SI20444A - Mehanika pianina, ki omogoča nastavljanje odziva posamezne tipke oziroma tipk - Google Patents

Abstract

Predmet izuma je mehanika pianina, ki omogoča nastavljanje odziva posamezne tipke (9). Mehanika pianina po izumu omogoča odmik dušilca (1) od strune (6) z nastavljivo silo, ki jo je možno nastaviti z zunanje strani pianina po izumu in jo pianist občuti kot trdoto, oziroma težo tipke v drugi fazi pritiska nanjo, od česar je odvisen tudi občutek, ki ga ima pianist pri igranju. Namesto ene ročice dušilca pri vsaki tipki ima mehanika po izumu izveden nastavek (2a) na katerega zgornjem koncu je nameščen dušilec (1), pri čemer je nastavek (2a) vrtljivo vpet v nosilnem drogu (5) in zaradi delovanja vzmetne žičke (3) omogoča pritisk dušilca (1) na struno (6). Del (2b), ki leži v dosegu žličke (4) je preko nosilnega dela (11), ki je vrtljivo vpet v osi (12), povezan z naslonom (13). Os (12) je možno vertikalno premikati gor in dol v smeri puščice (A), kar omogoča, da je sila s katero pritiska naslon (13) na nastavek (2a) ob pritisku žličke (4) na nastavek (2b) različna, kar daje tudi različne odzive posamezne tipke.ŕ

Description

MEHANIKA PIANINA, KI OMOGOČA NASTAVLJANJE ODZIVA POSAMEZNE TIPKE OZIROMA TIPK

Predmet izuma je mehanika pianina, ki omogoča nastavljanje odziva posamezne tipke oziroma tipk. Mehanika pianina po izumu omogoča is odmik dušilca od strune z nastavljivo silo, ki jo je možno nastaviti z zunanje strani pianina po izumu in jo pianist občuti kot trdoto, oziroma težo tipke v drugi fazi pritiska nanjo, od česar je odvisen tudi občutek, ki ga ima pianist pri igranju. Izum sodi v razred G 10C 3/12 mednarodne patentne klasifikacije.

Tehnični problem, ki ga rešuje predloženi izum, je omogočiti s priredbo znane mehanike pianina, ki omogoča s pritiskom na tipko premik kladivca in dušilca strune, enostavno nastavljanje trdote posameznih tipk oz.

nastavljanje odziva posameznih tipk v drugi fazi pritiska na tipko brez posega v samo mehaniko pianina pri nastavljanju.

Pri igranju na instrumente s tipkami, kot so klavir, pianino in podobni, se s pritiskom na določeno tipko sproži mehanika, ki omogoči udarec kladivca na napeto struno. Pri pritisku na tipko se kladivce začne premikati po svoji poti k struni. Ko je kladivce na polovici svojega hoda, žlička v sodelovanju z ročico dušilca prične odmikati dušilec od strune. Pritisk žličke na ročico dušilca se prenese nazaj na tipko, kar pianist občuti kot trdoto, oziroma težo tipke v drugi fazi pritiska na tipko. Od te »trdote« oziroma »teže« tipke je odvisen občutek, ki ga ima pianist pri igranju.

V osnovi se pritisk, ki ga izvaja vzmetna žička na zgornji del ročice dušilca, ki je pomično vpeta v nosilni drog, preko spodnjega dela ročice dušilca in žličke prenese na tipko v času, ko je ta pritisnjena in je dušilec is odmaknjen od strune.

Problem odziva tipk pri igranju in nastavljanje trdote oziroma teže tipke v drugi fazi (to je, ko s tipko preko žličke odmikamo ročico dušilca) je pri pianinu v osnovi možno le z nastavitvijo sile s katero pritiska vzmetna žička dušilec ob struno. To pa je možno le pri razstavljeni mehaniki za vsako tipko posebej.

Obstajajo tudi rešitve, s pomočjo katerih lahko simuliramo različno trdoto posamezne tipke. V ta namen je lahko pod posamezno tipko vstavljen par nasprotno polariziranih permanentnih magnetov, ki se medsebojno odbijajo in na ta način dajejo mehkejši odziv posamezne tipke. Ena izmed takih rešitev, kjer sta pod tipko vstavljena dva para permanentnih magnetov je opisana tudi v patentnem dokumentu WO 00/54248. Posamezne tipke je možno ustrezno uravnotežiti tudi z dodajanjem svinčenih vložkov v ročko tipke, kot je to prikazano v patentnem dokumentu WO 98/55989 ali jih uravnotežiti po metodi za uravnoteženje klavirskih tipk po patentnem dokumentu US 5,585,582.

Vse te rešitve omogočajo simuliranje različnega odziva tipke, ne omogočajo pa enostavnega individualnega nastavljanja odziva tipke ob io enakem pritisku dušilca na struno, oziroma preko celotne mehanike pianina odziva na klaviaturo ter njeno trenutno prilagoditev individualnemu načinu igranja oziroma posameznemu pianistu.

Mehanika pianina, ki omogoča nastavljanje odziva posamezne tipke oziroma tipk po izumu, ima namesto enotne ročice dušilca, izveden is nastavek z dušilcem, ki je vrtljivo vpet v nosilnem drogu in poseben del, ki leži v dosegu žličke in je preko nosilnega dela povezan z naslonom za odmik nastavka z dušilcem, pri čemer je nosilni del vrtljivo vpet in premakljiv v vertikalni smeri.

Izum bom podrobneje obrazložil na osnovi izvedbenega primera in 20 pripadajočih slik, ki kažejo:

slika 1 pogled s strani na prerez standardne mehanike pianina;

slika 2 pogled s strani na prerez mehanike pianina, ki omogoča nastavljanje odziva posamezne tipke oziroma tipk; slika 3 del mehanike pianina po izumu, s prikazom naslona 13 v najnižji možni točki;

slika 4 del mehanike pianina po izumu, s prikazom naslona 13 v najvišji možni točki;

Na sliki 1 je prikazan prerez standardne mehanike pianina. Dušilec 1, ki pritiska na struno 6 zaradi delovanja vzmetne žičke 3, je nameščen na io gornjem koncu ročice 2 dušilca, ki je približno na sredini gibljivo vpeta v nosilni drog 5, spodnji del ročice 2 dušilca pa leži v dosegu žličke 4, ki je nameščena na koncu vzvodnega dela 7, ki ga premika ročka 8 tipke 9. V osnovi se pritisk, ki ga izvaja vzmetna žička 3 preko dušilca 1 na žico 6, preko spodnjega dela ročice 2 dušilca 1 in žličke 4 prenese na tipko 9 v is času, ko je ta pritisnjena, in je dušilec 1 odmaknjen od strune 6. Sila s katero deluje dušilec 1 na struno 6 se giblje med 55 in 80g, na tipko 9 pa se ta sila prenaša v vrednostih od 20 do 45g. Regulacija sile, ki deluje na tipko 9 je pri tej standardni izvedbi mehanike pianina možna le s preoblikovanjem vzmetne žičke 3 in je ni možno znižati pod mejno

2o vrednost, pri kateri dušilec 1 še pritiska na struno 6. Delovanje na vzmetno žičko 3 je možno le pri odprti mehaniki pianina.

Na sliki 2 je prikazan prerez mehanike pianina, ki omogoča nastavljanje odziva posamezne tipke oziroma tipk mehanizma po izumu. Bistvena sprememba glede na znano izvedbo mehanike je sprememba pri izvedbi ročice 2 dušilca. Namesto te je izveden nastavek 2a na katerega zgornjem koncu je nameščen dušilec 1. Nastavek 2a je vrtljivo vpet v nosilnem drogu 5. Zaradi delovanja vzmetne žičke 3 pritiska dušilec 1 na struno 6. Del 2b, ki leži v dosegu žličke 4, je preko nosilnega dela 11 povezan z naslonom 13. Del 2b je skupaj z nosilnim delom 11 vrtljivo vpet v osi 12, ki jo je možno vertikalno premikati gor in dol v smeri puščice A. Iz spodnjega dela nastavka 2a izhaja podolgovat nastavek 10, ki leži v dosegu (na sliki 2 neprikazanega) vzvodnega dela pedalnega io mehanizma. Preko nastavka 10 je možno odmikati del 2a in s tem dušilec tudi s pritiskom na pedal.

Pritisk na tipko 9, ki preko ročke 8 in vzvodnega dela 7 povzroči pritisk žličke 4 na nastavek 2b, se preko vrtljivo vpetega nosilnega dela 11 prenese na naslon 13, ki deluje proti sili vzmetne žičke 3 na nastavek 2a in zato odmakne dušilec 1 od žice 6. Glede na vertikalni položaj naslona 13, ki je odvisen od položaja vertikalno premakljive osi 12 vpetja nosilnega dela 11, je sila s katero naslon 13 deluje na nastavek 2a in preko njega na dušilec 1, različna. Ta sila se preko nastavka 2b in žličke 4 prenese na tipko 9 v času, ko je ta pritisnjena in je dušilec 1 odmaknjen od strune 6. Ko je naslon 13 v najnižji možni točki (slika 3), to je blizu nosilnega droga 5, je sila, ki je potrebna za premik nastavka 2b in odmik dušilca 1 največja - igranje je najtežje. Pri najvišji možni točki naslona 13 (slika 4) je sila, ki je potrebna za premik nastavka 2b in odmik dušilca 1 najmanjša - igranje je najlažje. Sila s katero deluje dušilec 1 na struno 6 je enaka, ne glede na vertikalni položaj naslona 13, in se giblje med 55 in 80g, medtem ko je sila na tipko 9 odvisna od vertikalnega položaja naslona 13 in se giblje med 15 in 100g. Regulacija sile, ki deluje na tipko 9 je tako po izvedbi po izumu možna v velikem razponu, pri čemer ta sila ni odvisna od sile s katero pritiska dušilec 1 na struno 6. Vertikalne premike vpetja nosilnega dela 11 v vertikalno premakljivi osi 12 v smeri puščice A je možno izvesti s pomočjo ročice, ki je nameščena izven mehanike pianina. Poleg tega je možno na enostaven način medsebojno povezati osi 12 nosilnih delov 11 posameznih tipk, skupine tipk ali celotne klaviature.

Zaradi opisane izvedbe mehanike pianina je možno enostavno in hitro individualno nastavljanje odziva tipk pri pianinu brez posega v samo mehaniko pianina. Izum ne vpliva na karakteristike pravilnega igranja na instrument, sama mehanika pianina pa deluje enako kot standardna mehanika z razliko, da je možno enostavno spreminjati nastavljiv odziv tipk.

Claims (2)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Mehanika pianina, ki omogoča nastavljanje odziva posamezne tipke oziroma tipk,

   5 označena s tem, da nalega na vrtljivo, v nosilnem drogu (5), vpet in z vzmetno žičko (3) opremljen nastavek (2a) z dušilcem (1) naslon (13), ki je preko nosilnega dela (11) povezan z delom (2b), ki leži v dosegu žličke (4), pri čemer je nosilni del (11) vrtljivo vpet v osi (12), ki je vertikalno io premakljiva v smeri puščice (A).
2. 2. Mehanika pianina, ki omogoča nastavljanje odziva posamezne tipke oziroma tipk, po zahtevku 1,

   15 označena s tem, da je vertikalne premike vpetja nosilnega dela (11) v vertikalno premakljivi osi (12) v smeri puščice (A) možno izvesti s pomočjo ročice, ki je nameščena izven mehanike pianina.

   2o 3. Mehanika pianina, ki omogoča nastavljanje odziva posamezne tipke oziroma tipk, po zahtevku 1, označena s tem, da so osi (12) nosilnih delov (11) posameznih tipk, skupine tipk ali celotne klaviature medsebojno povezane in je vertikalne premike vpetja

   25 nosilnih delov (11) v vertikalno premakljivih oseh (12) v smeri puščice (A) možno izvesti s pomočjo ročice, ki je nameščena izven mehanike pianina.

   Mehanika pianina, ki omogoča nastavljanje odziva posamezne tipke oziroma tipk, po zahtevku 1, označena s tem, da iz spodnjega dela nastavka (2a) izhaja podolgovat nastavek (10), ki leži v dosegu vzvodnega dela pedalnega mehanizma.