SI20002A - Insekticidni sestavki in postopki - Google Patents

Abstract

Insekticidni sestavek, ki obsega prvo insekticidno aktivno sestavino, proti kateri so škodljive žuželke razvile stopnjo odpornosti, insekticidno inertni nosilec ali razredčilo in po izbiri eno ali več površinsko aktivnih sredstev, označen s tem, da le-ta nadalje vsebuje zadostno količino spojine s formulo (I): kjer A pomeni bidentatno skupino s formulo -CH2CH2- ali CH=CH; Ar je fenil, piridinil, piridazinil ali pirazinil, pri čemer so vsi po izbiri substituirani s halogenom, C1-4 alkilom, C1-4 alkoksi, C2-4 alkenilom, C2-4 alkinilom ali ciano; R je vodik, C1-4 alkil (po izbiri substituiran s ciano, CO2(C1-4 alkilom) ali fenilom (ki je sam po sebi po izbiri substituiran s halogenom, C1-4 alkilom, C1-4 alkoksi, C1-4 haloalkilom ali C1-4 haloalkoksi), C2-4 haloalkil (pri čemer je alfa-ogljik nesubstituiran), C3-4 alkenil ali C3-4 alkinil; s pridržkom, da kadar je R alkenil ali alkinil, navedena skupina nima nenasičenega atoma ogljika, vezanega direktno na obročni dušik formule (I); ali kislinske adicijske soli kvaternarne amonijeve soli ali N-oksida, izvedenih iz nje; za ojačanje aktivnosti sestavka, da premaga odpornost škodljivih žuželk; in postopek za uporabo tega sestavka za zatiranje škodljivih žuželk.ŕ

Description

ZENECA LIMITED

Insekticidni sestavki in postopki

Predloženi izum se nanaša na insekticidne sestavke, uporabne za nadzorovanje odpornih škodljivih žuželk, in na postopek za zatiranje odpornih škodljivih žuželk z njimi.

Predloženi izum zagotavlja insekticidni sestavek, ki obsega prvo insekticidno aktivno sestavino, proti kateri so škodljive žuželke razvile stopnjo odpornosti, insekticidno inertni nosilec ali razredčilo in po izbiri eno ali več površinsko aktivnih sredstev, označen s tem, da le-ta nadalje vsebuje zadostno količino spojine s formulo (I):

kjer A pomeni bidentatno skupino s formulo -CH₂CH₂- ali CH=CH; Ar je fenil, piridinil, piridazinil ali pirazinil, pri čemer so vsi po izbiri substituirani s halogenom (posebno fluorom, klorom ali bromom), Cm alkilom (posebno metilom), Cm alkoksi (posebno metoksi), C₂m alkenilom, C?m alkinilom ali ciano; Rje vodik, alkil (po izbiri substituiran s ciano, CO₂(Cjm alkilom) ali fenilom (sam po sebi po izbiri substituiran s halogenom, C_M alkilom, Cm alkoksi, Cim haloalkilom ali Cim haloalkoksi)), C₂m haloalkil (pri čemer je α-ogljik nesubstituiran), C3M alkenil ali C3M alkinil; s pridržkom, da kadar je R alkenil ali alkinil, navedena skupina nima nenasičenega atoma ogljika, vezanega direktno na obročni dušik formule (I); ali kislinske adicijske soli, kvatemame amonijeve soli ali N-oksida, izvedenih iz nje; za ojačanje aktivnost sestavka, da premaga odpornost škodljivih žuželk. Prednostno je, da je razmerje prve insekticidne aktivne sestavine proti spojini s formulo (I) v območju od 1:100 do 100:1 (npr. 1:10 do 10:1) mas./mas.

Upoštevati je treba, da so spojine s formulo (I) sposobne, da so v več kot eni izomemi obliki, ker so skupine lahko nameščene bodisi v ekso ali endo zvezi in predloženi izum zajema v svojem obsegu tako ekso kot tudi endo oblike in njihove zmesi v vseh razmerjih in tudi vse nadaljnje izomeme variante, ki izhajajo iz cis in trans substitucij skih vzorcev ali kiralnih centrov.

Halogen vključuje fluor, klor, brom in jod.

Alkilni deli so lahko v obliki ravnih ali razvejenih verig, npr. metil, etil, n- ali izopropil, ali n-, sek-, izo- ali terc.-butil.

Haloalkil je posebno fluoroalkil (npr. trifluorometil, 2,2,2-trifluoroetil ali 2,2difluoroetil) ali kloroalkil. Za Rje haloalkil npr. 2,2,2-trifluoroetil ali 2,2-difluoroetil.

Alkenilni in alkinilni deli so lahko v obliki ravnih ali razvejenih verig, in kjer je primemo, so alkenilni deli lahko bodisi v (E)- ali (Z)-konfiguraciji. Primeri za to so vinil, alil in propargil.

Prikladne kislinske adicijske soli vključujejo tiste z anorgansko kislino, kot npr. klorovodikovo, bromovodikovo, žveplovo, dušikovo in fosforjevo kislino ali organsko karboksilno kislino, kot je npr. oksalna, vinska, mlečna, maslena, toluojska, heksanojska in fitalna kislina, ali sulfonskimi kislinami, kot so metan-, benzen- in toluensulfonske kisline. Drugi primeri organskih karboksilnih kislin vključujejo halo kisline, kot npr. trifluoroocetno kislino.

S posebnega vidika zagotavlja predloženi izum nove insekticidne sestavke, ki obsegajo insekticidno aktivno sestavino, proti kateri so škodljive žuželke razvile stopnjo odpornosti, skupaj z insekticidno inertnim razredčilom in po izbiri enim ali več površinsko aktivnimi sredstvi, označen s tem, da le-ti vsebujejo zadostno količino spojine s formulo (la):

R

kjer X pomeni vodik ali halogen, bolj posebno kloro ali bromo, in R pomeni nižji alkil ali nižji haloalkil, ki ima do 4 atome ogljika, ali benzil ali halobenzil, za ojačanje aktivnosti sestavka, da premaga odpornost.

Z drugega vidika predloženi izum zagotavlja spojino s formulo (I), kjer je Ar piridin3-il, po izbiri substituiran v položaju 5 s klorom ali bromom.

Z nadaljnjega vidika predloženi izum zagotavlja postopek za izboljšanje aktivnosti insekticida proti škodljivim žuželkam, ki so razvile stopnjo odpornosti proti takim insekticidom, ki obsega apliciranje insekticidnega sestavka, ki obsega insekticid skupaj s spojino s formulo (I), na škodljivce ali na lokus škodljivcev.

Primeri za insekticide, proti katerim je lahko razvita odpornost in za katere so uporabni sestavki v smislu izuma in postopek, vključujejo:

piretroide: lambdacihalotrin, cihalotrin, deltametrin, fenvalerat, esfenvalerat, ciflutrin, betaciflutrin, deltametrin, etofenproks. Nadaljnji primer je teflutrin.

organofosfate: klorpirifos, profenofos, acefat, dimetoat, paration-metil, terbufos, monokrotofos, sulprofos, protiofos.

karbamate: aldikarb, karbofuran, karbaril, metomil, fenobukarb, pirimikarb.

benzoil sečnine: diflubenzuron, klorfluazuron, teflubenzuron, heksaflumuron, flufenoksuron, lufenuron, flucikloksuron.

druge: amitraz, klofentezin, fenpiroksimat, heksitiazoks, propargit, tebufenpirad, fenazakvin, piridaben, spinosad, triazamat, buprofezin, abamektin, fipronil, tebufenozid, diofenolan, imidakloprid. Nadaljnji primer je klorfenapir.

Med škodljivimi žuželkami, ki so postale bolj težavne za nadzorovanje zaradi razvoja odpornosti proti enemu ali več zgornjim insekticidom, so:

Homoptera: uši (npr. Myzus persicae, Myzus nicotianae, Aphis fabae,

Aphis gossypii, Rhopalosiphum padi, Aphis nasturtii, Macrosiphum euphorbiae)

Bela muha (npr. Bemisia tabaci, Bemisia argeniifolii, Trialeurodes vaporariorum) Kobilice (npr. Nephotettix cincticeps, Nilaparvata lugens)

Heteroptera (npr. Lygus lineolaris, Lygus hesperus)

Lepidoptera (npr. Plutella xylostella, Heliothis virescens, Spodoptera exigua,

Laspeyresia pomonella)

Diptera (npr. Liriomyza trifolii)

Coleoptera (npr. Phaedon cochlearae, Anthonomus grandis)

Predloženi izum prav tako zagotavlja sestavek, ki obsega spinosad in spojino s formulo (I):

Ar CN kjer A pomeni bidentatno skupino s formulo -CH₂CH₂-; Ar je fenil, piridinil, piridazinil ali pirazinil, pri čemer so vsi po izbiri substituirani s halogenom (posebno fluorom, klorom ali bromom), C_w alkilom (posebno metilom), C_M alkoksi (posebno metoksi), C₂-4 alkenilom, C₂_4 alkinilom ali ciano; R je vodik, C_M alkil (po izbiri substituiran s ciano, CO₂(C_M alkilom) ali fenilom (sam po sebi po izbiri substituiran s halogenom, C 1.4 alkilom, Cm alkoksi, C_w haloalkilom ali Cm haloalkoksi)), C₂-4 haloalkil (pri čemer je α-ogljik nesubstituiran), C₃_4 alkenil ali C₃_4 alkinil; s pridržkom, da kadar je R alkenil ali alkinil, navedena skupina nima nenasičenega atoma ogljika, vezanega direktno na obročni dušik formule (I); ali kislinsko adicijsko sol, kvatemamo amonijevo soli ali N-oksid, izvedene iz nje. Prednostno je, da je razmerje med spinosadom in spojino s formulo (I) v območju od 1:100 do 100:1 (npr. 1:10 do 10:1) mas./mas. [Spinosad, glej npr. EP-0375316 ali povzetke iz 1997 Beltvvide Cotton Insect Research and Control konference, str. 1082-1086.]

Z nadaljnjega vidika predloženi izum zagotavlja postopek za zatiranje in nadzorovanje škodljivih žuželk, pršic ali nematod na lokusu, ki obsega obdelovanje škodljivcev ali lokusa škodljivcev z učinkovito količino sestavka, ki obsega spinosad in spojino s formulo (I):

R

I

N,

Ar CN kjer A pomeni bidentatno skupino s formulo -CH₂CH₂-; Ar je fenil, piridinil, piridazinil ali pirazinil, pri čemer so vsi po izbiri substituirani s halogenom (posebno fluorom, klorom ali bromom), Cm alkilom (posebno metilom), Cm alkoksi (posebno metoksi), C₂m alkenilom, C?m alkinilom ali ciano; R je vodik, C_M alkil (po izbiri substituiran s ciano, CO₂(Ci_4 alkilom) ali fenilom (sam po sebi po izbiri substituiran s halogenom, Cm alkilom, Cm alkoksi, C_w haloalkilom ali Cm haloalkoksi)), C₂_4 haloalkil (pri čemer je α-ogljik nesubstituiran), C₃_4 alkenil ali C₃m alkinil; s pridržkom, da kadar je R alkenil ali alkinil, navedena skupina nima nenasičenega atoma ogljika, vezanega direktno na obročni dušik formule (I); ali kislinsko adicijsko sol, kvatemamo amonijevo sol ali N-oksid, izvedene iz nje. Žuželke, pršice ali nematode vključujejo škodljive žuželke, kot so: Lepidoptera, Diptera, Homoptera in Coleoptera (vključno Diabrotica), škodljivce, povezane z agrikulturo (pri čemer izraz vključuje gojenje pridelkov za prehrano in vlaknene produkte), s hortikulturo in živinorejo, z gozdarstvom in s shranjevanjem produktov rastlinskega izvora, kot npr. sadežev, zrn in lesa, in tudi škodljivce, povezane s prenašanjem bolezni ljudi in živali. Primeri škodljivih vrst žuželk in pršic vključujejo: Mvzus persicae, Aphis gossvpii, Aphis fabae, Aedes aegvpti, Anopheles spp., Culex spp., Dvsdercus fasciatus, Musca domestica, Pieris brassicae, Plutella xylostella, Phaedon cochloariae, Aonidiella spp., Trialeurodes spp., Bemisica tabaci, Blattella germanica, Periplaneta americana, Blatta orientalis, Spodoptera littoralis, Heliothis virescens, Chortiocetes terminifera, Diabrotica spp., Agrotis spp., Chilo partellus, Nilaparvata lugens, Nephotettix cincticeps, Panonvchus ulmi, Panonvchus citri, Tetranvchus urticae, Tetranvchus ni, Tetranvchus cinnabarinus, Phvllcoptruta oleivora, Polvphagotarsonemus latus in Brevipalpus spp.

Prednostne spojine s formulo (I) v sestavkih v smislu izuma so spojine s formulo (la), kjer je X kloro ali bromo in je R 2,2-difluoroetil ali 2,2,2-trifluoroetil, vključno npr. 3(5-kloropirid-3-il)-3-ciano-8-(2,2,2-trifluoroetil)-8-azabiciklo[3.2.ljoktan (spojina A) in 3-(5-kloropirid-3-il)-3-ciano-8-(2,2-difluoroetil)-8-azabiciklo[3.2. ljoktan (spojina

B).

Nadaljnja prednostna spojina s formulo (I) v sestavkih v smislu izuma je 3-(5kloropirid-3-il)-3-ciano-8-azabiciklo[3.2. ljoktan (spojina C).

Spojine s formulo (I) lahko pripravimo s prilagoditvijo postopkov, opisanih v literaturi (kot je npr. J. Med. Chem. (1975) 18(5) 496-501), z uporabo ene ali več naslednjih sintetičnih tehnik, opisanih spodaj, ali s kombiniranjem literatumih postopkov s tistimi, opisanimi spodaj. Vseskozi v nadaljnjem opisu je R⁵ alkil ali fenilalkil (posebno benzil).

Spojine s formulo (I) lahko pripravimo z obdelavo spojin s formulo (II) s spojino s formulo RL, kjer je L prikladna zapuščajoča skupina, kot je halogenid ali triflat, po izbiri v prisotnosti prikladne baze, kot je kalijev karbonat.

Spojine s formulo (II) (ki so spojine s formulo (I), kjer je R vodik) lahko pripravimo z deprotekcijo spojin s formulo (III), npr. tako, da jih bodisi: (i) obdelujemo s kloroformiatnim estrom (kot je vinil kloroformiat) in karbamat, ki se tako tvori, izpostavimo kislinski hidrolizi (npr. s klorovodikovo kislino); ali jih (ii) obdelujemo z azodikarboksilatom (npr. dietilazodikarboksilatom) pri primemo povišani temperaturi.

Spojino s formulo (I) lahko pripravimo z reakcijo spojine s formulo (III) s spojino RHal (kjer je Hal halogen) pri prikladnih pogojih (npr. v prisotnosti baze in jodida alkalijske kovine) v prikladnem topilu (npr. N,N-dimetilformamidu).

Alternativno lahko spojine s formulo (I) pripravimo iz spojin s formulo (II) z reduktivnim aminiranjem z aldehidom (R⁶CHO; kjer R⁶CH₂ = R) v prisotnosti prikladnega redukcijskega sredstva, kot npr. mravljinčne kisline.

Spojine s formulo (III) lahko pripravimo z obdelavo spojin s formulo (IV) najprej s prikladno bazo, kot je litijev diizopropilamid (LDA) ali litijev bis(trimetilsilil)amid, in nato z reakcijo tako tvorjenega produkta s spojino ArHal, kjer je Hal halogen.

Alternativno lahko spojine s formulo (I) pripravimo z obdelovanjem spojin s formulo (VI) s prikladno bazo, kot je litijev diizopropilamid (LDA) ali litijev bis(trimetilsilil)amid, in z reakcijo tako tvorjenega produkta s spojino ArHal, kjer je Hal halogen.

Spojine s formulo (VI) lahko pripravimo z obdelovanjem spojin s formulo (VII) s prikladno bazo, kot je kalijev karbonat, v prisotnosti spojine s formulo RHal, kjer je Hal halogen.

Altenativno lahko pripravimo spojine s formulo (VI) z obdelovanjem spojin s formulo (VIII) s tozilmetil izocianidom v prisotnosti prikladne baze, kot je kalijev etoksid.

Spojine s formulo (VIII) lahko pripravimo po postopku, ki je analogen Robinsonovi sintezi za tropinon, npr. iz 2-etoksi-3,4-dihidropirana. (Glej npr. Organic Synthesis (zbirni volumen 4), str. 816).

Spojine s formulo (I), kjer je A CH=CH, lahko pripravimo s segrevanjem spojine s formulo (I), kjer je A CH₂CHZ (kjer je Z prikladna skupina, kot npr. tiono-4-toliloksi skupina), v prikladnem topilu (kot npr. ksilenu) pri primerni temperaturi (kot je npr. refluksna).

Spojine s formulo (I), kjer je A CH₂CHZ (kjer je Z prikladna skupina, kot npr. tiono4-toliloksi skupina), lahko pripravimo z obdelovanjem spojin s formulo (I), kjer je A CH₂CH(OH), s prikladnim kloroformiatom (kot npr. 4-tolil klorotionoformiatom) v prisotnosti prikladne baze (kot npr. Ν,Ν-dimetilaminopiridina).

Spojine s formulo (I), kjer je A CH₂CH(OH), lahko pripravimo s kislinsko hidrolizo spojin s formulo (I), kjer je A CH₂CH(OZ'), kjer je Z' skupina, ki se lahko hidrolizira (kot npr. terc.-butildimetilsilil).

Spojino s formulo (I), kjer je A CH₂CH(OZ'), kjer je Z' vodik ali skupina, ki se lahko hidrolizira (kot npr, terc.-butildimetilsilil), lahko pripravimo z reakcijo ustrezne spojine s formulo (VI) s prikladno bazo, kot je litijev diizopropilamid (LDA) ali litijev bis(trimetilsilil)amid, in reakcijo tako tvorjenega produkta s spojino ArHal, kjer je Hal halogen.

Spojino s formulo (VI), kjer je A CH₂CH(OZ'), kjer je Z' vodik ali skupina, ki se lahko hidrolizira (kot terc.-butildimetilsilil), lahko pripravimo z obdelavo ustrezne spojine s formulo (V) s tozilmetil izocianidom (znan tudi kot (4-tolilsulfonil)metilizocianid) v prisotnosti prikladne baze, kot npr. kalijevega terc.-butoksida.

Spojino s formulo (V), kjer je A CH₂CH(OZ'), kjer je Z' skupina, ki se lahko hidrolizira (kot npr. terc.-butildimetilsilil), lahko pripravimo z reakcijo spojine s formulo (V), kjer je A CH₂CH(OH), s spojino Z'L, kjer je L zapuščajoča skupina.

Alternativno lahko pripravimo spojino s formulo (I), kjer je A CH=CH z dehidratacijo spojine s formulo (I), kjer je A CH₂CH(OH), s prikladnim dehidratacijskim sredstvom, kot je npr. dietilaminožveplotrifluorid.

Spojino s formulo (I), kjer je A CH=CH, lahko pripravimo z reakcijo spojine s formulo (I), kjer je A CH₂CH(OZ'), kjer je Z' prikladna skupina (kot npr. SO₂CH₃), s prikladnim aminom (kot je npr. l,8-diazabiciklo[5.4.0]undek-7-en).

Spojino s formulo (I), kjer je A CH₂CH(OZ'), kjer je Z' prikladna skupina (kot npr. SO₂CH₃), lahko pripravimo z reakcijo spojine s formulo (I), kjer je A CH₂CH(OH) s prikladnim kislinskim kloridom (kot je npr. mezil klorid).

Količina sestavka v smislu predloženega izuma, ki jo na splošno apliciramo za nadzorovanje škodljivih žuželk, daje razmerje aktivne sestavine od 0,01 do 10 kg na hektar, prednostno od 0,1 do 6 kg na hektar.

Sestavke v smislu izuma lahko apliciramo na prst, rastlino ali seme, na lokus škodljivcev ali na bivališče škodljivcev v obliki praškov za zapraševanje, omočljivih praškov, granul (počasno ali hitro sproščanje), emulzijskih ali suspenzijskih koncentratov, tekočih raztopin, emulzij, semenskih razkužil, formulacij za zamegljevanje/zadimljenje ali sestavkov za nadzorovano sproščanje, kot npr. mikroenkapsuliranih granul ali suspenzij.

Praške za zapraševanje formuliramo z mešanjem aktivne sestavine z enim ali več fino porazdeljenimi trdnimi nosilci in/ali razredčili, kot so npr. naravne gline, kaolin, pirofilit, bentonit, aluminijev oksid, montmorilonit, kiselgur, kreda, diatomejske zemlje, kalcijevi fosfati, kalcijevi in magnezijevi karbonati, žveplo, apno, moke, smukec in drugi organski in anorganski trdni nosilci.

Granule tvorimo bodisi z absorbiranjem aktivne sestavine v poroznem granuliranem materialu, kot so npr. lahnjak, atapulgitne gline, Fullerjeve zemlje, kiselgur, diatomejske zemlje, zmleti koruzni storži ipd., ali materialu s trdim jedrom, kot so peski, silikati, mineralni karbonati, sulfati, fosfati ipd. Sredstva, ki se navadno uporabljajo kot pomožna sredstva pri impregnaciji, vezavi ali premazovanju trdnih nosilcev, vključujejo alifatska in aromatska petrolejska topila, alkohole, polivinilacetate, polivinilalkohole, etre, ketone, estre, dekstrine, sladkorje in rastlinska olja, z aktivno sestavino. Vključeni so lahko tudi drugi aditivi, kot npr. emulgima, omočilna in dispergima sredstva.

Uporabimo lahko tudi mikroenkapsulirane formulacije, (mikrokapsulne suspenzije CS) ali druge formulacije za nadzorovano sproščanje, posebno za počasno sproščanje v časovnem obdobju, in za obdelovanje semen.

Alternativno so lahko sestavki v smislu izuma v obliki tekočih pripravkov, ki jih je treba uporabiti kot kopeli, namakalne dodatke ali pršila, ki so na splošno vodne disperzije ali emulzije aktivne sestavine z enim ali več znanimi omočilnimi, dispergimimi ali emulgimimi sredstvi (površinsko aktivna sredstva). Sestavki, ki jih je treba uporabiti v obliki vodnih disperzij ali emulzij, so na splošno dobavljeni v obliki emulzibilnega koncentrata (EC) ali suspenzijskega koncentrata (SC), ki vsebuje visok del aktivne sestavine ali sestavin. EC je homogen tekoč sestavek, ki navadno vsebuje aktivno sestavino, raztopljeno v organskem topilu, ki je v bistvu nehlapno. SC je disperzija trdne aktivne sestavine v obliki finih delcev v vodi. Koncentrate pri uporabi razredčimo z vodo in apliciramo s pršenjem po površini, ki jo je treba obdelati.

Prikladna tekoča topila za EC vključujejo metilketone, metilizobutilketon, cikloheksanon, ksilene, toluen, klorobenzen, parafine, kerosin, belo olje, alkohole (npr. butanol), metilnaftalen, trimetilbenzen, trikloretilen, N-metil-2-pirolidon in tetrahidrofurfuril alkohol (THFA).

Omočilna, dispergima in emulgima sredstva so lahko kationskega, anionskega ali neionskega tipa. Prikladna sredstva kationskega tipa vključujejo npr. kvatemame amonijeve spojine, npr. cetiltrimetil amonijev bromid. Prikladna sredstva anionskega tipa vključujejo npr. mila, soli alifatskih monoestrov žveplove kisline, npr. natrijev lavni sulfat, soli sulfoniranih aromatskih spojin, npr. natrijev dodecil benzen sulfonat, natrijev, kalcijev ali amonijev lignosulfonat ali butilnaftalen sulfonat in zmesi natrijevih soli diizopropil- in triizopropilnaftalen sulfonatov. Prikladna sredstva neionskega tipa vključujejo npr. kondenzacijske produkte etilenoksida z maščobnimi alkoholi, kot npr. oleil alkoholom ali cetil alkoholom, ali z alkilnimi fenoli, kot npr. oktilfenolom, nonilfenolom in oktilkrezolom. Druga neionska sredstva so delni estri, izvedeni iz maščobnih kislin z dolgo verigo in heksitolnih anhidridov, kondenzacijski produkti navedenih delnih estrov z etilen oksidom in lecitini.

Ti koncentrati so pogosto potrebni, da vzdržijo shranjevanje daljša obdobja in se po takem shranjevanju dajo razredčiti z vodo, da se tvorijo vodni pripravki, ki ostanejo homogeni dovolj časa, da jih je možno aplicirati z običajno pršilno pripravo. Koncentrati lahko vsebujejo 10-85 mas.% kombinacije aktivnih sestavin. Taki pripravki lahko vsebujejo, potem ko jih razredčimo, da oblikujemo vodne pripravke, različne količine aktivne sestavine, odvisno od namena, za katerega jih je treba uporabiti.

Sestavki v smislu izuma so lahko v obliki praškov (suha semenska obdelava DS ali vodno disperzibilni prašek WS) ali tekočin (koncentrat, sposoben tečenja FS, tekočinska semenska obdelava LS, ali mikrokapsulna suspenzija CS) za uporabo pri obdelavi semen.

Pri uporabi apliciramo sestavke v smislu izuma na škodljive žuželke, na lokus škodljivcev, na bivališče škodljivcev ali na rastoče rastline, ki so podvržene napadu škodljivcev, na katerikoli znani način za apliciranje pesticidnih sestavkov, npr. z zapraševanjem, pršenjem ali vgradnjo granul.

Sestavke v smislu izuma lahko zmešamo z enim ali več dodatnimi aktivnimi sestavinami, kot npr. insekticidi ali sinergisti, kjer je primerno. Prikladne dodatne aktivne sestavine za vključitev v sestavek v smislu izuma so lahko spojine, ki razširijo spekter aktivnosti sestavkov v smislu izuma ali povečajo njihovo trajanje učinka na mestu škodljivcev. Le-te lahko delujejo sinergistično z aktivnostjo spojine s formulo (I) ali dopolnijo aktivnost, npr. s povečanjem hitrosti učinka ali premagovanjem obrambe. Posebna dodatna aktivna sestavina, ki jo vključimo, je odvisna od nameravane uporabe zmesi in tipa potrebnega komplementarnega delovanja. Primeri za prikladne insekticide vključujejo:

a) piretroide, kot npr. permetrin, esfenvalerat, deltametrin, cihalotrin, zlasti lambdacihalotrin, bifentrin, fenpropatrin, ciflutrin, teflutrin, za ribe vame piretroide, npr. etofenproks, naravni piretrin, tetrametrin, s-bioaletrin, fenflutrin, praletrin in 5-benzil3 -furilmetil-(E)-( 1 R, 3 S)-2,2-dimetil-3 -(2-oksotiolan-3 -ilidenmetiljciklopropan karboksilat;

b) organofosfate, kot npr. profenofos, sulprofos, metil paration, azinfos-metil, demeton-s-metil, heptenofos, tiometon, fenamifos, monokrotofos, profenofos, triazofos, metamidofos, dimetoat, fosfamidon, malation, kloropirifos, fosalon, terbufos, fensulfotion, fonofos, forat, foksim, pirimifos-metil, pirimifos-etil, fenitrotion ali diazinon;

c) karbamate (vključno aril karbamate), kot npr. pirimikarb, kloetokarb, karbofuran, furatiokarb, etiofenkarb, aldikarb, tiofuroks, karbosulfan, bendiokarb, fenobukarb, propoksur ali oksamil;

d) benzoil sečnine, kot npr. triflumuron ali klorfluazuron;

e) organske kositrove spojine, kot npr. ciheksatin, fenbutatin oksid, azociklotin;

f) makrolide, kot npr. avermektine ali milbemicine, kot npr. abamektin, ivermektin in milbemicin;

g) hormone in feromone;

h) organoklorove spojine, kot npr. benzen heksaklorid, DDT, klordan ali dieldrin;

i) amidine, kot npr. klordimeform ali amitraz;

j) sredstva za zadimljanje;

k) imidakloprid;

l) spinosad.

Poleg glavnih kemijskih razredov insekticidov, navedenih zgoraj, lahko v zmesi uporabimo tudi druge insekticide s posebnimi cilji, Če ustreza nameravani uporabi zmesi. Uporabimo lahko npr. selektivne insekticide za posebne pridelke, npr. insekticide, specifične za stebelne kukce, za uporabo pri rižu, kot npr. cartap ali buprofezin. V sestavkih so lahko vključeni tudi alternativni insekticidi, specifični za posebne vrste/stadije insektov, npr. ovolarvicidi, kot so klofentezin, flubenzimin, heksitiazoks in tetradifon, motilicidi, kot npr. dikofol ali propargit, akaricidi, kot npr. bromopropilat, klorobenzilat, ali rastni regulatorji, kot npr. hidrametilron, ciromazin, metopren, klorofluazuron in diflubenzuron.

Primeri za prikladne sinergiste za uporabo v sestavkih vključujejo: piperonil butoksid, sesamaks, safroksan in dodecil imidazol.

Naslednji Primeri ponazarjajo predloženi izum.

PRIMER 1

Učinek oslabitve odpornosti proti sestavkom v smislu izuma je prikazan z naslednjim preskusom z uporabo odpornega (R2) seva breskvine uši Mvzus persicae, ki je označen kot močno odporen proti organofosforjevim spojinam (OP), piretroidom in karbamatom, zaradi povečanega nivoja esteraze E4. Preskusni sestavki so, kot je navedeno spodaj.

Postopek je takšen:

En dan pred obdelavo:

Majhne lončke iz umetne snovi napolnimo do približno ene tretjine z 1% raztopino agarja in pustimo, da se ustali. Rezine kitajskega zelja (varianta tip top) s premerom približno 2,54 cm narežemo in položimo z zgornjo stranjo na agar. Rezino lista poselimo s škodljivci, tako da damo na njeno površino redkvin kotilidon, poseljen s škodljivci (iz glavne kulture), in pustimo čez noč; kotilidon se posuši, uši pa gredo na rezino.

Obdelovalni dan:

Posušene kotilidone odstranimo in lončke označimo, kot je potrebno - v tem primeru 1 meritev x 10 replik. Raztopine napršimo z uporabo stolpa Burkhard Potter, približno 300 1/ha. Ko se le-te posuše na zraku, pritrdimo na vrh pokrove z ventilacijskimi režami in preskus vzdržujemo 3 dni pri 20 °C. Pri temu postopku uši doziramo z direktnim stikom, ostanek pa poberejo, ko se premikajo čez površino lista.

dni po obdelavi:

V vsakem lončku ugotovimo mrtve in žive uši. Podatke analiziramo, rezultati pa so

navedeni v spodnji tabeli.
preskusni sestavek	% smrtnosti
1. pirimikarb (20 ppm)	57,68%
2. pirimikarb (20 ppm) + spojina A (1 ppm)	98,97%
3. pirimikarb (20 ppm) + spojina B (1 ppm)	95,24%
4. klorpirifos (20 ppm)	2,28%
5. klorpirifos (20 ppm) + spojina A (1 ppm)	95,33%
6. klorpirifos (20 ppm) + spojina A (1 ppm)	96,37%
7. lambdacihalotrin (0,5ppm)	5,6%
8. lambdacihalotrin (0,5ppm) + spojina A (1 ppm)	100%
9. lambdacihalotrin (0,5ppm) + spojina B (1 ppm)	94,19%
V podobnem preskusu proti Tetranvchus ni dobimo	naslednje rezultate:
preskusni sestavek	% smrtnosti
10. lambdacihalotrin (0,02ppm)	15%
11. spojina A (250 ppm)	44%

12. lambdacihalotrin (0,02ppm) + spojina A (250 ppm) 85%.

PRIMER 2

Celice iz torakalnih ganglijev kobilice pripravimo po poenostavljeni verziji postopkov, kijih opisujejo: Beadle and Lees {Beadle D.J., Lees G. (1986), v Neuropharmacology & Pesticide Action (izd. M.G. Ford et al), str. 423-444, Chichester: Ellis Honvood} in Pinnock in Sattelle {Pinnock R.D., Sattelle D.B. (1987), J. Neuroscience Methods 20, str. 195-202}. Za vsak eksperiment uporabimo eno žival. Insekt ubijemo in odstranimo njegov torakalni ganglij pod fiziološko raztopino soli, ki je sestavljena iz 214 mM Na⁺; 3,1 mM K⁺; 9mM Ca²⁺; 221 mM Cf; 10 mM TES, pH naravnan na 7,0. Vse aksonalne izrastke prirežemo od vsakega ganglija in ovojno plast odstranimo z uporabo finih klešč (forceps). Ganglije nato narežemo na polovice ali četrtine in prenesemo v 1 mg/ml (pribl.) kolagenazne (Sigma tip III) raztopine v ščurkovi fiziološki raztopini soli. Po 30-50 minutah (sobna temperatura) tkivo speremo v fiziološki raztopini soli, ki je brez encima, in trituriramo preko plamensko poliranih Pasteurjevih pipet. Dobljeno suspenzijo nanesemo na 50 mm-Petrijeve posodice Falcon Tight-Seal, ki vsebujejo ravno dovolj medija, da prekrije dno posodic.

Te celice preživijo preko noči v mediju, ki ga opisujeta Beadle in Hicks {Beadle D.J., Hicks D. (1985), Insect Nerve Culture, v Comprehensive Insect Physiology, Biochemistry & Pharmacology, vol. 5, Nervous System: Structure & Motor Function. (izd. G.A. Kerkut in E.I. Gilbert), str. 181-211, Oxford: Pergamon Press}, za diferenciacijo embrionalnih celic v kulturi, zmesi iz enakih delov medija Liebovvitz L15 in medija Graces Insect T.C. (Gibco BRL), dopolnjeni z 50IE/ml penicilina/streptomicina in 50 pg/ml gentamicina. 1-2 uri pred poskusom medij nadomestimo z enako fiziološko raztopino soli, ki smo jo uporabili za seciranje. Le-ta perfuzionira preko celic kontinuimo, medtem ko pridobivamo rezultate.

Membransko napetost ugotavljamo z uporabo konvencionalne intracelulame tehnike (s tokovnimi sponkami). Izolirana celična telesa prebodemo z borosilikatno mikropipeto, ki vsebuje elektrodo srebro/srebrov klorid v 3 M KCl(vodni) elektrolitu. Mikropipete pripravimo z uporabo horizontalne naprave za izvlačenje Sutter P97, da dobimo upornosti približno 20 ΜΩ. Celice stimuliramo električno preko intracelulame elektrode s ponavljalnimi pulzi bodisi negativnega toka, da ugotovimo membransko upornost, ali pozitivnega toka, da izzovemo akcijske potenciale (konice).

Spojino C (10 μΜ) in spojino A (100 μΜ) apliciramo (ločeno) na membrano celice iz druge mikropipete, nameščene zelo blizu. To mikropipeto povežemo s tlačnim generatorjem (MSC PLilOO pikoinjektor), ejekcijo spojin pa dosežemo z nadzorovanimi pulzi plina dušika. Spinosad apliciramo s perfuzionirajočo fiziološko raztopino soli.

Spojina C (na slikah imenovana kot spoj. C) izzove depolarizacijo celice, združeno s padcem membranske upornosti, kot je razvidno iz skrajšanja napetostnih odzivov za negativne tokovne korake (sl. 1). Odziv za spojino A (na slikah imenovano kot spoj. A) v enaki celici je prikazan na sl. 2. Ni depolarizacije, ampak celo rahla hiperpolarizacija.

Učinek spinosada na odziv za spojino C je prikazan na sl. 3 in 4, kjer so prikazani odzivi za štiri 50 ms-pulze spojine C (sl. 3) v primerjavi z enim 50 ms-pulzom v prisotnosti 1 μΜ spinosada (sl. 4). Učinki so vsaj delno reverzibilni, normalni profil odziva spojine C, rekuperiran po približno 30 minutah izpiranja s pretočno hitrostjo

1,3 ml/min (sl. 5). Spinosad je aktiven v tem poskusu pri najnižji preskušeni koncentraciji 100 pM.

Učinek spinosada na odziv za spojino A je prikazan na slikah 6 do 11. Slike 6 do 8 kažejo superimponirane napetostne odzive za šestdeset 90 ms-pulzov pozitivnega toka (Ιλ). apliciranega preko elektrode na nivoju, ki ravno zadostuje, da izzove konico (0,4 nA), in pri hitrosti enostopenjskega dogodka vsakih 1,8 s. 90 ms-pulz spojine A apliciramo med deseto stopnjo v vsakem primeru. Pravokotni val na dnu vsakega diagrama kaže trajanje I η , ki je tudi trajanje pulza spojine A med desetstopenjskim dogodkom. Prvi primer (sl. 6) je kontrola v odsotnosti spinosada, ki ne kaže odziva za spojino A. Sl. 7 je posneta v prisotnosti 50 nM spinosada in kaže spremembe tako v pred-I-mirujočem potencialu kot tudi v profilu konice. Ločitev dogodkov na sl. 7 kaže, daje pred aplikacijo spojine A (dogodki 1 do vključno 10), profil konice stabilen (sl. 7a), po aplikaciji spojine A (sl. 7b: dogodki 10-13) pa je depolarizacija, ki ima za posledico skrajšanje časa dražljaj-konica in morebitno ukinitev konice na vrhu odziva. Ko celica rekuperira svoj mirujoči potencial, se profil konice obnovi (sl. 7c: dogodki 20, 30, 40, 50 in 60). Ta tip inhibiranja konice lahko oponašamo z rahlo depolarizacijo celice s kontinuimim pozitivnim tokom, ki prehaja skozi elektrodo, kar navaja k temu, daje ukinitev konice zaradi zmanjšanja AV na začetku stopenjskega dogodka in je malo več kot simptom za depolarizacijo. Sl. 8 je za posnetek, narejen v izpiralni tekočini 10-12 minut po aplikaciji spinosada. Jasno je nekaj obratnega učinka: ni ukinitve konice, ampak še vedno nekaj depolarizacije in skrajšanje časa dražljajkonica, kot je prikazano na sl. 8a (dogodki 10 do 13).

Sl. 9 do 11 so grafični prikazi sprememb mirujočega potenciala, izzvanih s spojino A v odsotnosti (sl. 9) in prisotnosti (sl. 10) spinosada in po 10-12 minutah izpiranja (sl.

11). Ti diagrami so konstruirani z uporabo priložnostne napetosti v točki 19 ms (tik pred Ifl) pri vsakem od šestdesetih dogodkov, prikazanih na sl. 6 do 8. Območje skale za vsak diagram je enako zaradi lažje primerjave odzivov za spojino A. Odziv za spojino A v odsotnosti spinosada (sl. 9) ne naraste preko nivojev šuma ozadja, medtem ko je v prisotnosti spinosada (sl. 10) jasna depolarizacija več od 14 mV. Ta se stalno znižuje ob izpiranju spinosada vstran (sl. 11).

Spojina C je močan depolarizator žuželčnih nevronov in spinosad reverzibilno povečuje to delovanje. V prisotnosti spinosada lahko dosežemo znatne depolarizacijske odzive s spojino A.

Claims (5)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Insekticidni sestavek, ki obsega prvo insekticidno aktivno sestavino, proti kateri so škodljive žuželke razvile stopnjo odpornosti, insekticidno inertni nosilec ali razredčilo in po izbiri eno ali več površinsko aktivnih sredstev, označen s tem, da le-ta nadalje vsebuje zadostno količino spojine s formulo (I):

   R

   A

   Ar CN kjer A pomeni bidentatno skupino s formulo -CH₂CH₂- ali CH-CH; Ar je fenil, piridinil, piridazinil ali pirazinil, pri čemer so vsi po izbiri substituirani s halogenom, C_M alkilom, C_M alkoksi, C₂.₄ alkenilom, C₂m alkinilom ali ciano; R je vodik, C_!4 alkil (po izbiri substituiran s ciano, CO₂(C_M alkilom) ali fenilom (ki je sam po sebi po izbiri substituiran s halogenom, C_w alkilom, Cm alkoksi, Cm haloalkilom ali haloalkoksi)), C₂_4 haloalkil (pri čemer je α-ogljik nesubstituiran), C₃_4 alkenil ali C₃m alkinil; s pridržkom, da kadar je R alkenil ali alkinil, navedena skupina nima nenasičenega atoma ogljika, vezanega direktno na obročni dušik formule (I); ali kislinske adicijske soli, kvatemame amonijeve soli ali N-oksida, izvedenih iz nje; za ojačanje aktivnosti sestavka, da premaga odpornost škodljivih žuželk.
2. 2. Sestavek po zahtevku 1, označen s tem, da je prva insekticidna aktivna sestavina izbrana iz skupine, ki jo sestavljajo: lambdacihalotrin, cihalotrin, deltametrin, fenvalerat, esfenvalerat, ciflutrin, betaciflutrin, deltametrin, etofenproks, teflutrin, klorpirifos, profenofos, acefat, dimetoat, paration-metil, terbufos, monokrotofos, sulprofos, protiofos, aldikarb, karbofuran, karbaril, metomil, fenobukarb, pirimikarb, diflubenzuron, klorfluazuron, teflubenzuron, heksaflumuron, flufenoksuron, lufenuron, flucikloksuron, amitraz, klofentezin, fenpiroksimat, heksitiazoks, propargit, tebufenpirad, fenazakvin, piridaben, spinosad, triazamat, buprofezin, abamektin, fipronil tebufenozid, diofenolan, imidakloprid in klorfenapir.
3. 3. Sestavek po zahtevku 1, označen s tem, daje spojina s formulo (I):

   3-(5-kloropirid-3-il)-3-ciano-8-(2,2,2-trifluoroetil)-8-azabiciklo[3.2. ljoktan;

   3-(5-kloropirid-3-il)-3-ciano-8-(2,2-difluoroetil)-8-azabiciklo[3.2. ljoktan ali

   3-(5-kloropirid-3-il)-3-ciano-8-azabiciklo[3.2.1]oktan.
4. 4. Postopek za zatiranje ali nadzorovanje škodljivih žuželk, pršic ali nematod na lokusu, ki obsega obdelovanje škodljivcev ali lokusa škodljivcev z učinkovito količino sestavka po zahtevku 1.
5. 5. Postopek po zahtevku 4, označen s tem, da so škodljivci škodljive žuželke rastočih rastlin.