SI20804A - Smučka s prigrajenim ščitnikom konice in/ali repa - Google Patents

Abstract

Izum temelji na problemu, kako omogočiti tehnološko poenostavljeno in racionalizirano, hkrati pa v vseh regularnih pogojih uporabe smučke še vedno dovolj zanesljivo prigraditev ščitnika (2) konice in/ali repa k smučki (1). Po izumu je smučka (1) s prigrajenim ščitnikom (2) konice in/ali repa, namreč smučka (1), na katere prednji del oz. konico (10) je s pomočjo v splošnem nerazstavljive zveze pritrdljiv ščitnik (2), tako zasnovana, da v območju svojega skrajnega prednjega, vsaj v bistvu prečno potekajočega roba (11) obsega vsaj eno vodilno oz. zaskočno zajedo (12), ki je predvidena za prejem po zasnovi in razporeditvi s slednjo usklajenega vodilnega oz. zaskočnega nastavka (21), s katerim je opremljen ščitnik (2).ŕ

Description

Smučka s prigrajenim ščitnikom konice in/ali repa

Izum spada na področje športa oz. športnih rekvizitov, namreč smuči, nanaša pa se na smučko s prigrajenim ščitnikom konice in/ali repa.

Pri tem izum temelji na problemu, kako omogočiti tehnološko poenostavljeno in racionalizirano, hkrati pa v vseh regularnih pogojih uporabe smučke še vedno dovolj zanesljivo prigraditev ščitnika konice in/ali repa k smučki.

Smučka, npr. takšna za takoimenovano alpsko smučanje, je zasnovana kot vitek, ploščat in izrazito podolgovat izdelek. Običajno je v ustreznem tehnološkem procesu izvedena iz več slojev, npr. iz drsnega sloja, nosilnih slojev, pokrivnega sloja in podobno. Prednji del smučke, znan pod nazivom konica, je ukrivljen v smeri vstran od podlage. Zadnji del, takoimenovan rep, je v splošnem lahko raven, lahko pa tudi blago okrivljen vstran od podlage. Smučka je lahko predvidena za različne namene, namreč za različne zvrsti smučanja (slalom, veleslalom, smuk ali prosto oz. rekreativno smučanje). Ščitnik konice je lahko v določenih primerih, npr. pri smučki za slalom, tudi asimetrično oblikovan, in sicer prednostno tako, da je verjetnost zatikanja ob količke kar najmanjša. Optimalna zasnova in izvedba konice in repa je torej lahko za različne namene smučke različna, dasiravno smučka kot taka s svojimi karakteristikami lahko služi različnim namenom. To je le eden od razlogov, da na smučko kot osnovo šele naknadno prigrajujejo ščitnik konice in pogosto tudi repa. Drug razlog je ta, da npr. ščitnik dejansko varuje smučko pred udarci in s tem pred poškodbami, razslojevanjem in podobnim. Še nadaljnji razlog za prigrajevanje ščitnikov konice in repa je lahko čisto estetske narave. S primernim oblikovanjem ščitnikov in konice je namreč mogoče v kombinaciji še z nekaterimi drugimi oblikovalskimi ukrepi dosegati različne estetske učinke določene smučke, ki pa v osnovi oz. po tehnični plati pri tem ostane docela nespremenjena.

Prigrajevanje ščitnikov konice ali tudi kar celotne konice k smučki je znano npr. iz EP 0 688 585. Gre za smučko, katere prednji del je izveden z ravnim prečnim robom, ki pa je v osrednjem območju prekinjen z zajedo v obliki črke U. Omenjena zajeda poteka v vzdolžni smeri smučke in je usmerjena v smeri nazaj, t.j. proti repu smučke oz. s svojim ustjem odprta v smeri naprej proti konici smučke. Nadalje sta dve podobni zajedi predvideni na bočnih površinah v splošnem lahko tudi že vsaj nekoliko ukrivljenega prednjega dela smučke, tako da sta usmerjeni navznoter, nekako druga proti drugi. Omenjeni zajedi na bočnih stranicah sta razporejeni na odmiku od omenjenega prečnega roba.

Kadar je k smučki pritrjena kar cela konica (t.j. celoten ukrivljen prednji del smučke), sta robnika, ki potekata vzdolž spodnjih, proti podlagi obrnjenih robov smučke, zaključena na odmiku od stika s konico, torej od pričetka krivine konice smučke. Eden od razlogov je ta, da se prednji del smučke obdela z odrezavanjem, robnika pa je težko obdelovati, ker sta bistveno trdnejša in trša od ostalih sestavnih delov smučke. Konica je v tem primeru izdelana povsem ločeno od smučke, in sicer npr. po postopku brizganja oz. preoblikovanja termoplastične umetne mase. To pomeni, da je takšna smučka v celotnem območju konice in torej krivine na svojem prednjem delu predvidena brez robnikov, kar je v določenih okoliščinah, zlasti med vijuganjem ali oddrsavanjem po trdih ali celo poledenelih terenih, vsekakor izjemno neugodno.

Kadar je prednji del smučke že vsaj rahlo ukrivljen in je torej smučka izdelana z ukrivljeno konico, je k smučki mogoče prigraditi zgolj ščitnik konice. Prednji del smučke je v tem primeru lahko spet izveden z ravnim prečnim robom, ki je v osrednjem območju prekinjen z zajedo v obliki črke U, ki je usmerjena v smeri nazaj, t.j. proti repu smučke. Nadalje sta dve podobni zajedi na voljo na bočnih površinah ukrivljenega prednjega dela smučke, tako da sta usmerjeni navznoter, nekako druga proti drugi.

Po drugi strani je ščitnik izveden kot enovit kos iz umetne snovi, ki je predviden za prigraditev k omenjenemu prednjemu delu smučke, zlasti npr. z natisnjenjem na prednji del v območju omenjenega prečnega roba in zajed. Obris ščitnika predstavlja logično nadaljevanje poteka smučke v območju prednjega dela. Ščitnik je zasnovan z votlino oz. vdolbino, v kateri so na voljo izbočitve, katerih oblika in razporeditev ustrezata obliki in razporeditvi zajed na prednjem delu smučke.

Prigraditev ščitnika se izvrši na ta način, da se prednji del smučke vstavi v vdolbino ščitnika, nakar se ščitnik z razmeroma veliko silo potisne v smeri nazaj oz. proti repu smučke, tako da se bočni izbočitvi, ki se nahajata v omenjeni vdolbini ščitnika, zaskočita v bočni zajedi prednjega dela smučke, hkrati pa čelna izbočitev omenjene vdolbine vstopi v zajedo na prečnem robu prednjega dela smučke. V tako zapahnjenem položaju oblikosklepna povezava bočnih zajed smučke in izbočitev ščitnika preprečuje vsakršno premikanje ščitnika v smeri naprej/nazaj, medtem ko zveza zajede in izbočitve na prečnem robu smučke preprečuje zgolj oz. predvsem premikanje ščitnika v prečni smeri. Gre za torej za zadovoljivo povezavo med ščitnikom in smučko, ki bi morala vzdržati celo dokajšnje temperaturne razlike (med temperaturo ob uporabi smučke med smučanjem v zimskih razmerah in temperaturo npr. ob prodaji, skladiščenju), kajti v nobenem primeru ohlapnost oz. premakljivost ščitnika ni zaželena.

Omenjena rešitev je torej po tehnični plati sicer dobra in zanesljiva, je pa tehnološko zelo zahtevna in na tej osnovi težko opredeljiva kot racionalna. Dasiravno je mogoče omenjene zajede na prednjem delu izdelati npr. z vrtanjem, rezkanjem ali žaganjem, je v sarijski proizvodnji smuči vendarle najhitrejši in najbolj racionalen način izsekavanje oz. štancanje. Še najbolj racionalen način izdelave zajed na prednjem delu smučke v skladu z doslej znano rešitvijo se torej vrši s pomočjo tehnološko dokaj zahtevnih in dragih odrezovalnih orodij na primernih strojih. Na tem mestu pa velja gre poudariti, da so pri enem samem izdelku, namreč sami eni vrsti smučke, v praksi potrebne vsaj tri različne širine prednjega dela, če naj bi bilo s to vrsto smučke mogoče pokriti celotno območje komercialno zanimivih in uveljavljenih različic glede na dolžino smučke. To pa seveda pomeni, da so za izvedbo prednjega dela smučke po znani zasnovi potrebna najmanj tri zahtevna in draga rezalna orodja (in po možnosti oz. za zagotovitev neprekinjene proizvodnje brez pretiranih zastojev tudi tri obdelovalna postrojenja z vsemi podajalnimi pripomočki). Za nameček je potrebno zaradi prisotnosti bočnih vdolbin oz. izbočitev vselej računati z razmeroma velikimi izmerami ščitnika v vzdolžni smeri smučke, kar vsekakor narekuje ostre omejitve tudi pri oblikovanju vključno z dokajšnjo porabo materiala. Ob uporabi doslej znane rešitve so prav zaradi prisotnosti omenjenih stranskih zajed in izbočitev močno otežkoČeni oz. omejeni posegi v smislu prilagajanja konice smuči določenemu namenu uporabe smuči, pri čemer je mišljeno zlasti krajšanje, znižanje in zaobljenje konic.

Uvodoma zastavljeni problem je po izumu rešen s tem, da smučka s prigrajenim ščitnikom konice in/ali repa, namreč smučka, na katere prednji del oz. konico je s pomočjo v splošnem nerazstavljive zveze pritrdljiv vsakokrat ustrezen ščitnik, v območju svojega skrajnega prednjega, vsaj v bistvu prečno potekajočega roba obsega vsaj eno vodilno oz. zaskočno zajedo, ki je predvidena za prejem po zasnovi in razporeditvi s slednjo usklajenega vodilnega oz. zaskočnega nastavka, s katerim je opremljen ščitnik.

Pri tem omenjena vodilna oz. zaskočna zajeda na vsaj v bistvu prečno potekajočem skrajnem prednjem robu prednjega dela oz. konice smučke sestoji vsaj iz vstopnega ustja in zaskočne razširitve, po drugi strani pa vodilni oz. zaskočni nastavek oz. jezik ščitnika sestoji vsaj iz vodilnega odseka in zaskočnega odseka.

Pri prednostni izvedbi izuma je vodilni oz. zaskočni nastavek oz. jezik ščitnika prirejen za vstavitev v vodilno oz. zaskočno zajedo smučke na ta način, da je vodilni odsek nastavka oz. jezika ščitnika tesno prilegajoče se vstavljiv v vstopno ustje zajede smučke, sočasno pa je zaskočni odsek nastavka oz. jezika ščitnika zaskočljiv v zaskočno končno razširitev omenjene zajede smučke.

Se nadalje je prednostno, če je vstopno ustje omenjene zajede na smučki zasnovano iz v smislu črke V razporejenih, a medsebojno razmaknjenih naležnih bočnih ploskev, ki konvergirata v smeri vstran od skrajnega vsaj v bistvu prečnega roba smučke, končna zaskočna razširitev omenjene zajede pa je krožno zasnovana, pri čemer največja izmera razširitve v prečni smeri smučke presega najmanjšo razpoložljivo oddaljenost med omenjenima bočnima ploskvama vstopnega ustja zajede. Temu ustrezno pa vodilni odsek vodilnega oz. zaskočnega nastavka ščitnika obsega konvergentno oz. navzven ožeče se potekajoči bočni naležrn ploskvi, medtem ko je njegov končni zaskočni odsek vsaj v bistvu krožno zasnovan, pri čemer največja izmera omenjenega zaskočnega odseka presega najmanjšo razpoložljivo medsebojno oddaljenost med omenjenima bočnima naležnima ploskvama vodilnega odseka ščitnika. Zahvaljujoč tovrstni zasnovi je po vstopu vodilnega oz. zaskočnega nastavka oz. jezika ščitnika v vodilno oz. zaskočno zajedo smučke omenjeni zaskočni odsek nastavka oz. jezika ščitnika zaskočljiv v končno razširitev zajede smučke, pri čemer je vodilni odsek nastavka oz. jezika ščitnika s svojima naležnima bočnima površinama razporejen v naleganju na vsakokrat pripadajočih naležnih bočnih površinah vstopnega ustja vodilne oz. zaskočne zajede v območju skrajnega prednjega roba smučke.

Izum bo v nadaljevanje podrobneje obrazložen na osnovi primera izvedbe v povezavi s priloženo skico, kjer kaže sl. 1 primer izvedbe smučke, namreč prednjega dela oz. konice smučke skupaj s prigrajenim ščitnikom konice v skladu s pričujočim izumom;

sl. 2 nadaljnji primer izvedbe smučke, namreč prednjega dela oz. konice smučke spet skupaj s pripadajočim ščitnikom konice v skladu s pričujočim izumom;

sl. 3 posebej in deloma v prerezu prikazan ščitnik konice smučke;

sl. 4 posebej prikazan prednji del (konica) smučke pred prigraditvijo pripadajočega ščitnika.

Kot je razvidno na priloženi skici, je smučka 1 na svojem prednjem delu 10 ravno prirezana in opremljena z ravnim prečnim robom 11, ki v prikazanem primeru poteka natanko v prečni smeri in torej pravokotno glede na vzdolžno os smučke. Hkrati je na prednjem delu oz. konici 10 smučke 1 predvidena vsaj ena vodilna oz. zaskočna zajeda 12.

Po drugi strani je na ščitniku 2 konice 10 smučke 1 predviden vsaj en vodilni oz. zaskočni nastavek oz. jezik 21, ki je tako zasnovan, daje ob nameščanju ščitnika 2 na smučko 1 vstavljiv v vsakokrat pripadajočo zajedo 12 na prednjem delu oz. konici 10 smučke 1 ter po dokončni namestitvi ščitnika 2 na smučko 1 v vsakokrat ustreznem položaju zaskočljiv ter s tem zavarovan proti premikanju oz. odstranitvi.

Vodilna oz zaskočna zajeda 12 na prečnem robu 11 smučke 1 je najbolj smotrno tako zasnovana, da obsega vstopno ustje 121 in končno razširitev 122. Vstopno ustje 121 tvorita dve v smislu črke V razporejeni bočni naležni ploskvi 12Γ, 121, ki konvergirata v smeri vstran od omenjenega prečnega roba 11 smučke 1 in h katerima je priključena v danem primeru krožna končna razširitev 122. S ciljem, da bi zagotovili možnost zaskočenja jezika 21 ščitnika 2 na način, ki bo opisan v nadaljevanju, je prečna dimenzija (ki v danem primeru ustreza premeru) končne razširitve 122 v smeri vzporedno s prečnim robom 11 večja od najmanjše oddaljenosti med omenjenima bočnima ploskvama 12Γ, 122 vstopnega ustja 121

Ščitnik 2 konice 10 (oz. po potrebi povsem analogno tudi/zgolj repa) smučke 1 je kot rečeno opremljen z vodilnim oz. zaskočnim nastavkom oz. jezikom 21, ki je prirejen za vstop v omenjeno vodilno oz. zaskočno zajedo 12 prednjega dela oz. konice 10 smučke 1 in razen tega po vstopu oz. namestitvi v dokončen položaj tudi za zaskočenje v tem položaju. V ta namen zaskočni nastavek 21 obsega vodilni odsek 211 in zaskočni odsek 212. V danem primeru je vodilni odsek 211 klinasto zasnovan in obsega bočni naležni ploskvi 21Γ in 211, ki konvergirata v smeri proti smučki 1, pri čemer je vodilni odsek 211 jezika dimenzijsko in oblikovno usklajen s pripadajočo zajedo 12 smučke 1 oz. bočnima naležnima ploskvama 121', 121 le-te. Upoštevajoč prej opisano prednostno zasnovo končne razširitve 122 zajede 12 prednjega dela oz. konice 10 smučke 1 je zaskočni odsek 212 vodilnega oz. zapahnilnega nastavka oz. jezika ščitnika 2 najbolj smotrno kar krožno zasnovan, pri čemer pa njegova izmera v prečni smeri (spet vzporedno s prečnim robom 11 prednjega dela 10 smučke), ki v tem primeru ustreza njegovemu premeru, ustreza premeru končne razširitve 122 zajede 12 na smučki in torej presega najmanjšo razpoložljivo medsebojno oddaljenost med bočnima naležnima ploskvama 21Γ, 211.

Pri nadaljnji izvedbi prednjega dela 10 smučke 1 sta na prečnem robu 11 predvideni dve zajedi 12, temu ustrezno pa ščitnik 2 obsega dva vodilna oz. zapahnilna nastavka oz. jezika 21, katerih razporeditev in oblika ustrezata razporeditvi in obliki zajed 12 na prednjem delu oz. konici 10 smučke 1.

Zanesljivo namestitev ščitnika 2 na smučko 1 je mogoče realizirati na ta način, da ščitnik 2 natisnemo na prednji del oz. konico 10 smučke 1. Pri tem vodilni oz. zaskočni nastavek oz. jezik 21 ščitnika 2 vstopi v vodilno oz. zaskočno zajedo 12 smučke 1. Po vstopu zaskočnega odseka 212 ščitnika 2 v končno razširitev 122 zajede 12 se omenjeni zaskočni odsek 212 v omenjeni razširitvi 122 zaskoči, sočasno pa naležni bočni ploskvi 21Γ, 211 vodilnega odseka 211 ščitnika 2 nalezeta na naležni bočni ploskvi 12Γ, 121 vstopnega ustja 121 zajede 12 smučke

1. Zahvaljujoč zaskočenju omenjenega zaskočnega odseka 212 ščitnika 2 v končno razširitev 122 zajede 12 je odtlej preprečeno premikanje ščitnika 2 v smeri naprej (glede na smučko 1), zahvaljujoč zagozdenju vodilnega odseka 211 ščitnika 2 med naležni bočni ploskvi 12Γ, 121 vstopnega ustja 121 zajede 12 smučke 1 pa premikanje ščitnika 2 v vseh preostalih smereh.

Po drugi strani je očitno, daje pri rešitvi po izumu zasnova in razporeditev vodilne oz. zaskočne zajede 12 na smučki 1, temu ustrezno pa tudi zasnova in razporeditev vodilnega oz. zaskočnega nastavka oz. jezika 21 ščitnika 10, povsem irelevantna od širine prednjega dela oz. konice 10 smučke 1. Na ta način je mogoče pri izdelavi oz. dodelavi smuči različnih širin ali ukrivljenosti ali višine ali dolžine ali zaobljenosti konice predvideti zgolj eno samo konkretno tehnično izvedbo kombinacije zajede 12 in jezika 21, ki lahko povsem zadovoljivo rešuje problem zanesljivega nameščanja in oblikosklepne pritrditve različnih izvedb ščitnikov 2 na različne izvedbe smuči 1.

Dasiravno je to sicer najlažje izvedljivo, v splošnem niti ni nujno, daje prečni rob 11 prednjega dela oz. konice 10 smučke povsem raven. Razen tega bo strokovnjaku razumljivo, da je - kot je bilo na nekaterih mestih v opisu tudi navedeno - na enak način, namreč s pomočjo primemo izbranih in usklajenih zajede 12 na smučki 1 ter nastavka oz. jezika 21 na ščitniku 2, mogoče povsem analogno reševati tudi problematiko v zvezi z nameščanjem ščitnika repa na zadnjem delu smučke, kadar za to obstoji potreba. Zaradi očitne analogije ta možnost grafično niti ni posebej ponazorjena. Tudi v tem primeru so ob primerni izbiri kombinacije zajede 12 in jezika 21 brez nadaljnjega dopustne variacije širine, ukrivljenosti, zaokroženosti in podobnih karakteristik repa smučke 1.

V primerjavi z doslej znanimi rešitvami pritrjevanja ščitnikov na smučke se racionalnost in tehnološka poenostavljenost rešitve po izumu na zelo očiten način

-1010 kaže že zgolj s tem, da je mogoče s pomočjo ene same delovne operacije in univerzalnih (glede na vrsto in izmere smuči) obdelovalnih pripomočkov sočasno obdelati prednji rob 11 (oz. v primeru repa zadnji rob) smučke 1 in izvesti potrebno zajedo 12.

Po drugi strani izdelava ščitnikov 2 po izumu npr. s preoblikovanjem termoplastičnih umetnih snovi ni v ničemer bolj zapletena kot izdelava ščitnikov v skladu z doslej znanimi rešitvami.

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Smučka s prigrajenim ščitnikom konice in/ali repa, namreč smučka (1), na katere prednji del oz. konico (10) je s pomočjo v splošnem nerazstavljive zveze pritrdljiv ščitnik (2), označena s tem, da v območju svojega skrajnega prednjega, vsaj v bistvu prečno potekajočega roba (11) smučka (1) obsega vsaj eno vodilno oz. zaskočno zajedo (12), ki je predvidena za prejem po zasnovi in razporeditvi s slednjo usklajenega vodilnega oz. zaskočnega nastavka (21), s katerim je opremljen ščitnik (2).
2. 2. Smučka po zahtevku 1, označena s tem, da vodilna oz. zaskočna zajeda (12) na vsaj v bistvu prečno potekajočem skrajnem prednjem robu (11) prednjega dela oz. konice (10) smučke (1) sestoji vsaj iz vstopnega ustja (121) in zaskočne razširitve (122).
3. 3. Smučka po zahtevku 1, označena s tem, da vodilni oz. zaskočni nastavek oz. jezik (21) ščitnika (2) sestoji vsaj iz vodilnega odseka (211) in zaskočnega odseka (212).
4. 4. Smučka po zahtevkih 2 in 3, označena s tem, da je vodilni oz. zaskočni nastavek oz. jezik (21) ščitnika (2) prirejen za vstavitev v vodilno oz. zaskočno zajedo (12) smučke (1) na ta način, daje vodilni odsek (211) nastavka oz. jezika (21) ščitnika (2) tesno prilegajoče se vstavljiv v vstopno ustje (121) zajede (12) smučke (1), sočasno pa je zaskočni odsek (212) nastavka oz. jezika (21) ščitnika (2) zaskočljiv v zaskočno končno razširitev (122) zajede (12) smučke (1).

   -1212
5. 5. Smučka po zahtevku 2, označena s tem, daje vstopno ustje (121) zajede (12) na smučki (1) zasnovano iz v smislu črke V razporejenih, a medsebojno razmaknjenih naležnih bočnih ploskev (12Γ, 121), ki konvergirata v smeri vstran od skrajnega vsaj v bistvu prečnega roba (11) smučke (1), končna zaskočna razširitev (122) omenjene zajede (12) pa je krožno zasnovana, pri čemer naj večja izmera razširitve (122) v prečni smeri smučke (1) presega najmanjšo razpoložljivo oddaljenost med omenjenima bočnima ploskvama (12Γ, 121) vstopnega ustja (121) zajede (12).
6. 6. Smučka po zahtevku 3, označena s tem, da vodilni odsek (211) vodilnega oz. zaskočnega nastavka (21) ščitnika (2) obsega konvergentno oz. navzven ožeče se potekajoči bočni naležni ploskvi (21Γ, 211), medtem ko je njegov končni zaskočni odsek (212) vsaj v bistvu krožno zasnovan, pri čemer največja izmera omenjenega zaskočnega odseka (212) presega najmanjšo razpoložljivo medsebojno oddaljenost med omenjenima bočnima naležnima ploskvama (21Γ, 211) vodilnega odseka (21) ščitnika (2).
7. 7. Smučka po zahtevkih 5 in 6, označena s tem, da je po vstopu vodilnega oz. zaskočnega nastavka oz. jezika (21) ščitnika (2) v vodilno oz. zaskočno zajedo (12) smučke zaskočni odsek (212) nastavka oz. jezika (21) ščitnika (2) zaskočljiv v končno razširitev (122) zajede (12) smučke (1), pri čemer je vodilni odsek (211) nastavka oz. jezika (21) ščitnika (2) s svojima naležnima bočnima površinama (21Γ, 211) razporejen v naleganju na vsakokrat pripadajočih naležnih bočnih površinah (12Γ, 121) vstopnega ustja (121) vodilne oz. zaskočne zajede (12) v območju skrajnega prednjega roba (11) smučke (1).