SI9800177A - Umetna žila - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na umetno žilo, zlasti za trajno kratkostično povezavo arterije in vene (shunt), naprimer v roki, ciljno za ponavljajoče se priključevanje in odstranjevanje cevovodov za zvezo pacienta z dializnim aparatom. Ima tri dolžinske odseke, pri čemer je med prvim dolžinskim odsekom, predvidenim za prišitje k arteriji, in tretjim dolžinskim odsekom, predvidenim za prišitje k veni, predviden drugi, v danem primeru dušilni, dolžinski odsek. Pri tem je svetli presek drugega, t.j. dušilnega dolžinskega odseka ne manjši od pretočnega preseka prvega/tretjega dolžinskega odseka, zmanjšanega za natočno projekcijsko ploskev vanj zabodene odjemne/vračalne igle napeljave dializnega aparata. Umetno žilo konstantnega preseka lahko v tu definirano umetno žilo pretvorimo z uporabo po sebi znanega principa stiščka.ŕ

Description

BUTUROVIČ-PONIKVAR Jadranka Ljubljana, Slovenija

Umetna žila (MPK: A 61 F 2/06)

Predmet izuma je umetna žila, zlasti za trajno kratkostično povezavo arterije in vene (shunf), naprimer v roki, ciljno za ponavljajoče se priključevanje in odstranjevanje cevovodov za zvezo pacienta z dializnim aparatom.

Umetna žila, njena vgraditev v pacienta za zgoraj navedeni namen in spremljajoči medicinski pojavi so nazorno opisani in slikovno predstavljeni v knjižnem delu iz leta 1995 v angl. jeziku z naslovom LONG-TERM HEMODYALISIS avtorjev N.K. Man et al. (vsi iz Pariza, Francija), izdajatelja Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, Nizozemska, posebno v poglavju 3 z naslovom BLOOD ACCESS.

Gre za na primerno dolžino prirezano plastično cev kot metražni izdelek enotnega svetlega preseka, ki je iz krvnoprocesnih razlogov manjši od svetlega preseka arterije na mestu vgraditve in ne večji od svetlega preseka vene na mestu vgraditve.

Tokovno tehnično stanje v sklenjenem arterijsko-venskem žilnem sistemu pacienta z vgrajeno umetno žilo tu obravnavane vrste je pretežni del časa, t.j., ko pacient na dializni aparat ni priključen, in preostanek časa, t.j., ko je nanj priključen, vsakokrat drugačno.

Računati je najmanj s tremi, na arterijo vezanimi, medsebojno neodvisnimi pragovnimi vrednostmi krvnega pretoka:

(1) Z odvodom arterijske krvi v umetno žilo in po njej v veno preostali arterijski pretok ne sme pasti pod vrednost, ko bi bila preskrba s krvjo distalno od umetne žile ogrožena;

(2) Pretok arterijske krvi po umetni žili v veno mora biti v obeh stanjih, torej v stanju, ko pacient na dializni aparat ni priključen, in stanju, ko je nanj priključen, zadosten, da v njej ne pride do strjevanja krvi; in (3) Pretok arterijske krvi skozi dializni aparat mora zadoščati minimalnemu obratovalnemu pretoku za nemoteno delo dializnega aparata (ki je spet odvisen od procesnih lastnosti krvi).

Kritični, zato merodajni, pretočni člen v zgoraj navedeni tokovni shemi je igla.

Dejstvo je, da igla s svojo natočno omočeno prejekcijsko ploskvijo zavzame del svetlega preseka umetne žile. Da je v stanju, ko je na umetno žilo priključen dializni aparat, zadoščeno pragovni vrednosti pod (2), mora le-tej potemtakem zadostiti preostali pretočni presek umetne žile, t.j. presek med steno umetne žile in iglo.

Ob zgornjih ugotovitvah postane samo po sebi očitno, da mora presek umetne žile iz stanja tehnike zadostiti kriterijema pod (2) in (3). Od tod sledi, da je v času, ko pacient ni priključen na dializni aparat, t.j. v pretežnem delu pacientovega življenja, svetli presek umetne žile predimenzioniran (s številnimi negativnimi posledicami za pacienta).

Ob zgornjem spoznanju si je izum zastavil za cilj, ustvariti umetno žilo, ki bo vsaj ublažila, če že ne odpravila, ugotovljeno pomanjkljivost, s katero mora živeti pacient, ki nosi umetno žilo iz stanja tehnike.

Navedeni cilj je po izumu dosežen z umetno žilo, ki je tako zasnovana, da ima osnovni, smotrno, a ne nujno, enoten svetli presek, v danem primeru takega, ki zadošča zgoraj navedenima kriterijama pod (2) in (3), in v bistvu kjerkoli na svoji dolžinski razsežnosti, smotrno na sredi, dušilno mesto, t.j. mesto reduciranega svetlega preseka, v danem primeru tako, ki zadošča zgoraj navedenemu kriteriju pod (2).

Razume se, da mesto reduciranega svetlega preseka umetne žile po izumu ne povzroča strujnih neregularnosti v toku krvi, predvsem zastojev in/ali vrtincev, ki bi povzročali nastanek strdkov ali kako drugače škodili krvi.

Po izumu imamo torej na voljo novo, sestavljeno umetno žilo, ki jo tvorijo prvi dolžinski odsek, predviden za prišitje k arteriji, drugi, v danem primeru dušilni, dolžinski odsek in tretji dolžinski odsek, ki je predviden za prišitje k veni.

Pri tem je svetli presek drugega, t.j. dušilnega, dolžinskega odseka umetne žile ne manjši od pretočnega preseka prvega/tretjega dolžinskega odseka, zmanjšanega za natočno omočeno projekcijsko ploskev vanj zabodene odjemne/vračalne igle napeljave dializnega aparata.

Na priloženi skici je nazorno predstavljena kratkostična zveza arterije z veno pacientove roke po umetni žili iz stanja tehnike, v kateri je nakazano mesto dušenja, kakršno predvideva pričujoči izum.

Po prvem izvedbenem primeru se za oblikovanje dušilnega odseka umetne žile se s pridom izkorišča po sebi znano zvezno preoblikovanje okroglega preseka umetne žile v eliptični presek le-te. Obseg konture preseka žile je konstanta. Ploščina svetlega eliptičnega preseka umetne žile je mnogokratnik ploščine svetlega okroglega preseka le-te s koeficientom, ki ustreza razmerju male osi elipse proti njeni veliki osi. Če je to razmerje naprimer enako ’/ί, je torej eliptični presek žile polovica okroglega. Pomembno pri tem je, da je zagotovljeno, da zvezni prehod okroglega preseka prvega dolžinskega odseka v eliptični presek drugega dolžinskega odseka in naprej v okroglega (v tretjem dolžinskem odseku umetne žile) ne povzroča zgoraj omenjenih strujnih neregularnosti.

Po drugem izvedbenem primeru se za oblikovanje dušilnega odseka umetne žile s pridom izkorišča po sebi znana vzpostavitev okroglega preseka umetne žile manjšega premera.

Umetno žilo konstantnega preseka lahko v umetno žilo iz predhodnega odstavka pretvorimo z uporabo po sebi znanega principa stiščka.

Po pooblastilu:

Patentna pisarn^ ’ύ^Ι'.ό. Zanjo: Vinko Skubic

Claims (3)

1. Patentni zahtevki

   1. Umetna žila, zlasti za trajno kratkostično povezavo arterije in vene (shunt), naprimer v roki, ciljno za ponavljajoče se priključevanje in odstranjevanje cevovodov za zvezo pacienta z dializnim aparatom, značilna po tem, da ima tri dolžinske odseke, pri čemer je med prvim dolžinskim odsekom, predvidenim za prišitje k arteriji, in tretjim dolžinskim odsekom, predvidenim za prišitje k veni, predviden drugi, v danem primeru dušilen, dolžinski odsek.
2. 2. Umetna žila po zahtevku 1, pri kateri je svetli presek drugega, t.j. dušilnega dolžinskega odseka ne manjši od pretočnega preseka prvega/tretjega dolžinskega odseka, zmanjšanega za natočno omočeno projekcijsko ploskev vanj zabodene odjemne/vračalne igle napeljave dializnega aparata.
3. 3. Pretvorba umetne žile konstantnega preseka v umetno žilo iz zahtevka 2 z uporabo po sebi znanega principa stiščka.