SI9600215A - Priključna letev za telekomunikacijske sklope - Google Patents

Abstract

Namen izuma je izpopolniti priključno letev za telekomunikacijske sklope. V okviru razpoložljivih prostorskih možnosti, izhajajoč namreč iz uporabe obstoječih telefonskih central, naj tovrstna letev omogoča vgradnjo tudi drugih, volumsko obsežnejših električnih komponent, npr. plinskih odvodnikov,s čimer bi bilo možno zagotoviti njeno vsestransko uporabnost bodisi v smislu grobe oz. fine prenapetostne zaščite ali tudi v smislu drugih ukrepov, ki se vršijo pri tovrstnih letvah, zlasti npr. v smislu vgradnje merilnih vtičev, filtrov računalniških zaščit in podobnega. Pri letvi po izumu je vsakokraten kontakt (2) enovito izveden na ta način, da na vsaki strani obsega po dva para ranžirnih nastavkov (221',221'' oz. 222', 222''). Razen tega sta dela vsakokrat drug drugemu nasproti razporejenih ranžirnih nastavkov (221', 221'' oz. 222', 222'') ukrivljena drug proti drugemu in s sta s tem vsakokrat dobljeni ustrezni vzmetni kontaktni peresi (21', 21''). Nadalje sta omenjenima kontaktnima peresoma (21', 21'') vsakokrat komplementarna dela ukrivljena v med seboj vzporedna in vstran od ranžirnih nastavkov (221', 221'' oz. 222', 222'') štrleča pritisna nastavka (23', 23'').ŕ

Description

mag. MURKO Vladimir, dipl. ing.

Priključna letev za telekomunikacijske sklope

Predmet prijave je priključna letev za telekomunikacijske sklope, zlasti npr. v telefonskih centralah. Predmeti te vrste so po mednarodni klasifikaciji MPK⁶ uvrščeni na področje elektrotehnike oz. tehnike izbiranja, pri čemer so podrobnosti v zvezi s tovrstnimi napravami, zlasti priprave za ožičenje izbiralnih ali relejnih okvirov, uvrščene v razred H 04 Q 1/16.

Izhajajoč iz obstoječih rešitev z relevantnega področja tehnike je pričujoči izum osnovan na problemu, kako priključno letev izpopolniti do te mere, da bo v okviru razpoložljivih prostorskih možnosti, opredeljenih namreč v okviru možnosti nadaljnje uporabe obstoječih telefonskih central, tovrstna letev omogočala prerazporeditev oz. racionalnejšo razporeditev pri vgradnji volumsko razsežnejših električnih komponent, npr. plinskih odvodnikov, pri čemer bo možno zagotoviti njeno vsestransko uporabnost bodisi v smislu grobe oz. fine prenapetostne zaščite ali tudi v smislu drugih ukrepov, ki se vršijo pri tovrstnih letvah, zlasti npr. vgradnje merilnih vtičev, filtrov računalniških zaščit in podobnega.

Iz patentne literature (DE 40 08 386, DE 34 15 369, DE 39 21 225, DE 39 17 921) so znane različne izvedbe priključnih letev za telekomunikacijske sklope. Pri tem gre v splošnem za priključne letve, ki so sestavljene iz med seboj razstavljivo povezanih dna in pokrova, izvedenih iz električno-izolacijskega gradiva in obsegajočih več drug ob drugem razporejenih prekatov, v katerih so nameščeni ustrezni električni kontakti. Letev je običajno opremljena z ustreznim držalom, s pomočjo katerega jo je možno pritrditi na ustrezen nosilec v telefonski centrali ali drugi podobni napravi. Nadalje so na konceh dna in/ali pokrova letve na voljo nosilci vodnikov, katerih posamezne žice so preko ustreznih vtičnih mest, razporejenih prednostno na enakomernih medsebojnih razdaljah na bočnih stranicah ohišja in/ali pokrova letve vodene do ustreznih kontaktov, nameščenih v pripadajočih prekatih dna in/ali pokrova letve. V posameznih prekatih so lahko v splošnem na voljo tudi različni elektronski elementi, vendar so se zlasti zaradi prostorskih omejitev tovrstnim rešitvam v praksi najpogosteje prisiljeni izogibati. Tako npr. v obstoječa dna ali pokrove letev ni možno vgraditi plinskih odvodnikov, ker so prostominsko razmeroma razsežni, razen tega pa dobršen del razpoložljivega prostora zavzamejo že sami kontakti, ki so v letvi seveda neobhodno potrebni. Kontakti so izvedeni iz vsaj dveh kontaktnih peres, vstavljenih na ustrezna mesta v pokrovu letve. Zato so ustrezni elektronski elementi oz. električni tokokrogi, obsegajoči med seboj električno povezane elemente, najpogosteje nameščeni bodisi v posebnih šaržerjih, ki so nameščeni ob letvi oz. njenem pokrovu (bodisi zgoraj ali spodaj ali tudi ob strani oz. ob boku), zlasti pa tudi v ohišjih ustreznih vtičev. Vsakokraten vtič pa je s svojim kontaktnim jezikom, segajočim iz območja njegovega ohišja, vstavljiv v ustrezen prekat priključne letve, med ustrezna kontakta oz. med ustrezne kontakte. Glede na različne zahteve oz. namene zatičev, obstajajo najrazličnejše vrste vtičev. Tako so npr. na voljo prenapetostni zaščitni vtiči, obsegajoči v ohišje zaprto tiskano vezje, sestoječe npr. iz uporov, varistorjev, plinskih odvodnikov in drugih vsakokrat potrebnih oz. ustreznih električnih elementov. Nadalje obstajajo ozemljitveni ali tudi npr. merilni vtiči. Spekter različic vtičev glede na namen in seveda tudi glede na vsakokratne elektrotehnične zahteve, je tako širok, da je bilo v praksi z doslej znanimi zasnovami priključnih letev nemogoče pokriti celotno območje uporabe že zgolj v telefonski tehniki. Tega namreč zaradi prostorskih omejitev tudi pri enostavni kombinaciji letve in vtiča ni bilo možno vselej na zadovoljiv način doseči. Zato so bili - kot rečeno - v določenih primerih prisiljeni k obstoječim letvam dodajati različne dodatke, npr. za ozemljitev ozemljitvene glavnike, za plinske odvodnike poseben šaržer, in podobno. S tem pa pravzaprav - gledano napravo v celoti - zaradi dodatno vgrajenih sklopov sploh ni bilo možno pripomoči k racionalnejši izrabi prostora v napravi, zlasti telefonski centrali. Za nameček je tak način reševanja problematike še dodatno pripomogel k poslabšanju preglednosti oz. urejenosti električnih vezij in tokokrogov ter s tem posredno vsekakor tudi h kakovosti in zanesljivosti povezav v vsakokratni napravi, npr. telefonski centrali.

Priključna letev za telekomunikacijske sklope, sestoječa iz ohišja in pokrova, izdelanih iz elektro-izolacijskega gradiva ter opremljenih z nosilci vodnikov in s priključnim mesti za žice, povezane z električnimi kontakti, nameščenimi v drug ob drugem razporejenih prekatih pokrova in predvidenimi za prejem vsakokrat ustrezno izvedenega vtiča, je po izumu značilna po tem, da je v vsakokraten, v pripadajočem prekatu pokrova letve vstavljeni kontakt enovito izveden, in sicer na ta način, da na vsaki strani obsega po dva para iz območja pokrova segajočih ranžirnih nastavkov za prejem posameznih žic vsakokratnega vodnika. Pri tem sta dela vsakokrat drug drugemu nasproti razporejenih ranžirnih nastavkov ukrivljena drug proti drugemu in s sta s tem vsakokrat dobljeni ustrezni vzmetni kontaktni peresi. Razen tega sta omenjenima kontaktnima peresoma vsakokrat komplementarna dela ukrivljena v med seboj vzporedna in vstran od ranžirnih nastavkov štrleča pritisna nastavka. Pri tem je vsak od ranžirnih nastavkov letve po izumu v svojem osrednjem območju opremljen s skoznjo odprtino in v svojem končnem območju z ustjem, ki je preko ustrezne špranje za prejem vsakokratne žice povezano z omenjeno odprtino, razen tega pa je v osrednjem območju vsakega od ranžirnih nastavkov na voljo izrez, ki je odkrivljen v smeri vstran od vsakokratnemu ranžirnemu nastavku nasproti ležečega ranžirnega nastavka. Nadalje je vsako od kontaktnih peres na odmiku od svojega končnega roba opremljeno z v bistvu v profilu polkrožno naležno površino, razporejeno na v bistvu v prečni smeri kontaktnega peresa potekajoči gubi. Se nadalje je vsak od pritisnih nastavkov opremljen z bradavico, ki je izbočena v smeri proti vsakokrat nasproti ležečemu pritisnemu nastavku.

Predmetna priključna letev bo v nadaljevanju podrobneje opisana s primerom izvedbe, pri čemer kaže sl. 1 priključno letev za telekomunikacijske sklope, v eksplozijskem prikazu v perspektivi, sl. 2 letev v prerezu v ravnini Π - Π po sl. 1, sl. 3 letev z vstavljenim vtičem, v prerezu v ravnini HI - ΙΠ po sl. 1, sl. 4 kontakt priključne letve po izumu, v perspektivi, in.

sl. 5 prav tako kontakt priključne letve, v prerezu v ravnini V - V po sl. 4.

Priključna letev za telekomunikacijske sklope v splošnem - kar bo povprečnemu strokovnjaku razumljivo - obsega na skici neprikazano dno in na slednje namestljiv pokrov 1. Pokrov 1 je - tako kot omenjeno dno - izveden iz električno-izolacijskega gradiva. Nadalje je pokrov 1 (sl. 1) na konceh opremljen z nosilcema 11, 12 neprikazanih vodnikov kot tudi z med seboj prednostno enakomerno razmaknjenimi priključnimi mesti 10 posameznih žic 100, zgolj shematično ponazorjenih na sl. 2 in 4. Nadalje je na sl. 1 omenjeni pokrov 1 prikazan v splošno znani izvedbi, pri kateri je nanj v splošnem namestljiv šaržer 110, obsegajoč vsakokrat ustrezne, na skici neprikazane električne elemente, npr. plinske odvodnike. Pokrov 1 obsega v danem primeru dva med seboj vzporedna niza prekatov 15' oz. 15, od katerih je vsak razporejen ob ustreznem priključnem mestu 10 pripadajoče žice 100.

V vsakem od prekatov 15' oz. 15 je v splošnem na voljo kontakt 2, obsegajoč drugo proti drugemu pritiskajoči in vzmetno zasnovani kontaktni peresi 2Γ, 21. Med slednji je s svojim kontaktnim jezikom 31 vstavljiv vtič 3 vsakokrat namenu ustrezne zasnove. Tako je v splošnem možno vzpostaviti tokokrog med vsakokratno žico 100, v ustreznem prekatu 15', 15 pokrova 1 letve razporejenim kontaktom 2 in vtičem 3, ter na ta način npr. preprečevati oz. blažiti prenapetostne sunke, dušiti električna nihanja, ojačevati določene signale in podobno.

V izogib potrebi po omenjenem šaržerju 110 ali podobnim dodatnim sklopom je po izumu v vsakokratnem prekatu 15', 15 letve kontakt 2 tako zasnovan, da na vsaki strani obsega po dva para ranžirnih nastavkov 221', 221 oz. 222', 222. Pri tem sta sta dela omenjenih, vsakokrat drug drugemu nasproti razporejenih ranžirnih nastavkov 22 Γ, 221 oz. 222', 222 ukrivljena drug proti drugemu, s tem pa sta vsakokrat dobljeni ustrezni kontaktni peresi 2Γ, 21. Razen tega sta omenjenima kontaktnima peresoma 21', 21 vsakokrat komplementarna dela ukrivljena v med seboj vzporedna in vstran od omenjenih ranžirnih nastavkov 22Γ, 221 oz. 222', 222 štrleča pritisna nastavka 23', 23.

Pri tem je kontakt 2 tovrstne zasnove brez nadaljnjega lahko enovito izveden, kar je vsekakor prednostno. Enovita zasnova namreč močno poenostavi vgradnjo kontaktov 2, razen tega pa občutno poveča zanesljivost delovanja vgrajenih kontaktov 2 in s tem letve oz. posredno celotnega telekomunikacijskega sklopa.

Vsak od omenjenih ranžirnih nastavkov 22Γ, 221 oz. 222', 222 je v svojem osrednjem območju 2210 opremljen s skoznjo odprtino 2211 in v svojem končnem območju 2212 z ustjem 2213, ki je preko ustrezne špranje 2214 za prejem vsakokratne žice 100 povezano z omenjeno odprtino 2211. Razen tega je v osrednjem območju 2210 vsakega od ranžirnih nastavkov 22 Γ, 221 oz. 222', 222 na voljo izrez 2215, ki je odkrivljen v smeri vstran od vsakokratnemu ranžirnemu nastavku 221', 221 oz. 222', 222 nasproti ležečega ranžirnega nastavka 22Γ, 221 oz. 222', 222. Izrezi 2215 so predvideni zaradi učinkovitega zaskočenja kontakta 2 v pripadajočem prekatu 15', 15 pokrova 1 letve in preprečevanje nehotenega izvlačenja kontakta 2, do česar bi sicer lahko prišlo npr. pri izvlačenju kontaktnega jezika 31 vtiča 3.

Nadalje je vsako od kontaktnih peres 2Γ, 21 kontakta 2 letve po izumu na odmiku od svojega končnega roba 210 opremljeno s konveksno, v danem primeru v bistvu v profilu polkrožno naležno površino 211, razporejeno na v bistvu v prečni smeri kontaktnega nastavka potekajoči gubi 212.

v

Se nadalje je vsak od omenjenih pritisnih nastavkov 23', 23 kontakta 2 letve po izumu opremljen z bradavico 230, ki je izbočena v smeri proti vsakokrat nasproti ležečemu pritisnemu nastavku 23', 23. Vsaka od omenjenih bradavic 230 predstavlja izvrsten kontaktni naslon za vgradnjo električnih elementov, npr. plinskih odvodnikovm ki so čisto shematično in zgolj v ilustrativne namene prikazani zgolj na sl. 2 in označeni s PO..

Ko v priključno letev po izumu namesto doslej znanih vgradimo kontakt 2 predhodno opisane zasnove (sl. 3, 4 in 5), tovrstna letev omogočala vgradnjo tudi drugih, v smislu prostorske razsežnosti nezanemarljivih električnih komponent, npr. plinskih odvodnikov, in sicer v okviru razpoložljivih prostorskih možnosti, izhajajočih npr. iz uporabe obstoječih telefonskih central. Pri tem je možno zagotoviti vsestransko uporabnost priključne letve bodisi v smislu grobe oz. fine prenapetostim zaščite ali tudi v smislu drugih ukrepov, ki se vršijo pri tovrstnih letvah, zlasti npr. vgradnja merilnih vtičev, filtrov računalniških zaščit in podobno.

Za:

mag. MURKO Vladimir, dipl.ing.

Claims (4)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Priključna letev za telekomunikacijske sklope, sestoječa iz ohišja in pokrova (1), izdelanih iz elektro-izolacijskega gradiva in opremljenih z nosilci (11, 12) vodnikov in s priključnim mesti (10) za žice (100), povezane z električnimi kontakti (2), nameščenimi v drug ob drugem razporejenih prekatih (15', 15) pokrova (1) letve in predvidenimi za prejem vsakokrat ustrezno izvedenega vtiča (3), označena s tem, daje v vsakokratnem prekatu (15', 15) pokrova (1) letve vstavljeni kontakt (2) enovito izveden na ta način, da na vsaki strani obsega po dva para iz območja pokrova (1) segajočih ranžirnih nastavkov (221', 221 oz. 222', 222), pri čemer sta dela vsakokrat drug drugemu nasproti razporejenih ranžirnih nastavkov (221', 221 oz. 222', 222) ukrivljena drug proti drugemu in s sta s tem vsakokrat dobljeni ustrezni vzmetni kontaktni peresi (2Γ, 21), in pri čemer sta omenjenima kontaktnima peresoma (2Γ, 21) vsakokrat komplementarna dela ukrivljena v med seboj vzporedna in vstran od ranžirnih nastavkov (22Γ, 221 oz. 222', 222) štrleča pritisna nastavka (23', 23).
2. 2. Letev po zahtevku 1, označena s tem, daje vsak od ranžirnih nastavkov (22Γ, 221 oz. 222', 222) v svojem osrednjem območju (2210) opremljen s skoznjo odprtino (2211) in v svojem končnem območju (2211) z ustjem (2213), ki je preko ustrezne špranje (2214) za prejem vsakokratne žice (100) povezano z omenjeno odprtino (2211), razen tega pa je v osrednjem območju (2210) vsakega od ranžirnih nastavkov (22Γ, 221 oz. 222', 222) na voljo izrez (2215), ki je odkrivljen v smeri vstran od vsakokratnemu ranžirnemu nastavku (22 Γ, 221 oz. 222', 222) nasproti ležečega ranžirnega nastavka (22Γ, 221 oz. 222', 222).
3. 3. Letev po zahtevkih 1 in 2, označena s tem, daje vsako od kontaktnih peres (2Γ, 21) na odmiku od svojega končnega roba (210) opremljeno z v bistvu v profilu polkrožno naležno površino (211), razporejeno na v bistvu v prečni smeri kontaktnega peresa (2Γ, 21) potekajoči gubi (222).
4. 4. Letev po zahtevkih 1 - 3, označena s tem, daje vsak od pritisnih nastavkov (23', 23) opremljen z bradavico (230), ki je izbočena v smeri proti vsakokrat nasproti ležečemu pritisnemu nastavku (23', 23).