SI21933A - Grelna naprava kondenzacijske vrste - Google Patents

Abstract

Predlozeni izum se nanasa na grelno napravo za pripravo tople ali vroce vode za ogrevalne in sanitarne namene, konkretno na grelno napravo kondenzacijske vrste. Omenjena grelna naprava obsega kurisce(1) in spodnjemu koncu le-tega prigrajen po visini intenziven odsek (2) za izmenjavo toplote med dimnimi plini in grelnim medijem. Pri tem je omenjeni odsek (2) zasnovan iz niza koncentricnih in druga proti drugi na radialnem odmiku razporejenih dvojnih sten (16, 17, 18), s cimer med vsakokratnima sosednjima dvojnima stenama (16, 17; 17, 18) nastaneta obrocasta dimna kanala (19, 20). Vsakokratna dvojna stena (16, 17, 18) je na druga proti drugi obrnjeni strani zasnovana z izboklinami (27), potekajocimi po celotnem obodu vsakokratne dvojne stene (16, 17, 18), medtem ko je v medprostoru med vsakokratnima dvojnima stenama (16, 17, 18) razporejena kot vijacnica potekajoca predelna stena (28).

Description

Marko MRVA

Grelna naprava kondenzacijske vrste

Predloženi izum se nanaša na grelno napravo za pripravo tople/vroče vode za ogrevalne in sanitarne namene, konkretno na grelno napravo kondenzacijske vrste, obsegajočo kanale za dimne pline in kanale za grelni medij, pri čemer tečejo z gorilnikom nastali dimni plini po kanalih za dimne pline in prenašajo toploto na grelni medij, pretakajoč se po omenjenih kanalih za grelni medij.

Grelne naprave uvodoma navedene vrste so seveda že znane. Tako obstaja npr. grelna naprava, ki sestoji iz dveh delov in sicer primarnega, ogrevalnega, in sekundarnega, kondenzacijskega. Pomanjkljivost tovrstne rešitve leži v sorazmerno veliki tlorisni površini in volumnu, ki ju zavzame grelna naprava. Na splošno leže pomanjkljivosti znanih grelnih kondenzacijskih naprav zlasti v sorazmerno velikih izmerah, poleg tega pa je čiščenje notranjosti t.j. kurišča, dokaj zahtevno opravilo, saj je v veliko primerih napravo potrebno v celoti razdreti.

Zastavljena naloga je po izumu rešena s tem, da je spodnjemu koncu z dvojno steno obdanega kurišča prigrajen po višini intenziven odsek za izmenjavo toplote med dimnimi plini in grelnim medijem, pri čemer je kurišče od omenjenega odseka ločeno s kupolastim usmerjevalnikom dimnih plinov. Slednji je na strani pritrditve gorilnika zasnovan z odprtino za prehod dimnih plinov v omenjeni odsek. Proč od kurišča obrnjeni strani odseka je prigrajen lijakast usmerjevalnik dimnih plinov, ki je obdan z zbiralnikom kondenza, iz katerega se dimne pline vodi v dimnični nastavek in naprej v dimnično tuljavo. Omenjeni odsek za izmenjavo toplote je zasnovan iz niza koncentričnih in druga proti drugi na radialnem odmiku razporejenih dvojnih sten. S postavitvijo dvojnih sten v koncentrični vzorec nastaneta med vsakokratnima sosednjima dvojnima stenama obročasta dimna kanala, nadalje je po izumu predideno, da je koncentrično z notranjo dvojno steno odseka za izmenjavo toplote in nalegajoč na njeno notranjo steno po celotni višini odseka razporejen niz usmerjevalnikov dimnih plinov. Le-ti so prednostno zasnovani na način kronskega zamaška. Vsakokratna dvojna stena odseka za izmenjavo toplote je na druga proti drugi obrnjeni strani zasnovana z izboklinami, potekajočimi po celotnem obodu vsakokratne dvojne stene.

Po izumu je predvideno, da je izvedbeni primer grelne naprave zasnovan tako, da je zunanji odsek zunanje dvojne stene razporejen izsredno glede na telesno navpičnico grelne naprave. Nadaljnji ukrep pa predvideva, da je v medprostoru med vsakokratnima dvojnima stenama razporejena kot vijačnica potekajoča predelna stena.

Po izumu se je kot zlasti prednostno pokazalo, če leže ovoji vsakokratne kot vijačnica potekajoče predelne stene v vodoravni ravnini, središče ovijanja vijačnice pa v navpični središčnici odseka za izmenjavo toplote. Prednostna izvedba tudi predvideva, da so izbokline druga proti drugi obrnjenih dvojnih sten omenjenega odseka v navpični smeri zamaknjene druga proti drugi, prednostno za polovico koraka t med omenjenima sosednjima izboklinama.

Izum je v nadaljevanju pobliže predstavljen na osnovi izvedbenega primera in s pomočjo priloženih skic, kjer kaže sl. 1 grelno napravo po izumu v prerezu v navpični ravnini, sl. 2 detajl toplotnega izmenjevalnika grelne naprave po sl. 1, sl. 3 usmerjevalnik dimnih plinov grelne naprave po sl. 1 v pogledu od zgoraj, in sl. 4 usmerjevalnik po sl. 3 v delnem prečnem prerezu, sl. 5a prerez po črti V-V s sl. 1, in sl. 5b prerez po črti V-V s sl. 1 drugega izvedbenega primera.

Grelna naprava po izumu v splošnem sestoji iz kurišča 1, obdanega z dvojno steno Γ, in po višini intenzivnega odseka 2 za izmenjavo toplote med dimnimi plini in grelnim medijem, v danem primeru vodo. Tako kurišče 1 kot tudi odsek 2 sta prednostno zasnovana valjasto. Kurišče 1 je na eni strani, v danem primeru zgornji strani, zaključeno s kupolastim stropom 3, kateremu je na vrhu prigrajen cevni nastavek 4 za odvod segrete vode v neprikazan cevni sistem. Grelni medij t.j. voda se pri tem nahaja v prostoru med dvojno steno Γ kurišča 1. V kurišče 1 štrli po sebi znan gorilnik 5, pri čemer je med zgorevalnim odsekom 6 omenjenega gorilnika 5 in steno Γ razporejen vložek 7 iz toplotno izolacijskega materiala. Spodnjemu delu kurišča 1 je prigrajen odsek 2 za izmenjavo toplote in to na način, da se voda lahko prosto pretaka v prostoru med dvojno steno Γ in odsekom 2. Nasproti odseku 2 je kurišče 1 zaprto s kupolastim usmerjevalnikom 8 dimnih plinov, ki je na strani pritrditve gorilnika 5 zasnovan z odprtino 9, skozi katero se dimne pline preusmerja v omenjeni odsek 2. Vznožnemu koncu odseka 2 je prigrajen lijakast usmerjevalnik 10 dimnih plinov s središčno zasnovano odprtino 11, skozi katero dimni plini prehajajo iz odseka 2 v zbiralnik 12 kondenza. Slednji je odseku 2 prigrajen neposredno za omenjenim usmerjevalnikom 10, pri čemer je na najnižji točki svojega dna opremljen s cevnim nastavkom 13 za odvod kondenza. Iz omenjenega zbiralnika 12 je speljan dimnični nastavek 14 za odvod dimnih plinov v neprikazano dimnično tuljavo. Po izumu je predvideno, da sta usmerjevalnik 10 dimnih plinov in zbiralnik 12 kondenza zasnovana na način, da skupaj tvorita zvočni dušilnik, ki duši zvok v grelni napravi nastajajočih in pretakajočih se dimnih plinov. V območju svojega vznožnega konca je odsek 2 na svoji zunanji strani opremljen s cevnim nastavkom 15 za dovod povratne, ohlajene vode v grelno napravo.

Omenjeni vzdolžno intenzivni odsek 2 za izmenjavo toplote med dimnimi plini in grelnim medijem je po izumu zasnovan iz niza koncentričnih in druga proti drugi na radialnem odmiku razporejenih dvojnih sten 16, 17, 18, pri čemer tako med vsakokratnima sosednjima dvojnima stenama 16, 17 in 17, 18 nastaneta obročasta dimna kanala 19, 20, skozi katera teče tok dimnih plinov, ki ga iz kurišča 1 skozi odprtino 9 preusmerja kupolasti usmerjevalnik 8. Da se omogoči prosto kroženje vode po celotni grelni napravi so omenjene dvojne stene 16, 17, 18 med seboj povezane in sicer prvič v območju zgornjega konca z veznim kanalom 21; 22 med stenama 16, 17; 17, 18, in drugič v območju spodnjega konca z veznim kanalom 23; 24 med stenama 16, 17; 17 18.

Koncentrično z notranjo dvojno steno 18 in nalegajoč na njeno notranjo steno je po celotni višini odseka 2 razporejen niz usmerjevalnikov 25 dimnih plinov, ki so zasnovani na način kronskega zamaška (prim. npr. sl. 2 in sl. 3). Omenjeni usmerjevalniki 25 nalegajo drug na drugega in prisilijo dimne pline, da tečejo med njihovim vsakokratnim razčlenjenim obodom 26 in oddajo čimveč toplote grelni vodi. Ta učinek se doseže s tem, da je vsakokratni usmerjevalnik 25 po svojem obodu zasnovan z nizom izmenjaje si sledečih izboklin 26 in vboklin 27, pri čemer tečejo dimni plini navzdol od enega do drugega usmerjevalnika 25 skozi medprostor med izboklinami 26.

Za izboljšanje toplotne prehodnosti iz dimnih plinov na odsek 2 je po izumu predvideno, da je vsakokratna dvojna stena 16, 17, 18 odseka 2 na druga proti drugi obrnjeni strani zasnovana z izboklinami 27. Omenjene izbokline 27, ki so prednostno polkrožne, potekajo po celotnem obodu vsakokratne dvojne stene 16, 17, 18, pri čemer so izbokline 27 druga proti drugi obrnjenih dvojnih sten zamaknjene druga proti drugi, prednostno za polovico koraka t med sosednjima izboklinama 27, gledano v navpični smeri.

Nadalje je po izumu predvideno, da je v medprostoru med vsakokratnima dvojnima stenama 16, 17, 18 razporejena kot vijačnica potekajoča predelna stena 28, katere ovoji leže v vodoravni ravnini, središče ovijanja pa v navpični središčnici odseka 2. Pri tem je po izumu predvideno, da je ravnina vsakokratnega ovoja prve dvojne stene v navpični smeri zamaknjena glede na ravnino vsakokratnega ovoja sosednje dvojne stene. Z vgraditvijo kot vijačnica zasnovane predelne stene 28 v medprostor dvojne stene se podaljša pot grelne vode v toplotnem izmenjevalniku, s čimer se doseže boljšo izmenjavo toplote med dimnimi plini in grelno vodo.

V odsek 2 grelne naprave po izumu vstopajoči dimni plini se na dvojnih stenah ohladijo, zaradi česar se prične na omenjenih stenah nabirati kondenzat. Le-ta teče po omenjenih stenah in dodatno oddaja Li. latentno toploto grelni vodi. Omenjene izbokline 27 na dvojnih stenah pri tem zadržujejo kondenzat, da le-ta ne bi prehitro odtekel v zbiralnik 12.

Ena od mogočih izvedb grelne naprave po izumu predvideva, da je zunanji odsek zunanje 5 dvojne stene 16, t.j. odsek, ki je obrnjen proč od toka dimnih plinov, razporejen izsredno glede na telesno navpičnico grelne naprave. Pri tej izvedbi tudi ni predvideno, da bi v medprostoru med vsakokratnima dvojnima stenama 16, 17, 18 bila razporejena kot vijačnica potekajoča predelna stena 28. S tema ukrepoma se doseže pretakanje grelne vode po grelni napravi, ne da bi bilo potrebno uporabiti dodatno pripravo za prisilni obtok vode.

Claims (4)

1. Patentni zahtevki

   Grelna naprava za pripravo tople/vroče vode za ogrevalne in sanitarne namene, konkretno grelna naprava kondenzacijske vrste, obsegajoča kanale za dimne pline in kanale za grelni medij, pri čemer tečejo z gorilnikom nastali dimni plini po kanalih za dimne pline in prenašajo toploto na grelni medij, pretakajoč se po omenjenih kanalih za grelni medij, značilna po tem, daje spodnjemu koncu z dvojno steno (Γ) obdanega kurišča (1) prigrajen po višini intenziven odsek (2) za izmenjavo toplote med dimnimi plini in grelnim medijem, pri čemer je kurišče (1) od odseka (2) ločeno s kupolastim usmerjevalnikom (8) dimnih plinov, ki je na strani pritrditve gorilnika (5) zasnovan z odprtino (9) za prehod dimnih plinov v omenjeni odsek (2), in pri čemer je proč od kurišča (1) obrnjeni strani odseka (2) prigrajen lijakast usmerjevalnik (10) dimnih plinov, ki je obdan z zbiralnikom (12) kondenza, iz katerega se dimne pline vodi v dimnični nastavek (14), in da je omenjeni odsek (2) zasnovan iz niza koncentričnih in druga proti drugi na radialnem odmiku razporejenih dvojnih sten (16, 17, 18), s čimer med vsakokratnima sosednjima dvojnima stenama (16, 17; 17, 18) nastaneta obročasta dimna kanala (19, 20), medtem ko je koncentrično z notranjo dvojno steno (18) in nalegajoč na njeno notranjo steno po celotni višini odseka (2) razporejen niz usmerjevalnikov (25) dimnih plinov, pri čemer je vsakokratna dvojna stena (16, 17, 18) na druga proti drugi obrnjeni strani zasnovana z izboklinami (27), potekajočimi po celotnem obodu vsakokratne dvojne stene (16, 17, 18).

   Grelna naprava po zahtevku 1, značilna po tem, daje zunanji odsek zunanje dvojne stene (16) razporejen izsredno glede na telesno navpičnico grelne naprave.

   Grelna naprava po zahtevku 1 in 2, značilna po tem, da je v medprostoru med vsakokratnima dvojnima stenama (16, 17, 18) razporejena kot vijačnica potekajoča predelna stena (28), katere ovoji leže v vodoravni ravnini, središče ovijanja pa v navpični središčnici odseka (2).

   Grelna naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so izbokline (27) druga proti drugi obrnjenih dvojnih sten odseka (2) v navpični smeri zamaknjene druga proti drugi, prednostno za polovico koraka t med sosednjima izboklinama (27).
2. 5 5. Grelna naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je vsakokraten usmerjevalnik (25) dimnih plinov zasnovan na način kronskega zamaška.
3. 6. Grelna naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je
4. 10 vsakokratna izboklinami (27) prednostno polkrožno zasnovana.

   Marko MRVA: