SI22198A - Stol - Google Patents

Abstract

Namen izuma je zasnovati preprost in karseda univerzalno uporabljiv stol, pri katerem bo sedalo (2)zasukljivo okoli vertikalne osi (100), obenem pa ga bo možno po izbiri bodisi nagibati glede na omenjeno vertikalno (100) os v vseh smereh, ali po izbiri omenjeno nagibanje sedala (2) tudi preprečiti. V ta namen je sedalo (2) s podstavkom (1) povezano preko krogelnega zgloba (3), katerega en del (31,32) je povezan s sedalom (2), vsakokrat preostali del (31,32) pa s podstavkom (1), obenem pa je na stebru (11) podstavka (1) predvidena prirobnica(12), ki po eni strani obsega vsakokrat pripadajoči del (31,32) krogelnega zgloba (3), po drugi strani pa je opremljena z vsaj enim vzdolž vertikalne osi (100) v smeri proti sedalu (2) in po izbiritudi v obratni smeri premakljivim naslonskim sredstvom (125).

Description

Izum spada na področje pohištva, namreč stolov z nagibnim sedalom, ki je premakljivo neodvisno od hrbtišča in še zlasti tudi z možnostjo omejitve omenjene premakljivosti.

Pri tem izum temelji na problemu, kako zasnovati preprost in univerzalen stol, namreč bodisi ortopedski stol ali po izbiri tudi klasičen stol, npr. pisarniški ali konferenčni stol ali kot počivalnik uporabljiv stol, pri katerem bo sedalo zasukljivo okoli vertikalne osi, obenem pa bo omogočeno nagibanje sedala glede na omenjeno vertikalno os v vseh smereh, pri čemer pa bo po izbiri lahko omenjena možnost nagibanja sedala lahko vsaj začasno tudi omejena ali povsem odpravljena.

Pri stolih je v določenih primerih zaželena možnost nagibanja sedala okoli vertikalne osi, kar omogoča npr. rešitev stola po DE 20 2004 019 035 Ul, pri kateri je sedalo pripeto na enem koncu v vertikalni smeri potekajoče vijačne vzmeti, katere nasprotni konec je pritrjen na podstavku. Tak stol je načeloma uporabljiv npr. kot gugalnik, pri čemer obstoji celo možnost uležajenja sedala na aksialnem kotalčnem ležaju, kar poleg omenjenega nagibanja sedala glede na vertikalno os omogoča tudi zasukljivost sedala okoli te vertikalne osi. Uporaba vijačne vzmeti je običajno povezana s problemom, da se med uporabo bodisi zaradi deformacij in s tem povezanih strukturnih sprememb materiala postopoma spreminja vzmetna karakteristika, obenem pa je problematična povezava vzmeti s sedalom in podstavkom. Pritrditev vzmeti z valjenjem namreč privede do sprememb strukture in s tem lastnosti materiala vzmeti na mestu varjenja, mehanska pritrditev s pomočjo objemk in vijakov pa je povezana z možnostjo razrahljanja in še zlasti tudi z neželenimi zvočnimi emisijami, npr. škripanjem.

Možnost nagibanja sedala je neredko povezana tudi z medicinsko problematiko. Kadar je namreč sedalo stola samo kot tako vpeto na tak način, da lahko prosto nagiba v vse smeri glede na vertikalno os, mora uporabnik med sedenjem vseskozi vzdrževati ravnotežje, ker bi se sicer sedalo odklonilo v neželeno smer. Sedenje na tovrstnem stoku ustreza sedenju na krogli, npr. žogi ali kamnu, kar je zelo blizu naravni in zatorej zaželeni drži človeškega telesa v sedečem položaju. V takem primeru uporabnik ne more sključeno čemeti na stolu, marveč mora biti njegova hrbtenica vseskozi vzravnana v vsaj v bistvu vertikalnem položaju, uporabnike mišice pa vseskozi vzdržujejo potreben tonus. Tovrsten stol torej zagotavlja uporabo, ki ustreza ortopedskim zahtevam, zato tovrstne stole priporočajo tudi za opremljanje delovnih mest, kjer se delo vrši v pretežno sedečem položaju.

Eden od stolov, pri katerem je upoštevana nazadnje obravnavana problematika, je opisan v DE 100 45 863 Al. Gre za stol s bombiranim, kot krogelni odsek zasnovanim sedalom, ki je togo povezano s pripadajočim stebrom oz. vertikalnim nosilcem, ki je preko zgloba zavihtljivo povezan s podstavkom. Na ta način je steber skupaj s sedalom v vseh smereh zavihtljiv glede na vertikalno os. Ko uporabnik sede na sedalo, se slednje skupaj s stebrom zvrača, zato uporabnik med sedenjem sam skrbi za ustrezno ravnotežje. Dodatno je predvidena tudi možnost okoli ene osi zavihtljive pritrditve sedala na omenjeni steber, kar nemara olajša uporabo stola npr. v polsedečem oz. polstoječem položaju, nagibanja sedala okoli Tak stol vsekakor služi prej opisanim zahtevam v zvezi z ortopedskimi načeli, vendar bi mu le stežka pripisali tudi druge možnosti uporabe, npr. kot stol s hrbtiščem in/ali naslonjalom za roke in/ali glavo, kot počivalnik ali podobno.

Nadalje je v DE 40 06 608 Al opisan stol, ki obsega tog, vendar okoli vertikalne osi zasukljiv steber, ki je neposredno pod sedalom zaključen z ženskim delom krogelnega zgloba, v slednjem pa je vstavljen pripadajoč kroglast moški del omenjenega zgloba, ki je togo povezan s sedalom. Zahvaljujoč uležiščenju sedala v omenjenem krogelnem zglobu je navzlic togi zasnovi stebra sedalo premakljivo, in sicer ga je možno v poljubni smeri nagniti za določen kot glede na vertikalno os. Obenem je kot rečeno omogočeno tudi sukanje sedala okoli omenjene vertikalne osi. Kot nagibanja je zaradi podprtja sedala z nadaljnjo ploščo, ki je togo povezana z omenjenim stebrom in ženskim delom krogelnega zgloba, razmeroma majhen, zato bi pri tem stolu lažje kot ortopedske učinke argumentirali zgolj možnost prilagajanja nagiba sedala vsakokratni želji oz. potrebi vsakokratnega uporabnika. Sama zasnova tovrstnega stola je razmeroma zapletena, obenem pa pri tem tudi vsekakor drži, da sedalo po izbiri vsakokrat želenega položaja z ničemer ni vzdrževano v tem položaju, kar pomeni, da se položaj sedala načeloma lahko vseskozi spreminja, kar marsikateremu uporabniku lahko tudi ni všeč.

Pri rešitvi stola po DE 103 21 131 B2 je sedalo spet pritrjeno na krogelnem zglobu, ki pa obsega zarezo, v kateri je vstavljeno ustrezno pero sedala, tako da je sedalo glede na omenjeno vertikalno os zasukljivo zgolj v eni ravnini, npr. bodisi v prečni ali v vzdolžni ravnini. Pomanjkljivosti so podobne kot v prejšnjem primeru.

Takoimenovan ortopedski stol je opisan tudi v SI 20455 A, pri katerem je sedalo zasnovano z možnostjo prostega nagibanja okoli vertikalne osi v vseh smereh. Pri eni od izvedb je sedalo povezano z enim koncem v vertikalni smeri potekajoče vijačne vzmeti, katere preostali konec je nameščen na vodilu, ki predstavlja del podstavka, ki je po izbiri opremljen z ustreznim teleskopskim dvižnim mehanizmom in npr. povezan z ogrodjem, ki služi npr. za pritrditev hrbtišča ali naslonjal za roke. Problematika v zvezi z uporabo vijačne vzmeti je bila predhodno že obravnavana. Dodati kaže zgolj še probleme v zvezi z zasukljivostjo sedala okoli vertikalne osi, kar je pri omenjeni izvedbi praktično možno zgolj v primeru namestitve podstavka na kolesca, kar pa je zelo obremenjujoče za vsakokratno podlago, npr. talne obloge. Pri nadaljnji izvedbi je za povezavo med podstavkom in sedalom namesto vijačne vzmeti uporabljen deformabilni element iz gume, katerega izdelava je povezana z vlaganji v draga proizvodna orodja, problemi kljubovanja dolgotrajni uporabi pa so v tem primeru še izrazitejši kot v primeru uporabe vijačne vzmeti. Pri tretji izvedbi je povezava med sedalom in podstavkom izvedena preko dvojice med seboj sodelujočih konveksne in konkavne plošče, ki načeloma predstavljata ženski in moški del krogelnega zgloba in od katerih je konveksna plošča, ki predstavlja moški del zgloba, povezana s podstavkom, konkavna plošča, ki predstavlja ženski del zgloba, pa s sedalom. V tem primeru je zagotovljena možnost nagibanja sedala glede na vertikalno os v poljubni smeri, obenem pa tudi možnost zasuka sedala okoli vertikalne osi. Tudi v tem primeru gre za tehnološko zelo zahtevno izvedbo, kije povezana z velikimi vlaganji, pri čemer pa je tovrsten stol uporabljiv izključno kot ortopedski stol, ne pa tudi, npr. kadar bi bilo to potrebno, kot klasičen pisarniški ali konferenčni stol s fiksnim sedalom.

Praktično enaka rešitev kot nazadnje obravnavani primer izvedbe iz predhodnega dokumenta SI 20455 A je opisana tudi v nadaljnjem dokumentu SI 20508 A taistega prijavitelja, razlika med njima pa je zgolj v tem, da so med konveksno in konkavno ploščo predvideni še tudi kotalčni elementi, kar sicer olajša zasukljivost sedala okoli vertikalne osi, obenem pa še nadalje zaplete konstrukcijsko zasnovo, še zlasti pa z ničemer ne odpravi nobene od prej naštetih pomanjkljivosti.

Na tem mestu kaže vsaj omeniti tudi rešitev po DE 44 00 395 Al, pri kateri je sedalo povezano z ženskim delom krogelnega zgloba, ki je vstavljen v ženskem delu zgloba, ki predstavlja del z ustreznim podstavkom povezanega, načeloma po višini nastavljivega stebra. Namen te rešitve je zagotoviti možnost izbire želenega nagiba sedala glede na vertikalno os ter zatem fiksiranja sedala v tako izbranem položaju. V ta namen je med sedalom in ustrezno prirobnico stebra vstavljen elastičen podporni element, obenem pa je skozi omenjeno prirobnico vstavljen vijak, ki se nahaja v notranjosti stebra in je privit v omenjen moški del krogelnega zgloba. Po odvitju vijaka je možno nagib sedala glede na vertikalno os spreminjati, pri izbranem nagibu sedala pa se s pritezanjem vijaka potem doseže tolikšno deformacijo moškega dela zgloba v ženskem delu, da je odtlej medsebojno premikanje delov zgloba drug proti drugemu in s tem torej tudi premikanje sedala glede na steber oz. podstavek oz. vertikalno os onemogočeno. Tovrsten stol lahko služi kot klasičen pisarniški ali konferenčni stol ali kot počivalnik, pri katerem je naklon sedala glede na vertikalno os prirejen vsakokratnemu uporabniku, vendar načeloma tovrsten stol ne zagotavlja možnosti nagibanja sedala glede na vertikalno os med samo uporabo.

Pričujoči izum se ukvarja s stolom, ki sestoji vsaj iz podstavka in sedala, ki je zasukljivo okoli vertikalne osi in ga je razen tega možno tudi nagibati glede na omenjeno os. Pri tem je na omenjenem podstavku predviden vsaj približno vzdolž omenjene vertikalne osi v smeri proti sedalu potekajoč bodisi enovit ali teleskopsko zasnovan steber, stol pa po izbiri obsega tudi ogrodje, ki je lahko prirejeno za namestitev naslonjal za roke in/ali hrbtišča in/ali naslonjala za glavo.

Po izumu je sedalo z omenjenim stebrom podstavka povezano preko krogelnega zgloba, katerega en del je povezan s sedalom, vsakokrat preostali del pa s stebrom oz. podstavkom, obenem pa je na stebru podstavka predvidena zaključna prirobnica, ki po eni strani obsega vsakokrat pripadajoč del krogelnega zgloba, po drugi strani pa je opremljena z vsaj enim vzdolž vertikalne osi v smeri proti sedalu in po izbiri tudi v obratni smeri premakljivim naslonskim sredstvom.

Pri prednostni izvedbi izuma je omenjena prirobnica opremljena z zunanjim navojem, naslonsko sredstvo pa je zasnovano kot navojna tulka, ki je zahvaljujoč omenjenemu navoju premakljiva bodisi v smeri proti sedalu ali vstran od le-tega. V tem primeru prirobnica stebra oz. podstavka obsega ženski del krogelnega zgloba, medtem ko je v ženskem delu vstavljen moški del krogelnega zgloba povezan s sedalom. Med naslonskim sredstvom prirobnice in sedalom je prednostno predviden deformabilen naležni element, ki je prednostno uležiščen na pritisnem sredstvu prirobnice. Naležni element je prednostno izveden kot toroiden element iz polimernega gradiva in še zlasti kar standardiziran tesnilni O-obroč. Nadalje je prirobnica prednostno nameščena na batnici cilindra, pri čemer slednji predstavlja integralni del podstavka stola.

Izum bo v nadaljevanju konkretiziran s primerom izvedbe, ki je prikazan na priloženi skici, kjer kažeta sl. 1 stol po izumu v narisu; sl. 2 pa podrobnost A po sl. 1.

Kot je razvidno na sl. 1, stol po izumu v osnovi sestoji iz podstavka 1 z vsaj v bistvu vertikalno potekajočim stebrom 11, ki je zaključen s prirobnico 12, ki je predvidena za povezavo omenjenega stebra 11 oz. podstavka 1 s sedalom 2 preko ustreznega krogelnega zgloba 3, tako daje sedalo 2 zasukljivo okoli vertikalne osi 100 in gaje obenem po izbiri možno nagibati v poljubno smer glede na omenjeno vertikalno os 100.

Prirobnica 12 v danem primeru obsega ženski del 31 krogelnega zgloba 3, v omenjeni ženski del 31 vstavljeni moški del 32 krogelnega zgloba 3 pa je v danem primeru povezan s sedalom 2. Nadalje je na omenjeni zaključni prirobnici 12 predvideno v smeri proti sedalu 2 in v nasprotni smeri vzdolž vertikalne osi 100 premakljivo naslonsko sredstvo 125, s katerim se po izbiri vsaj začasno zgolj omeji ali celo povsem onemogoči nagibanje sedala 2 glede na vertikalno os 100.

V prikazanem primeru je omenjeni steber 11 izveden iz cilindra 111, ki predstavlja integralni del samega podstavka 1, in batnice 112, ki je vstavljena v omenjenem cilindru 111 in premakljiva v smeri oz. vzdolž vertikalne osi 100, s čimer se sedalo 2 po izbiri približuje podlagi oz. se od nje oddaljuje.

Nadalje je v prikazanem primeru na batnici 112 stebra 11 nameščena prirobnica 12, kije opremljena z zunanjim navojem 120, omenjeno naslonsko sredstvo 125 pa je izvedeno kot tulka, ki je privita na omenjenem navoju 120 in obenem prirejena za vodenje prožnega deformabilnega naležnega elementa 126, ki je prirejen za naleganje po eni strani na omenjenem naslonskem sredstvu 125 in po drugi strani na proti podlagi obrnjeni površini sedala 2. Omenjen naležni element 126 v prikazanem primeru predstavlja elastično-deformabilen, kot torus izveden element, še zlasti npr. kar standardiziran tesnilni O-obroč.

V položaju naslonskega sredstva 125, kakršen je ponazorjen na sl. 1 in 2, je sedalo 2 zahvaljujoč krogelnemu zglobu 3 možno nagibati v poljubno smer glede na vertikalno os 100 in ga obenem tudi sukati okoli omenjene osi 100. V tem primeru mora uporabnik med sedenjem na sedalu 2 vseskozi skrbeti za ravnotežje, kar je povezano s pravilno držo hrbtenice in zagotavljanjem potrebnega mišičnega tonusa. Z zasukom prirobnice 12 zahvaljujoč navoju 120 dosežemo premik naslonskega sredstva 125 v smeri proti sedalu 2, tako da v prikazanem primeru omenjeno sredstvo 125 posredno preko naležnega elementa 126 pritiska proti sedalu 2, ki je odtlej zahvaljujoč zasukljivosti batnice 112 v cilindru 111 sicer še vedno zasukljivo okoli vertikalne osi 100, vendar pa ga odtlej - vse do ponovnega odmika naslonskega sredstva 125 od sedala 2 - ni možno več nagibati glede na omenjeno os 100. Strokovnjaku bo razumljivo, daje stol po izumu v okviru doslej obravnavanih značilnosti izvedljiv v številnih izvedbah. Tako je npr. lahko predvideno ogrodje 4, kije povezano s stebrom 11, npr. z batnico 112 podstavka 1, pri čemer to ogrodje 4 lahko po izbiri obsega vsaj en naslon 41 za roke, hrbtišče 42 in po izbiri naslon 43 za glavo. Omenjeno ogrodje 4 je lahko s podstavkom 1 povezano na zavihtljiv oz. položajno spremenljiv način, prav tako so na podoben način lahko izvedeni posamezni deli ogrodja 4, npr. vsakokraten naslon 41 za roko. Prav tako je razumljivo, da je lahko podstavek 1 opremljen s kolesi ali drugimi sredstvi za premikanje podstavka po vsakokratni podlagi.

Claims (8)

1. Stol, sestoječ vsaj iz podstavka (1) in sedala (2), ki je zasukljivo okoli vertikalne osi (100) in ga je možno nagibati glede na omenjeno os (100), pri čemer je na omenjenem podstavku (1) predviden vsaj približno vzdolž omenjene vertikalne osi (100) v smeri proti sedalu (2) potekajoč bodisi enovit ali teleskopsko zasnovan steber (11), in pri čemer stol po izbiri obsega tudi ogrodje (4), ki je po potrebu opremljeno z naslonjali (41) za roke in/ali hrbtiščem (42) in/ali naslonjalom za glavo (43), označen s tem, da je sedalo (2) z omenjenim stebrom (11) oz. s podstavkom (1) povezano preko krogelnega zgloba (3), katerega en del (31, 32) je povezan s sedalom (2), vsakokrat preostali del (31, 32) pa s stebrom (11) oz. s podstavkom (1), in da je na stebru (11) podstavka (1) predvidena prirobnica (12), ki po eni strani obsega vsakokrat pripadajoč del (31, 32) krogelnega zgloba (3), po drugi strani pa je opremljena z vsaj enim vzdolž vertikalne osi (100) v smeri proti sedalu (2) in po izbiri tudi v obratni smeri premakljivim naslonskim sredstvom (125).

2. Stol po zahtevku 1, označen s tem, da je prirobnica (12) opremljena z zunanjim navojem (120), naslonsko sredstvo (125) pa je zasnovano kot navojna tulka, ki je zahvaljujoč omenjenemu navoju (12) premakljiva bodisi v smeri proti sedalu (2) ali vstran od sedala (2).

3. Stol po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da prirobnica (12) stebra (11) oz. podstavka (1) obsega ženski del (31) krogelnega zgloba (3), moški del (32) zgloba (3) pa je povezan s sedalom (2).

4. Stol po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je med naslonskim sredstvom (125) prirobnice (12) in sedalom (2) predviden prožen in deformabilen naležni element (126).

5. Stol po zahtevku 4, označen s tem, daje naležni element (126) uležiščen na naslonskem sredstvu (125) prirobnice (12).

6. Stol po zahtevku 4 ali 5, označen s tem, da je naležni element (126) zasnovan kot toroiden deformabilen element iz polimernega gradiva.

7. Stol po zahtevku 4 ali 5, označen s tem, da je naležni element (126) zasnovan kot standardiziran tesnilni O-obroč.

8. Stol po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, daje prirobnica (12) nameščena na batnici (112) cilindra (111), pri čemer slednji predstavlja integralni del podstavka (1) stola.

1/1