SI22303A - Okovje za steklena vrata in postopek izdelave le-tega - Google Patents

Abstract

Okovje za zanesljivo vpetje in/ali fiksiranje in/ali prijemanje in/ali upravljanje izključno iz steklene šipe (33) sestoječega vratnega krila (3) sestoji iz dveh medsebojno komplementarnih delov (1, 2; 1', 2'; 1'', 2''), ki sta s pomočjo ustreznih povezovalnih elementov (13', 130', 14', 24'; 13'', 130'', 14'', 24'') med seboj razstavljivo povezana v območju skoznjih lukenj (31) v šipi (33),obenem pa je po izbiri z vsaj enim od njiju razstavljivo povezan vsakokrat za povezavo z vratnim krilom (3) predviden del ali sklop (4, 5). Tovrstno okovje v osnovi sestoji iz zgolj dveh osnovnih sestavnih delov (1, 2; 1', 2'; 1'', 2'') in je razen tega izvedljivo po postopku, ki omogoča ekonomično in učinkovito izvedbo površinske obdelave, kije potrebna za doseganje primernega estetskega izgleda vidnih zunanjih površin (10, 20) delov (1, 2; 1', 2'; 1'', 2'').

Description

E 05 B 9/08

Okovje za steklena vrata in postopek izdelave le-tega

Izum se nanaša na okovje za steklena vrata, namreč za vrata, pri katerih je celotno krilo z izjemo pripadajočega okovja izvedeno iz steklene šipe.

Tovrstni izumi v okviru gradbeništva in v okviru slednjega na področju okovja in ključavnic za vrata spadajo bodisi k ročajem za vrata iz trdnega materiala, ali na področje pritrjevanja ohišja ključavnice na vratno krilo, ali tudi na področje konstrukcij posameznih delov za pritrditev krila, zlasti okovja za krila s krakoma, ki sta pritrjena neposredno na vsakokratno krilo, ki je zavihtljivo okoli osi, ki se nahaja izven ravnine krila.

Izum je osnovan na problemu zasnove okovja za zanesljivo vpetje in/ali fiksiranje in/ali prijemanje in/ali upravljanje izključno iz steklene šipe sestoječega vratnega krila, pri čemer naj tovrstno okovje sestoji iz kar najmanjšega možnega števila sestavnih delov in naj bo primemo za montažo neposredno na stekleno šipo, obenem pa naj bo primemo za ekonomično in učinkovito izvedbo površinske obdelave, ki je potrebna za doseganje primernega in zelo pomembnega končnega zunanjega videza, in pri čemer je sočasno z zgoraj navedenimi zahtevami namen izuma zasnovati tudi najbolj ekonomičen postopek izdelave tovrstnega okovja.

Iz stanja tehnike so že znane nekatere rešitve, ki omogočajo pritrditev okovja na vratno krilo iz steklene šipe. Pri tem gre bodisi za zavihtljivo ali v splošnem tudi za drsno za vratno krilo, ki je izvedeno iz razmeroma debele steklene šipe in na mestu pritrditve vsakokratnega okovja, npr. ročaja ali ohišja ključavnice ali podobnega opremljeno s potrebnim številom ustrezno razporejenih skoznjih lukenj. Tovrstno okovje sestoji iz vsaj dveh pritrdilnih plošč, ki sta namestljivi vsaka na svojo strani krila in od katerih vsaka nadalje obsega po eno pokrivno ploščo. Pritrdilni plošči sta namenjeni za vpetje in/ali fiksiranje vratnega krila in po potrebi za prigraditev delov ali sklopov, s katerimi je po izbiri opremljeno krilo, npr. tečajev, ključavnice ali podobnega zapaha ali drugih. Pokrova sta namenjena izključno za doseganje primernega estetskega videza. Ena od znanih rešitev je opisana v DE 34 35 161 Al, kjer je na vsaki strani šipe predvidena še dodatno razmeroma tenka podložna plošča, ki je prirejena za naleganje na površini steklene šipe in je prav tako opremljena s skoznjimi luknjami, katerih razporeditev je usklajena s tistimi na šipi. Nadalje je na vsaki strani šipe preko omenjene podložne plošče nameščena debelejša pritrdilna plošča, ki spet obsega razporeditvi lukenj v šipi in podložnih ploščah ustrezno razporejene luknje, od katerih določeno število predstavljajo skoznje luknje, določeno število pa navojne luknje. Z vstavitvijo vijakov skozi skoznje luknje pritrdilne plošče na eni strani šipe je dana možnost privitja teh vijakov v pritrdilno ploščo na nasprotni strani šipe, medtem ko se skozi to nazadnje omenjeno ploščo potekajoče vijake privije v navojne luknje prvoomenjene pritrdilne plošče. Vsaka od omenjenih pritrdilnih plošč je bodisi nerazstavljivo ali s pomočjo vijakov povezana z ustreznim tečajem, načeloma pa lahko namesto tega obsega ustrezno vdolbino za prejem ključavnice. Preko vsake od omenjenih pritrdilnih plošč je nameščen pokrov oz. rozeta, ki npr. sestoji npr. iz aluminija ali medenine ali podobnega materiala, ki zahvaljujoč ustrezni površinski obdelavi zagotavlja okovju primeren estetski izgled.

Tovrstno okovje je sicer funkcionalno in v končnem in sestavljenem stanju nenazadnje tudi dosega potrebne estetske učinke, po drugi strani pa obsega veliko število sestavnih delov, kar je povezano z visokimi stroški izdelave, veliko porabo časa pri montaži in tudi z možnostjo zapletov pri montaži na terenu, do česar lahko pride npr. zaradi neusklajenosti delov ali preprosto zaradi nekompletnosti.

Sama tehnologija izdelave je vezana na postopke mehanske obdelave z odrezavanjem in na preoblikovanje pokrovov oz. rozet, ki se jih naknadno obdeluje bodisi z brušenjem, poliranjem ali drugimi površinskimi obdelovalnimi procesi.

Prijavitelju so sicer znani tudi nekateri poskusi, da bi okovje izvedli iz dveh aluminijastih delov, ki bi bila vsak zase realizirana po postopku tlačnega litja v kokile. Vendar pa se tovrstna tehnologija v praksi ne obnese iz preprostega razloga, ker po litju na ustrezno ekonomičen način preprosto ni mogoče realizirati površinske obdelave, ki bi na tak način proizvedenemu okovju zagotovila potreben estetski izgled.

Pričujoči izum se nanaša na okovje za steklena vrata, namreč okovje za zanesljivo vpetje in/ali fiksiranje in/ali prijemanje in/ali upravljanje izključno iz steklene šipe sestoječega vratnega krila. Tovrstno okovje je prirejeno za pritrditev na šipo vratnega krila, ki je v ta namen opremljena z ustrezno izvedenemi in razporejenimi skoznjimi luknjami in/ali izrezi. Okovje po izumu sestoji iz dveh medsebojno komplementarnih delov, ki sta s pomočjo ustreznih povezovalnih elementov med seboj razstavljivo povezana v območju omenjenih skoznjih lukenj v šipi, obenem pa je po izbiri z vsaj enim od njiju razstavljivo povezan vsakokrat za povezavo z vratnim krilom predviden del ali sklop.

Vsak od medsebojno komplementarnih delov obsega zunanjo površino vsakokrat želenega estetskega videza, razen tega pa sta omenjena medsebojno komplementarna dela med seboj razstavljivo povezana s pomočjo povezovalnih elementov, ki so izbrani izmed vijakov, še zlasti imbusnih vijakov, vijakov s šestrobo glavo, vijakov s cilindrično glavo, vijakov z vgrezno glavo, vijakov z lečasto glavo, stojnih vijakov, kot tudi somikov in navojnih zatičev. Po drugi strani je z vsaj enim od medsebojno komplementarnih delov razstavljivo povezan in vsakokrat za povezavo z vratnim krilom predviden del ali sklop izbran iz skupine, ki jo tvorijo tečaji, ključavnični sklopi, prijemala oz. ročaji, vodila, zapahi, varnostni zapahi, zaustavljalne priprave, omejevalniki hodov, samodejne naprave za odpiranje in/ali zapiranje, premikalne priprave, blokime priprave ali tipala. Nadalje je za okovje po izumu značilno, da vsak od obeh medsebojno komplementarnih delov okovja v celoti sestoji iz aluminija ali aluminijeve legure.

Predmet izuma je tudi postopek izdelave okovja, namreč postopek izdelave vsakega od medsebojno komplementarnih delov okovja, pri čemer postopek obsega korake priprave primernega polizdelka oz. surovca iz aluminija ali aluminijeve legure, stiskanja in s tem preoblikovanja omenjenega polizdelka oz. surovca v ustreznem orodju, in sicer v trdnem agregatnem stanju, s čimer se dobi vsaj v območju vidne zunanje površine vsaj po obliki dokončno oblikovan del okovja, po izbiri mehanska obdelava izključno za potrebe izvedbe navojev, nasedov ali podobnih območij za medsebojno povezavo delov ali za njuno povezavo z drugimi v območju krila nahajajočimi se deli ali sklopi, in po izbiri fino in dokončno površinsko obdelavo med uporabo navzven vidne površine vsakokratnega dela okovja.

Pri tem se omenjeni korak stiskanja oz. preoblikovanja vrši bodisi pri sobni ali pri povišani temperaturi, korak fine in dokončne površinske obdelave med uporabo navzven vidne površine vsakokratnega dela pa vključuje peskanje in/ali poliranje in/ali plastificiranje in/ali barvanje in/ali nanašanje dodatne kovinske prevleke, še zlasti npr. s pomočjo galvanizacije.

Izum bo nadalje podrobneje obrazložen na osnovi nekaterih primerov izvedbe, ki so prikazani na priloženi skici, kjer kažejo

Sl. 1 okovje po izumu, namreč okovje za pritrditev tečajev na vratno krilo iz steklene šipe, v vgrajenem stanju in perspektivi;

Sl.2 okovje po sl. 1, spet v vgrajenem stanju, tokrat v za 180° obrnjenem pogledu z nasprotne strani;

Sl. 3 okovje v prerezu v ravnini III - III po sl. 2;

Sl. 4 okovje v prerezu v ravnini III - III po sl. 2;

Sl. 5 nadaljnjo izvedbo okovja po izumu, namreč del prijemala oz. ročaja za prijemanje in odpiranje oz. zapiranje vratnega krila, razstavljenem stanju in v perspektivi;

SL 6 delu po sl. 5 komplementarni del prijemala v narisu;

Sl. 7 del prijemala po sl. 5 v tlorisu;

SL 8 prijemalo po sl. 5 do 7 v sestavljenem stanju in v tlorisu;

Sl. 9 prijemalo po sl. 8 v pogledu od strani, namreč v vzdolžni smeri krila;

Sl. 10 nadaljnjo od možnih izvedbenih različic dela prijemala po sl. 5 ali 6;

Sl. 11 še nadaljnjo izvedbo okovja po izumu, tokrat kot ohišje ključavnice, v vgrajenem stanju in v perspektivi;

Sl. 12 okovje po sl. 11 v narisu, gledano iz nasprotne smeri;

Sl. 13 okovje po sl. 11 v pogledu v vzdolžni smeri vratnega krila;

Sl. 14 pa taisto izvedbo okovja po izumu v prerezu v ravnini XIV - XIV po sl. 12.

Pojem »med seboj komplementarna dela« v okviru razlage pričujočega izuma označuje kakršnakoli dela, ki sta drug drugemu prirejena do te mere, da ju je možno čvrsto povezati med seboj in obenem tudi s šipo vratnega krila. Omenjena dela sta načeloma lahko identična ali zrcalna ali pa se med seboj po obliki in konstrukcijski zasnovi bistveno razlikujeta, vsekakor pa sta medsebojno povezljiva v območju omenjenih lukenj. Razen tega je omenjena šipa vratnega krila pred vgradnjo okovja po izumu načeloma pripravljena na enak način kot za vgradnjo znanega okovja iz stanja tehnike, kar v praksi pomeni, da je šipa opremljena z vsakokrat potrebnim številom lukenj ali podobnih prehodov in/ali izrezov.

Na sl. 1 - 4 je ponazorjeno okovje, ki torej sestoji iz med seboj komplementarnih delov 1, 2, ki sta razporejena vsak na svoji strani šipe 33 vratnega krila 3. Tovrstno okovje omogoča povezavo šipe 33 oz. vratnega krila 3 z načeloma poljubnim izven krila 3 razporejenim delom ali sklopom, v prikazanem primeru pa s tečajem 4, pri čemer je na omenjenih sl. 1-4 prikazan zgolj v območju krila 3 nahajajoč se del 44 omenjenega tečaja 4. Med seboj komplementarna dela 1, 2, ki tvorita okovje po izumu, sta v obravnavanem primeru tako izvedena, da obsegata ustrezna povezovalna sredstva za zagotavljanje razstavljive medsebojne povezave med omenjenima deloma 1, 2 v območju omenjenih lukenj ali podobnih prehodov 31 in/ali izrezov 32 v šipi 33 krila 3, razen tega pa je eden od delov 1, 2, v tem primeru del 1, prirejen za povezavo z vsakokrat razpoložljivim delom ali sklopom za pritrditev in/ali fiksiranje vratnega krila 3, v obravnavanem primeru z delom 44 tečaja 4. Med montažo vratnega krila 3 v območju slednjega nahajajoč se del 44 tečaja 4 s pomočjo vijakov ali v splošnem tudi drugače v območju izreza 32 povežemo z enim od delov 1, 2, obenem pa v območju lukenj 31 ali lukenj ali podobnih prehodov 31 in/ali izrezov 32 v šipi 33 krila 3 prav tako s pomočjo vijakov ali drugih povezovalnih sredstev medsebojno povežemo oba dela 1, 2 okovja, ki sta potem sočasno tudi fiksirana na šipo 33 vratnega krila 3. Pri tem je pomembno, da je dosežen tudi ustrezen estetski videz zunanjih površin 10, 20, delov 1,2.

Na sl. 5 do 9 je okovje po izumu ponazorjeno v izvedbi prijemala oz. držala vratnega krila 3, ki spet sestoji iz dveh med seboj komplementarnih delov Γ, 2', od katerih je vsak izveden po postopku po izumu, ki bi opisan v nadaljevanju. Pri tej izvedbi sta dela Γ, 2' med seboj povezana s pomočjo skozi razpoložljivi luknji 31 v šipi 33 krila 3 potekajočih somikov 130', 130, ki sta vstavljiva v slepe luknje 13', 13; 23', 23, s katerima sta opremljena dela Γ, 2, in potem v tako vstavljenem stanju fiksirana s pomočjo vijakov oz. navojnih zatičev 14', 14; 24', 24.

Na sl. 10 je prikazana nadaljnja izvedbena različica enega od delov Γ, 2' prijemala 5 kot izvedbe okovja po izumu, pri čemer je vsaj ena luknja 13', 13 izvedena kot navojna luknja, tako da sta dela Γ, 2', namesto s pomočjo somikov 130', 130 med seboj povezana s pomočjo neprikazanih vijakov. Strokovnjaku bo razumljivo, da v tem primem delu Γ, komplementarni del 2' obsega luknjo za prejem stebla in prednostno tudi glave vijaka, nenazadnje pa domnevno tudi to, da npr eden od obeh komplementarnih delov Γ, 2' okovja lahko obsega po eno navojno luknjo 13', 13 in po eno gnezdo za prejem stebla in glave vijaka, kar seveda potem velja tudi za preostalega od delov Γ, 2'.

Na sl. 11 - 14 je ponazorjeno okovje, ki spet sestoji iz med seboj komplementarnih delov 1, 2, ki sta namestljiva vsak na svojo stran šipe 33 vratnega krila in prirejena za prejem v območju izreza 32 v šipi 33 nahajajočega se ključavničnega sklopa 5, ki v prikazanem primeru obsega takoimenovan ključavnični cilinder 51. Podobno kot pri prvoomenjeni izvedbi okovja po sl. 1-4 je tudi v tem primem ključavnični sklop 5 povezan z enim od delov 1, 2, ki sta s pomočjo ustreznih povezovalnih elementov med seboj povezana v območju lukenj 31 v šipi 33 in s tem čvrsto pritrjena na krilu 3, s čimer je sočasno na krilu 3 čvrsto pritrjen tudi sam ključavnični sklop 5.

V vseh obravnavanih primerih sta torej na šipi 33 vratnega krila 3 čvrsto pritrjena dva medsebojno komplementarna dela 1, 2; Γ, 2'; 1, 2, ki sta med seboj razstavljivo povezana v območju skozi šipo 33 potekajočih lukenj ali podobnih prehodov 31, sočasno pa je na enega od njiju pritrjen vsakokrat za povezavo s krilom 3 predviden del ali sklop 4, 6, ki je razporejen v območju skozi šipo 33 potekajočih lukenj ali podobnih prehodov 31 in/ali izrezov 32.

Po izumu je vsak od obeh delov 1, Γ, 1; 2', 2', 2 okovja izveden iz aluminija ali legure na osnovi aluminija, in sicer po postopku, ki vključuje

- korak priprave primernega aluminijastega polizdelka oz. surovca,

- stiskanje in s tem preoblikovanje omenjenega aluminijastega polizdelka oz. surovca v ustreznem orodju, in sicer v trdnem agregatnem stanju bodisi pri sobni temperaturi ali pri povišani temperaturi, s čimer se dobi vsaj v območju vidne zunanje površine 10, 20 vsaj po obliki dokončno oblikovan del 1, Γ, 1; 2', 2', 2 okovja,

- po izbiri mehanska obdelava izključno za potrebe izvedbe navojev, nasedov ali podobnih območij za medsebojno povezavo delov 1, Γ, 1; 2', 2’, 2 ali za njuno povezavo z drugimi v območju krila nahajajočimi se deli ali sklopi 4, 5,6, in

- po izbiri fino in dokončno površinsko obdelavo, zlasti npr. peskanje, poliranje, galvanizirani e in podobno, vidne površine 10, 20 vsakokratnega dela 1, Γ, 1; 2', 2', 2 okovja po izumu.

Claims (14)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Okovje za steklena vrata, namreč okovje za zanesljivo vpetje in/ali fiksiranje in/ali prijemanje in/ali upravljanje izključno iz steklene šipe (33) sestoječega vratnega krila (3), pri čemer je tovrstno okovje prirejeno za pritrditev na šipo (33) vratnega krila (33), ki je v ta namen opremljena z ustrezno izvedenemi in razporejenimi skoznjimi luknjami (31) in/ali izrezi (32), označeno s tem, da sestoji iz dveh medsebojno komplementarnih delov (1, 2; Γ, 2'; 1; 2), ki sta s pomočjo ustreznih povezovalnih elementov (13', 130', 14', 24'; 13 130, 14, 24) med seboj razstavljivo povezana v območju skoznjih lukenj (31) v šipi (33), obenem pa je po izbiri z vsaj enim od njiju razstavljivo povezan vsakokrat za povezavo z vratnim krilom (3) predviden del ali sklop (4, 5).
2. 2. Okovje po zahtevku 1, označeno s tem, da vsak od medsebojno komplementarnih delov (1, 2; Γ, 2'; 1; 2) obsega zunanjo površino (10, 20) vsakokrat želenega estetskega videza,
3. 3. Okovje po zahtevku 1 ali 2, označeno s tem, da sta medsebojno komplementarna dela (1, 2; Γ, 2'; 1; 2) med seboj razstavljivo povezana s pomočjo povezovalnih elementov (13', 130’, 14', 24'; 13 130, 14, 24), ki so izbrani izmed vijakov, še zlasti imbusnih vijakov, vijakov s šestrobo glavo, vijakov s cilindrično glavo, vijakov z vgrezno glavo, vijakov z lečasto glavo, stojnih vijakov, kot tudi somikov in navojnih zatičev.
4. 4. Okovje po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da je z vsaj enim od medsebojno komplementarnih delov (1, 2; Γ, 2'; 1; 2) razstavljivo povezan vsakokrat za povezavo z vratnim krilom (3) predviden del ali sklop (4, 5) izbran iz skupine, ki jo tvorijo tečaji (4), ključavnični sklopi (5), prijemala oz. ročaji, vodila, zapahi, varnostni zapahi, zaustavljalne priprave, omejevalniki hodov, samodejne naprave za odpiranje in/ali zapiranje, premikalne priprave, blokime priprave ali tipala.
5. 5. Okovje po enem od predhodnih zahtevkov, označeno s tem, da vsak od obeh medsebojno komplementarnih delov (1, Γ, 1; 2', 2’, 2) okovja v celoti sestoji iz aluminija ali aluminijeve legure.
6. 6. Postopek izdelave okovja po predhodnih zahtevkih, namreč postopek izdelave vsakega od medsebojno komplementarnih delov (1, Γ, 1; 2’, 2', 2) okovja, obsegajoč korake priprave primernega polizdelka oz. surovca iz aluminija ali aluminijeve legure, stiskanja in s tem preoblikovanja omenjenega polizdelka oz. surovca v ustreznem orodju, in sicer v trdnem agregatnem stanju, s čimer se dobi vsaj v območju vidne zunanje površine (10, 20) vsaj po obliki dokončno oblikovan del (1,V, 1; 2’, 2·, 2') okovja, po izbiri mehanska obdelava izključno za potrebe izvedbe navojev, nasedov ali podobnih območij za medsebojno povezavo delov (1, Γ, 1; 2', 2', 2) ali za njuno povezavo z drugimi v območju krila (3) nahajajočimi se deli ali sklopi (4, 5), in po izbiri fino in dokončno površinsko obdelavo med uporabo navzven vidne površine (10, 20) vsakokratnega dela (1, Γ, 1; 2', 2', 2) okovja.
7. 7. Postopek po zahtevku 6, označen s tem, da se korak stiskanja oz. preoblikovanja vrši pri sobni temperaturi.
8. 8. Postopek po zahtevku 6, označen s tem, da se korak stiskanja oz. preoblikovanja vrši pri povišani temperaturi.
9. 9. Postopek po enem od zahtevkov 6 do 8, označen s tem, da korak fine in dokončne površinske obdelave med uporabo navzven vidne površine (10, 20) vsakokratnega dela (1, Γ, 1; 2', 2', 2) vključuje peskanje.
10. 10. Postopek po enem od zahtevkov 6 do 8, označen s tem, da korak fine in dokončne površinske obdelave med uporabo navzven vidne površine (10, 20) vsakokratnega dela (1, Γ, 1; 2', 2', 2) vključuje poliranje.
11. 11. Postopek po enem od zahtevkov 6 do 8, označen s tem, da korak fine in dokončne površinske obdelave med uporabo navzven vidne površine (10, 20) vsakokratnega dela (1, Γ, 1; 2', 2', 2) vključuje plastificiranje.
12. 12. Postopek po enem od zahtevkov 6 do 8, označen s tem, da korak fine in dokončne površinske obdelave med uporabo navzven vidne površine (10, 20) vsakokratnega dela (1, Γ, 1; 2', 2', 2) vključuje barvanje.
13. 13. Postopek po enem od zahtevkov 6 do 8, označen s tem, da korak fine in dokončne površinske obdelave med uporabo navzven vidne površine (10, 20) dela (1, Γ, 1; 2', 2', 2) okovja vključuje nanašanje dodatne kovinske prevleke.
14. 14. Postopek po zahtevku 13, označen s tem, da se korak fine in dokončne površinske obdelave med uporabo navzven vidne površine (10, 20) vsakokratnega dela (1, Γ, 1; 2', 2', 2) z nanašanjem dodatne kovinske prevleke izvrši s pomočjo galvanizacije.