SI21553A - Luč za osvetljevanje registrske tablice pri motornem vozilu - Google Patents

Abstract

Namen izuma je ustvariti vsaj v bistvu ravninsko zasnovano luč registrske tablice, ki naj bi jo bilo možno izdelati in v vsakokratno vozilo vgraditi na preprost način neposredno nad obod registrske tablice. Luč naj bi bila neizpostavljena vremenskim vplivom in mehanskim poškodbam in obenem nevpadljiva, hkrati pa mora ustrezati predpisom tudi glede zadostne osvetlitve celotne površine registrske tablice. Tovrstna luč sestoji iz ohišja (1) in žarnice (2), pri čemer je ohišje (1) vsaj v bistvu ravninsko zasnovano in v svojem osrednjem območju obsega glede na osrednjo prečno ravnino (15) simetrično zasnovano razpršilno lečo (11), sestoječo iz množice v profilu vsaj približno trikotnih reber (111), obenem pa je opremljeno z vsaj dvema pritrdilnima očesoma (12', 12'') in po izbiri z nosilcema (13', 13'') žarnice (2). Pri tem je v ohišju (1) ob leči (11) na vsakem koncu slednje predviden optični vodnik (16', 16'').ŕ

Description

Luč za osvetljevanje registrske tablice pri motornem vozilu

Izum spada na področje svetlobne opreme vozil, še zlasti na področje vgradnje luči pri vozilih, povsem konkretno pa k svetilkam za osvetljevanje registrskih tablic pri motornih vozilih.

Pri tem se izum ukvarja s problemom karseda preproste realizacije vsaj v bistvu ravninsko zasnovane, v vsakokratno vozilo na preprost način v neposredni bližini oboda registrske tablice vgradljive, proti vremenskim vplivom in mehanskim poškodbam neizpostavljene, nevpadljive in predpisom glede zadostne osvetlitve celotne površine registrske tablice na zadnjem delu motornega vozila ustrezne luči.

Iz US 4,868,723 je znana luč za osvetljevanje registrske tablice avtomobila. Luč sestoji iz ohišja, v katerem je vgrajena žarnica. Pred žarnico - gledano v smeri proti osvetljevani tablici - je kot za svetlobo prepusten del omenjenega ohišja predvidena razpršilna leča, medtem ko je v ozadju žarnice v notranjosti omenjenega ohišja nameščen odsevnik. Del žarkov, ki jih žarnica oddaja v smeri proti omenjeni leči, prehaja skozi to lečo, kjer se preusmerijo v različne smeri na ta način, da je zagotovljena karseda enakomerna osvetlitev žarnice. Preostali del žarkov vsaj povečini prestreže odsevnik in jih preusmeri proti omenjeni leči. Kljub navidez preprosti izvedbi so v resnici optične zahteve pri tovrstnih luček razmeroma visoke. S predpisi je namreč določena minimalna osvetljenost površine tablice, tako da so dovolj osvetljena tudi od luči najbolj oddaljena območja tablice. Obenem je potek za osvetlitev tablice potrebnih žarkov dopusten zgolj v vsaj približno vertikalni smeri, medtem ko mora biti v horizontalni smeri, vzporedno s podlago, sama luč takorekoč nevidna. V ta namen je pri omenjeni rešitvi znane luči leča sicer ploščnato zasnovana, vendar je razporejena poševno glede na horizontalno ravnino cestišča oz. glede na vertikalno ravnino, v kateri je razporejena tablica. Pri tem je notranje območje leče, ki je obrnjeno proti vozilu, od cestišča bolj oddaljeno kot zunanje, od vozila vstran obrnjeno območje leče. Tako je na spodnji strani ohišja v območju leče prisotna poševnina, ki je v primeru slabega vremena med vožnjo razmeroma močno izpostavljena onesnaženju, medtem ko je med čiščenjem vozila praktično nedosegljiva in jo je izjemno težko očistiti. Da bi bilo sploh mogoče zagotoviti pravilno osvetlitev tablice, je leča na svoji notranji površini opremljena z v profilu trikotnimi, sferično vbočenimi stopnicami, ki razen tega potekajo po krožnih krivuljah. Tovrstno lečo je izjemno težko izdelati, obenem pa deformacije npr. zaradi segrevanja notranjosti ohišja ali zaradi staranja materiala lahko privedejo do občutnega popačenja optičnih lastnosti. Za nameček je odsevnik, ki mora biti prisoten v notranjosti ohišja, zasnovan kot konkavna sferična površina, ki se nahaja v natančno določenem položaju glede na žarnico oz. njeno žarilno nitko in glede na omenjeno lečo. Ob domnevi, da je omenjena notranja površina obdelana z naparevanjem ustreznih snovi, gre pri izdelavi tovrstne svetilke za razmeroma zahtevne in drage postopke. Vsakršno odstopanje v medsebojni usklajenosti omenjenih elementov pa lahko vselej privede do bistvenega poslabšanja zmogljivosti luči in s tem osvetljenosti vsaj določenih območij registrske tablice.

Zavedajoč se zahtev iz predpisov in poznavajoč oba dotlej znana pristopa porazdeljevanja svetlobe po registrski tablici, namreč bodisi s pomočjo ene same svetilke z ukrivljeno Fresnelovo lečo ali s pomočjo dveh svetilk, je v US 5,067,057 predlagana svetilka, pri kateri je predviden reflektor, ki sestoji iz iz več po obodu razporejenih paraboličnih odsevnih površin. Vse te parabolične površine imajo skupno gorišče, kar je v praksi izjemno težko zagotoviti. Vsakršno omembe vredno odstopanje ima za posledico drastično zmanjšanje osvetljenosti vsaj določenega območja tablice. Tudi v tem primeru gre za izjemno zahtevno in drago izdelavo reflektorjev in posredno tudi celotne luči, katere zasnova je najbrž tudi na meji praktične izvedljivosti.

Še nadalje je iz GB 2 314 151 A znana luč za osvetljevanje registrske tablice, ki obsega v bistvu polkroglasto ohišje iz za svetlobo prepustnega gradiva. Luč je zasnovana predvsem z namenom zagotoviti karseda enekomemo osvetlitev celotne površine tablice. Ohišje, katerega zunanja površina je gladka, je na notrani površini opremljeno s stopničasto strukturo, ki predstavlja razpršilno lečo, ki omogoča razpršitev svetlobnih žarkov, ki osvetljujejo luči najbližja območja tablice. Na ta način je to območje osvetljeno manj kot bi bilo sicer brez uporabe te leče. Sferična zasnova ohišja tvori nadaljnjo lečo, ki skrbi za porazdelitev žarkov po preostalih delih registrske tablice. Tovrsten pristop narekuje uporabo žarnice razmeroma velike moči. Po drugi strani je sferična zasnova luči v praksi povečini nezaželena. Ohišje tovrstne luči namreč štrli iz karoserije, v katero je vgrajena luč. To ima spet za posledico izpostavljenost umazaniji in težave pri čiščenju. Luč je sicer mogoče zastreti npr. z vazdol proti podlagi potekajočim delom karoserije, ki je npr., lahko sočasno držalo za odpiranje prtljažnika ali podobno, vendar pa tovrstno zastiranje še dodatno oteži čiščenje in neredko tudi poslabša dostopnost v primeru potrebe po zamenjavi žarnice.

Nadalje tako zasnovana luč zavzema razmeroma obsežen prostor, ki bi bil sicer lahko predviden npr. za prijemanje pokrova prtljažnika ali za vgradnjo ključavnice.

Pričujoči izum se ukvarja z lučjo za osvetljevanje registrske tablice pri motornem vozilu, kakršna sestoji vsaj iz ohišja in žarnice, pri čemer je ohišje vsaj v bistvu ravninsko zasnovano in v svojem osrednjem območju obsega glede na osrednjo prečno ravnino simetrično zasnovano razpršilno lečo. Leča sestoji iz množice v profilu vsaj približno trikotnih reber. Ohišje je opremljeno z vsaj dvema pritrdilnima očesoma in po izbiri z nosilcema žarnice.

Po izumu je v ohišju luči ob leči na vsakem koncu slednje predviden po en dodaten optični vodnik. Pri tem vsakokraten optični vodnik sestoji iz poševnine na notranji površini ohišja ter iz poševnine, ki se nahaja na zunanji površini ohišja izven območja leče. Pri prednostni izvedbi izuma se vsakokratna zunanja poševnina optičnega vodnika nahaja v območju podolgovate, v profilu trikotne vdolbine, ki je predvidena na zunanji površini ohišja izven območja leče, še zlasti v neposredni bližini te leče. Pri eni od možnih izvedb sta predvidena dva vsak na svojem koncu leče, prednostno neposredno ob slednji, razporejena optična vodnika, katerih zunanji poševnini, ki se nahajata na zunanji površini ohišja, sta zasukani druga proti drugi oz. vsaksebi in glede na prečno ravnino ohišja potekata poševno pod izbranim kotom.

Leča luči po izumu sestoji iz množice v profilu trikotnih preusmerjevalnih elementov, še zlasti reber, ki so razporejena drugo ob drugem in simetrično glede na osrednjo prečno ravnino ohišja. Pri prednostni izvedbi omenjena rebra leče potekajo poševno glede na osrednjo prečno ravnino ohišja.

Izum bo v nadaljevanje konkretiziran še s primerom izvedbe, ki je prikazan na priloženi skici, kjer kažejo sl. 1 luč v pogledu z zunanje strani, sl. 2 shematično prikazano luč v pogledu od strani, sl. 3 pa luč v pogledu z notranje strani.

Luč za osvetljevanje registrske tablice v osnovi sestoji iz vsaj v bistvu ravninskega, ploščnatega in za svetlobo prepustnega ohišja 1 ter iz žarnice 2, ki je nameščena na ustrezni pozicijo glede na omenjeno ohišje 1.

Ohišje 1 za potrebe pritrditve na vozilo obsega s skoznjima luknjama 120', 120 opremljeni pritrdilni očesi 12', 12, v splošnem pa lako tudi druge strokovnjakom znane elemente. V prikazanem primeru ohišje 1 obsega tudi ustrezna nosilca 13', 13 žarnice 2. Nadalje ohišje 1 v svojem osrednjem območju obsega lečo 11, pri čemer je zunanja površina 14 ohišja 1 vsaj v območju leče 11 lahko povsem ravna in gladka.

Leča 11, ki je zasnovana simetrično glede na osrednjo prečno ravnino 15, skozi katero poteka simetrijska os celotne luči, je razpršilna leča in sestoji iz množice v profilu trikotnih preusmerjevalnih elementov, v danem primeru reber 111, ki omogočajo lom in s tem preusmerjanje oz. razpršitev od žarnice 2 prihajajočih žarkov 19' v želene smeri. Ker se v danem primeru osvetljevana ravnina registrske tablice nahaja izven osrednje vzdolžne ravnine 15 ohišja 1, so rebra 111 glede na ravnino 15 upoševljena oz. izvedena pod želenim kotom glede na to ravnino 15. Žarki 19', ki so preusmerjeni v območju same leče 11, so na skici (sl. 2) ponazorjeni s črtkanimi črtami.

Z namenom, da bo omogočili lom žarkov 19 tudi v smeri, ki glede na omenjeno ravnino 15 poteka pod razmeroma velikim kotom, skorajda pravokotno (sl. 2), sta ob omenjeni leči 11 na obeh njenih koncih - gledano v vzdolžni smeri luči - predvidena optična vodnika 16', 16. Žarki 19, ki so na značilen način preusmerjeni s pomočjo omenjenih optičnih vodnikov 16', 16 so na skici (sl. 2) označeni s polno črto.

Vsakokraten optični vodnik 16', 16 sestoji iz poševnine 161', 161 na notranji površini 17 ohišja 1 ter iz poševnine 162', 162 na zunanji površini 14, ki se nahaja izven območja leče 11.

Vsaka od zunanjih poševnin 162', 162 je smotrno izvedena s pomočjo ustrezne, v profilu trikotne vdolbine 18', 18, kije izvedena na zunanji površini ohišja 1 luči izven območja leče 11, še zlasti v neposredni bližini te leče 11. Kadar je predviden potek žarkov 19', 19 v izbrani ravnini, ki ne sovpada z ravnino zunanje površine 14 ohišja 1 luči, sta vsaj poševnim 162', 162 na zunanji površini 14 ohišja 1 zasukani druga proti drugi oz. vsaksebi in torej s prečno ravnino 15 oklepata določen kot, ki je v prikazanem primeru pri obeh poševninah 162', 162 enak. Enakost kotov zasuka glede na ravnino 15 pri obeh poševninah 162', 162 v splošnem ni nujno enak in bi ga bilo možno npr. pri asimetrični namestitvi registrske tablice glede na ravnino 15 luči glede na potrebe določiti za vsako poševnino 162', 162 posebej.

Luč po izumu torej obsega ohišje 1, ki je v bistvu ravninsko zasnovano in ga je nedvomno mogoče vgraditi v vsakokratno vozilo na preprost način s pomočjo dveh skozi luknji 120', 120 potekajočih vijakov neposredno nad obod registrske tablice. Luč je s tem nevpadljiva in neizpostavljena vremenskim vplivom. Luč je brez vsakršnih štrlečih delov, ki bi ovirali dostop do področij v njeni neposredni bližini, obenem pa je preprosta in dosegljiva za čiščenje in tudi v primeru potrebe po zamenjavi žarnice 2. Zahvaljujoč dodatnima optičnima vodnikoma 16', 16 je dosežen tolikšen odklon žarkov 19', 19, da je osvetlitev registrske tablice zadostna celo v najtežje osvetljivih vogalinh območjih ob robu, nad/ob katerim/katerem je nameščena luč. Zahvaljujoč po eni strani ravninski zasnovi ohišja 1 in geometrijsko pravilni in preprosti konfiguraciji leče 11, še zlasti reber 111, je tovrstna luč v primerjavi z doslej znanimi zares preprosta za izdelavo.

Claims (6)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   E Luč za osvetljevanje registrske tablice pri motornem vozilu, sestoječa vsaj iz ohišja (1) in žarnice (2), pri čemer je ohišje (1) vsaj v bistvu ravninsko zasnovano in v svojem osrednjem območju obsega glede na osrednjo prečno ravnino (15) simetrično zasnovano razpršilno lečo (11), sestoječo iz množice v profilu vsaj približno trikotnih reber (111), obenem pa je opremljeno z vsaj dvema pritrdilnima očesoma (12', 12) in po izbiri z nosilcema (13', 13) žarnice (2), označena s tem, daje v ohišju (1) ob leči (11) na vsakem koncu slednje predviden po en dodaten optični vodnik (16', 16).
2. 2. Luč po zahtevku 1, označena s tem, da vsakokraten optični vodnik (16', 16) sestoji iz poševnine (16Γ, 161) na notranji površini (17) ohišja (1) ter iz poševnine (162', 162) na zunanji površini (14), ki se nahaja izven območja leče (11).
3. 3. Luč po zahtevku 2, označena s tem, da se vsakokratna zunanja poševnina (162', 162) optičnega vodnika (16', 16) nahaja v območju podolgovate, v profilu trikotne vdolbine (18', 18), ki je predvidena na zunanji površini ohišja (1) izven območja leče (11), še zlasti v neposredni bližini te leče (11).
4. 4. Luč po enem zahtevkov 2 ali 3, označena s tem, da sta predvidena dva vsak na svojem koncu leče (11), še zlasti neposredno ob slednji, razporejena optična vodnika (16', 16), katerih zunanji poševnini (162', 162), ki se nahajata na zunanji površini (14) ohišja (1), sta zasukani druga proti drugi oz. vsaksebi in glede na prečno ravnino (15) ohišja (1) potekata poševno pod izbranim kotom.
5. 5. Luč po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da leča (11) sestoji iz množice v profilu trikotnih preusmerjevalnih elementov, še zlasti reber (111), ki so razporejena drugo ob drugem in simetrično glede na osrednjo prečno ravnino (15) ohišja (1).
6. 6. Luč po zahtevku 5, označena s tem, da rebra (111) leče (11) potekajo poševno glede na osrednjo prečno ravnino (15) ohišja (1).