706598B (zh) | 一种隐丹参酮缓释固体分散体微丸的研制及其应用 | |
| Takei et al. | Effect of the spray-drying process on the properties of coated films in fluidized bed granular coaters | |
| US20230090969A1 (en) | Particle Coating Method | |
| Luštrik et al. | Influence of perforated draft tube air intake on a pellet coating process | |
| Priese et al. | Preparation of multi-particulate drug delivery systems by fluid bed pellet coating | |
| SI23447A (sl) | Procesna naprava za granuliranje in oblaganje trdnih delcev |
Legal Events
| Date | Code | Title | Description |
|---|---|---|---|
| OO00 | Grant of patent |
Effective date: 20100708 |
|
| OU02 | Decision according to article 73(2) ipa 1992, publication of decision on partial fulfilment of the invention and change of patent claims |
Effective date: 20171122 |