SI9210004A - Magnetna, kovinska varnostna nit z negativnim napisom - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na varnostni dokument, zlasti bankovec, izkaznico ali podobno, z varnostnim elementom, ki je opremljen z vsaj v presevni svetlobi vidnimi berljivimi znaki, vzorci itd., in ki je električno prevoden ter obsega dodatne materiale za strojno preverjanje, kot tudi na postopek izdelovanja tovrstnega varnostnega elementa. Varnostni element sestoji prednostno iz prosojnega nosilnega folijskega pasu, ki obsega vizualno dobro preverljiv negativni napis, in je dodatno opremljen z električno prevodnimi in magnetnimi materiali.

Description

Magnetna, kovinska varnostna nit z negativnim napisom

Izum se nanaša na varnostni dokument, zlasti bankovec, izkaznico ali podobno, z varnostnim elementom, ki je opremljen z vsaj v presevni svetlobi vizualno berljivimi znaki, vzorci itd., in ki je električno prevoden ter obsega dodatne materiale za strojno preverjanje, kot tudi na postopek za izdelovanje tovrstnega varnostnega elementa.

Iz DE-PS 27 54 267 je znano, da se varnostni element, v splošnem imenovan varnostna nit, opremi z več varnostnimi značilnostmi. V tem spisu je zlasti opisana kombinacija magnetne pristnostne značilnosti z drugo fizikalno značilnostjo, kot električno prevodnostjo ali luminiscenco. Pomemben izbirni kriterij za varnostne značilnosti, ki se naj jih kombinira, je pri tem, da te značilnosti za ponarejevalca niso brez nadaljnjega razpoznavne in posnemljive. Ta zahteva pa seveda povečuje zaščito proti ponarejanju. To po drugi strani tudi pomeni, da povprečne osebe, ki ravnajo s tovrstnimi varnostnimi dokumenti, prav tako ne morejo razpoznati te varnostne značilnosti, avtentičnost varnostnih dokumentov pa, ki so zasnovani s takšno nitjo, se ne da preverjati brez ustreznih strojnih pripomočkov.

V izogib te pomanjkljivosti predlaga EP-OS 0 330 733 zato varnostni element, ki se ga da preiskusiti tako vizualno kot tudi strojno. V ta namen se svetlobo prepustno plastično folijo kovinsko osloji, to oslojitev pa opremi z izrezi v obliki znakov ali vzorcev. Razen tega vsebuje varnostna nit v območjih, ki so prekrivno enaka izrezom, barvilne in/ali luminiscenče snovi, skozi katere se znaki ali vzorci pri primernih svetlobnih pogojih barvno kontrastno razlikujejo od neprepustne kovinske oslojitve. Za izdelavo izrezov, t.i. negativni napis, se uporabi poseben postopek. Pred metaliziranjem nitnega materiala se odtisno sliko natisne ustrezno kasnejšim izrezom in šele zatem nanese kovinsko oslojitev. Za nanašanje odtisne slike se uporabi tiskarske

21929PP0.IV barve ali lake, ki se jih zatem da pod kovinsko oslojitvijo ponovno kemično raztopiti, tako da na mestih odtisne slike nastanejo v kovinskem sloju izrezi, kajti te se hkrati odstrani.

Varnostna nit, opisana v EP-OS 0 330 733, že zadostuje zelo visokemu varnostnemu standardu. Po eni strani se lahko skozi prehajajočo kovinsko oslojitev stojno preverja električno prevodnost, po drugi strani pa služi negativni napis kot vizualna, za opazovalca dobro razpoznavna pristnostna značilnost. Zato obsega nit dodatno, za opazovalca ne brez nadaljnjega razpoznavno značilnost, namreč luminiscenco v območju negativnega napisa, ki je prav tako strojno preverljiva. Vseeno pa je pomanjkljivo, da mora za dosego obeh strojno preverljivih lastnosti možna preizkusna priprava poleg prevodnostnega senzorja obsegati tudi optični senzor. Optični senzorji so zaradi potrebnega svetlobnega vira, sistema leč, filtra itd. sorazmerno cenovno neugodni in voluminozni. Preizkusna priprava postane s tem prav tako ustrezno draga in velika.

Iz tega razloga je naloga izuma ustvariti varnostni element za varnostne dokumente z vsaj dvema strojno preverljivima varnostnima značilnostima, ki odpravlja zgoraj omenjene pomanjkljivosti, hkrati pa v sebi združuje še prednosti vizualne in strojne preverljivosti.

Nalogo se reši z značilnostmi, podanimi v 1., 21. in 22. patentnem zahtevku.

Bistvo izuma se vidi v kombinaciji magnetične varnostne značilnosti in negativnega napisa, katera ponuja več prednosti. Prvič, varnostni element po izumu na prednosten način združuje pozitivne vidike iz stanja tehnike znanih varnostnih elementov, t.j. hitro in enostavno vizualno preverljivost po eni strani in, od zunaj ne brez nadaljnjega razpoznavno, možnost strojnega preverjanja po drugi strani. Ker je negativni napis, ki je uležiščen v reflektirajočem okolju, se da dobro razpoznati s človeškimi očmi, pri čemer lahko opazovalec brez težav preveri njegovo avtentičnost. Dodatno se da vizualni izvid preverjanja varnostnega dokumenta strojno podpreti ali v danem primeru revidirati s pomočjo merjenja magnetnega polja. Kovinsko odsevajoča okolica negativnega napisa zagotavlja, da varnostna nit v direktni osvetlitvi ne moti celotnega vtisa nosilca podatkov oz. varnostnega dokumenta, v presevni svetlobi pa se ga da zelo izrazito razpoznati.

Pri dokazu magnetnih lastnosti je zato v nasprotju z luminiscenco na razpolago veliko kodirnih možnosti, ker ponarejevalec ni v stanju razpoznati, katere od magnetnih lastnosti kot permeabilnost, magnetiziranje, remanenco itd. se uporabi kot preizkusni kriterij. Zaščito pred ponarejanjem se da torej z uporabo magnetne pristnostne

21929PP0.IV značilnosti še nadalje povečati. Ker je merjenje električne prevodnosti in magnetnih lastnostni mogoče s sorazmerno majhnim strojnim stroškom, je kot nadalje podana gospodarska prednost, da je varnostni element po izumu kljub več preizkusnim opcijam (električna prevodnost in magnetna lastnost), od katerih sta vsaj dve strojno dosegljivi, merljiv s sorazmerno enostavnim senzorjem. Na ta način se lahko brez dodatnih sprememb na preizkusni pripravi in stroškov doseže večkratno in s tem zvišano zaščito pred ponarejanjem.

V enem od možnih izvedbenih primerov varnostnega elementa po izumu se plastično nit tako kovinsko osloji kot tudi potiska z magnetno barvo, pri čemer so magnetna in kovinska območja, gledano v smeri poteka niti, npr. izmenoma razporejena na niti. Kovinska in magnetna območja pa se da po izbiri nanesti tudi v vzdolžni smeri ali se jih predvidi oslojena drugega preko drugega. Metalizacija obsega v vseh primerih negativni napis, kot je znano iz EP-OS 0 330 733.

V prednostnem izvedbenem primeru je strojno preverljiva magnetna barva na razpolago kot kontinuirana oslojitev pod metalizacijo, katera je prekinjena le v območju negativnega napisa, ki se ga nanese po postopku po izumu.

Pri do sedaj znanem postopku za izdelovanje varnostnega elementa z negativnim napisom, kot je opisano npr. v EP-OS 0 330 733, ni bilo mogoče, kontinuirano vnašati magnetno barvo v strukturo varnostnega elementa. Metalizacija mora zaradi svojih odsevnih lastnosti predstavljati najzunajnejši sloj varnostnega elementa, tako da se mora neprepustno magnetno barvo prisilno vgnesti med topljivo tiskarsko barvo, ki kasneje razvije negativni napis, in kovinsko oslojitvijo. Magnetna barva pa je kemično sorazmerno težko topljiva. Izdelava negetivnih tiskanih znakov po znanem postopku potemtakem ni mogoča, kajti magnetne sloje se ne da ali pa nepopolno izločiti iz slojevite strukture, s čimer se konture pismenk pojavijo le nepopolno.

Temu nasprotno pa je postopek po izumu zlasti primeren za kontinuirano magnetno slojevito strukturo, kombinirano z električno prevodnimi sloji. Postopek po izumu uporablja za nanašanje negativnega napisa namesto kemično topljivih barv toplotno zmehčljive ali uparljive barve.

Ker se varnostne niti izdela v obliki proge, zatem pa razreže v pasove vnaprej podane širine, daje postopek po izumu prednost, da se lahko kontinuirano nanaša tako magnetne barve kot tudi metalizacijo, ne oziraje se na spodaj ležečo negativno odtisno sliko. S tem je postopek zelo racionalen in s tem tudi cenovno ugoden.

Postopkovni primeri in nadaljnje izvedbe izuma so v nadaljevanju pobliže obrazloženi s pomočjo slik. Za boljšo ponazoritev slik predstavitev ni v merilu in

21929PP0.IV proporcu. Pri tem kaže sl. 1 bankovec z uležiščeno varnostno nitjo, sl. 2 pogled od zgoraj na varnostno nit v izvedbeni obliki po izumu, sl. 3 pogled od zgoraj na nadaljnjo izvedbeno možnost varnostne niti po izumu, sl. 4 pogled od zgoraj na nadaljnjo varianto varnostne niti po izumu, sl. 5 prerez po črti A-B na sl. 4 predstvljene variante varnostne niti po izumu pred vnosom negativnega napisa, sl. 6 prerez po črti A-B po vnosu negativnega napis, sl. 7 varianto nitne strukture na sl. 4 predstavljene niti v prerezu po črti A-B, sl. 8 nadaljnjo varianto nitne strukture na sl. 4 predstavljene niti v prerezu po črti A-B.

Na sl. 1 je prikazan vrednostni papir 1 z uležiščenim varnostnim elementom 2, ki je izveden kot t.i. okenska varnostna nit. Ta izvedbena oblika zagotavlja, da je element dobro viden vsaj v delnih območjih tako pri direktni kot tudi pri presevni svetlobi. Zato se varnostno nit v papirno maso kvazi vtke, tako da se v pravilnih razmakih pojavi na površini dokumenta, kar je ponazorjeno s šrafiranimi škatlicami.

Na sl. 2, 3 in 4 so prikazani pogledi od zgoraj na možne izvedbene oblike varnostnega elementa 2 po izumu.

Na sl. 2 je prikazan varnostni element 2, sestoječ iz prosojne plastične folije, ki je, gledano v smeri poteka, izmenično opremljena s kovinskimi in magnetnimi območji 3, 4. Metalizacija 3 obsega izreze 5, t.i. negativni napis v obliki poljubnih znakov, številk ali vzorcev itd., v katerih je viden spodaj ležeč prosojen nosilni material. Kovinska območja 3 so ločena z odseki iz večinoma črne zgnetene magnetne barve 4. Izdelava takšne niti lahko sledi na različne načine, npr. plastično folijo se lahko kontinuirano kovinsko osloji in zatem po postopku, znanem iz EP-OS 0 330 733, opremi z negativnim napisom. Pri tem se tekst nanese ponavljajoče se v vzporedni vrstni in stolpični razporeditvi. Preko te folije se vzporedno s stolpi nanese proge iz magnetne barve v odmerjenih razmakih, tako da se negativni napis vsaj enkrat popolnoma pojavi med temi odseki. V zadnjem koraku se progo natančno prilegajoče se po vrstah razreže v niti, kot je znano npr. iz EP-OS 0 381 112.

Alternativno k temu se tekst tako nanese v vzporedni stolpični razporeditvi, da je v sosednjih stolpcih zamaknjen za polovico vrstnega odmika, kot je prikazano na sl. 3.

Prav tako se da odseke iz magnetne barve 4 natisniti vzporedno k vrsti 3 napisa, kot

21929PP0.IV je prav tako razvidno iz sl. 3. V tem primeru je potrebno paziti na to, da so magnetni pasovi razporejeni tako, da s strani ohranjajo obseg¹ k negativnemu napisu. Plastične folije, ki so običajno preparirane analogno zgoraj opisanemu postopku, se razreže v niti širine okoli 1.2 mm, pri čemer se okoli 0.8 mm široko metaliziranje 3, ki nosi vidljiv negativni napis 5, simetrično uokviri s približno 0.2 mm širokimi magnetnimi pasovi.

Nadaljnja izvedbena oblika varnostnega elementa po izumu je prikazana na sl. 4. Tako od zunaj se ta varnostna nit 2 ne razlikuje od znanih varnostnih niti. Razpoznati se da zgolj prosojno pismenko 5 vnjeni kovinski okolici 3. Razlike pa postanejo evidentne pri opazovanju slojevite strukture niti 2.

Na sl. 5 in 6 je prikazan prerez po črti A-B na sl. 4 prikazane prednostne izvedbene oblike varnostnega elementa 2 pred in po vnosu negativnega napisa 5. Tako kot že v predhodnih primerih služi prosojna plastična folija 10 kot nosilni material. To se najprej v območju kasnejšega negativnega napisa potiska s tiskarsko barvo 13, ki se jo da aktivirati. Zatem se folijo kontinuirano kovinsko 11 napari, npr. z aluminijem. Preko te slojevite strukture se v vsakem primeru kontinuirano predvidi magnetno tiskarsko barvo 4. Nadaljnje vakuumsko naparjeno metaliziranje 3 tvori najbolj zunanji sloj.

Risba ne dopušča ocene o posameznih debelinah slojev, zaradi česar so za ponazoritev v nadaljevanju podani nekateri tipični podatki : debelina nosilne folije 10 znaša okoli 10-30 μτη, tiskarska barva 13, ki se jo da aktivirati, se giblje med 0.5 in 2 μτη, medtem ko je vsako metaliziranje debelo le okoli ¹/ μιη, magnetna barva pa ima debelino sloja od 1-5 μτη.

Notranja kovinska oslojitev zagotavlja, da varnostna nit zaradi prosojnosti nosilnega materiala ponuja stransko neodvisno enako zunanjo prikazalno sliko. To je potrebno, da bi se lahko nit po uležiščenju v dokument preizkusilo na enak način.

Z aktiviranjem tiskarske barve 13 nastanejo skladno s tiskarsko barvo izrezi v treh čeznjo ležečih slojih 11, 4 in 3, s čimer tvorijo negativni napis 5. Za zaščito tankega kovinskega sloja in izrezov se lahko v zadnjem koraku pred rezanjem proge naprši prosojni sloj 20 laka, debeline približno 10 μτη. Po drugi strani pa je tudi mogoče, izgotovljeno nit, kot je predstavljeno na sl. 6, opremiti z zaščitnim slojem s potapljanjem.

1. V originalupasserhaltig

21929PP0.IV

Kot tiskarske barve, ki se jih da aktivirati, so primerne npr. vosek vsebujoče emulzije. Pri segrevanju se te emulzije zmehčajo in s tem zmanjšajo sprijemanje z nosilno folijo, tako da se v teh slabo sprijemljivih območjih tako zmehčane tiskarske barve kot tudi čeznje ležeče sloje lahko odstrani, kar je podprto z mehansko obdelavo, kot npr. ultrazvokom, okrtačenjem ali odrgnjenjem.

Tiskarske barve za nanašanje negativne slike lahko vsekakor vsebujejo tudi penilne dodatke, kot so običajni pri izdelavi penastih materialov. To vzburjevalo cepi ob delovanju toplote plin in razvija v polimerni matrici penasto strukturo. Razkrajanje poteka ireverzibilno in znotraj definiranega temperaturnega intervala. V povezavi z izumom so zlasti primerna vzburjevala s temperaturo aktiviranja okoli 200°C, kot npr. azodikarbonamid. Kot v primeru vosek vsebujočih emulzij se z razvijanjem plina in s tem povezano povečanje volumna zmanjša sprijemanje nosilne folije. Dodatno se preko ležeči sloji povečanju volumna tiskarske barve ustrezajoče usločijo navzven in nudijo tako mehansko vplivnim obdelovalnim metodam dobro prijemališče, tako da se negativni napis da lepo izdelati. Alternativno se lahko vzburjevala primeša barvam, ki se jih tiska, tudi v mikro zakapsulirani obliki.

Poenostavitev v strukturi na sl. 3 prikazanega zaporedja slojev sledi, če se zgoraj opisanim tiskarskim barvam, ki se jih da aktivirati, dodatno doda topilo za kovinske sloje. Zadostuje, če je barva rahlo kisla ali alkalna, ker gre v praksi izključno za naparjeni aluminij. Na ta način se lahko prvo kovinsko oslojitev nanese neposredno na nosilno folijo, šele v nadaljevanju pa se odtisno sliko, ki se kasneje pojavi kot negativni napis, natisne z uspehom, da se sloje da še lažje odstraniti. Tu deluje topeča tiskarska barva praktično iz sredine navzven v dveh nasprotnih smereh, s čimer se poveča učinkovitost odtopitve slojev pred mehanskim obdelovanjem. Preostankov kisline ali luga v niti se ni bati, ker se negativni napis po odtopitvi spere z vodo. Aktiviranje tiskarske barve, ki razvija negativni napis, se da seveda sprožiti tudi z drugimi fizikalnimi učinki, kot laserskim žarkom, elektronskim žarkom, tlakom, mrazom ipd.

Postopek po izumu se da smiselno izrabiti tudi kadar naj bo odtisna slika opremljena z barvnim slojem namesto s kovinskim slojem, ki po sebi ni natisljiv temveč se ga da nanesti npr. le s strgali ali drugimi kontinuiranimi oslojitvami. V tem primeru se po izumu pod barvo natisne negativno odtisno sliko in to odstrani po izumu.

Na sl. 7 je prikazana varianta za strukturo na sl. 4 v tlorisnem pogledu predstavljenega varnostnega elementa 2, pri kateri se da za proizvodnjo negativnega napisa poleg zgoraj omenjenih tiskarskih barv, ki se jih da aktivirati, uporabiti tudi iz

21929PP0.IV stanja tehnike znane kemično topljive tiskarske barve. V tem primeru se nosilni material 10 v večbarvnem tiskarskem stroju potiska s kovinskimi pasovi 40 in enakomerno prekrovno k temu z magnetnimi barvami 4. V luknji med pasovi se v tretji tiskarski enoti nanese negativni napis razvijajočo tiskarsko barvo 13, ki sejo da aktivirati. Na ta način prepariran nosilni material obdrži kontinuirano kovinsko oslojitev 3, ki se jo zatem v območju negativnega napisa z aktiviranjem tiskarske barve 13 ponovno odstrani. Kot v prejšnjem primeru se da nit tudi tu opremiti z zaščitnim prosojnim slojem laka.

Za tiskanje kovinskih pasov 40 se uporabi kovinski pigment vsebujoče tiskarske barve, čemur nasprotno sestoji zunanja kovinska oslojitev prednostno iz vakuumsko naparjenega aluminija.

Na sl. 8 je predstavljena podobna nitna struktura, pri izdelavi katere pa se v nasprotju z dosedaj opisanimi postopki omejeju na uporabo tiskarske barve, ki sejo da aktivirati. Analogno niti, predstavljeni na sl. 7, se nosilni material 10 najprej potiska s kovinskimi pasovi 40 in k temu enakomerno prekrovno z magnetnimi barvami 4. V tretji tiskarski enoti se zatem kovinski pigment vsebujočo tiskarsko barvo, kot. npr. srebrno bronso, tako zgnete, da obsega izreze v obliki negativnih znakov 5.

V tem primeru se za obe kovinski oslojitvi 40, 30 uporabi kovinski pigment vsebujoče tiskarsek barve ali kovino posnemajoče barve, kot npr. srebrno bronso. Tovrstne tiskarske barve se da seveda s prednostjo vstaviti tudi v sicer opisanih primerih.

Pri vseh dosedaj prikazanih primerih za varnostni element po izumu se določi električno prevodnost z lastnostmi kovinsko odsevajočih slojev, zlasti vzualno vidljivih slojev 3. Možne pa so tudi variante, pri katerih se prevodnost doseže ali vsaj doprinese z ustrezno primesjo magnetnega sloja z električno prevodnim materialom. Referenčna številka 25 na sl. 8 ponazarja tovrstno primes, ki sestoji iz npr. delcev saj. To ima dodatno prednost, da preko celotne nitne širine potekajoče praske v kovinskem prevodnem sloju, npr. v sloju 3 na sl. 4 prikazane niti, ne vodijo k popolni izgubi električne prevodnosti. V tem primeru poteka tokovni pretok skozi mejni prevodni magnetni sloj in s tem premosti prasko. Na tak način se da značilnost električne prevodnosti tudi takrat uporabiti kot pristnostno značilnost, kadar sloj, ki se ga preizkuša, obsega napake.

Pri ustrezno omejenih zahtevah glede velikosti signala električne prevodnosti in magnetizma je tudi mogoče eni sami tiskarski barvi dodati tako električno prevodne kot tudi magnetne pigmente, ki se jih z izrezanim negativnim napisom natisne na nosilni material. Ta negativni napis se natisne na nosilni material. To daje prednost, da se da

21929PP0.IV nitni material v enem samem tiskarskem koraku opremiti s tremi varnostnimi značilnostmi, električno prevodnostjo, magnetizmom in negativnim napisom.

Prav tako je mogoče značilnosti razdeliti le na dva sloja. Pri tem se nosilni material v prvem koraku opremi z delno prepustnim električno prevodnim slojem, kot npr. s skrajno tankim naparjenim ali napršenim kovinskim ali oksidnim slojem. Ta sloj nosi v prvi vrsti električno prevodnost. Preko tega se zatem magnetni pigment vsebujoč kovinsko učinkujoč sloj, t.j. kovinsko ali kovino posnemajočo barvo, potiska z negativnim napisom. Na tak način se doseže večji električni signal in še prihrani postopkovni korak.

Namesto magnetnega materiala se seveda lahko uporabi tudi vsak drug strojno preverljiv material.

Za

GAO Gesellschaft fiir Automation

Claims (29)

1. Varnostni dokument, zlasti bankovec, izkaznica ali podobno, z varnostnim elementom, kije opremljen z vsaj v presevni svetlobi vizualno berljivimi znaki, vzorci itd., in ki je električno prevoden ter obsega dodatne materiale za strojno preverjanje, značilen po tem, da je vsaj nadaljnji material (4) opremljen z magnetnimi lastnostmi, pri čemer so strojno preverljivi materiali in vizualno berljivi znaki tako razporejeni vzdolž varnostnega elementa, da je mogoče preverjanje vseh lastnosti vzdolž varnostnega elementa.

2. Varnostni dokument po zahtevku 1, značilen po tem, da so vizualno berljivi znaki (5) in strojno preverljiv material (4) izmenično razporejeni, gledano v smeri poteka niti (2).

3. Varnostni dokument po zahtevku 1, značilen po tem, da je strojno preverljiv material (4) razporejen simetrično k obema stranema vizualno berljivih znakov (5).

4. Varnostni dokument po zahtevku 3, značilen po tem, da električno prevodni sloj (3) obsega izreze v obliki vizualno berljivih znakov (5).

5. Varnostni dokument po zahtevku 3, značilen po tem, da je kovinski sloj (11, 40) razporejen prekrovno poravnano pod strojno preverljivim materialom (4).

6. Varnostni dokument po zahtevku 5, značilen po tem, da je preko strojno preverljivega materiala (4) razporejen nadaljnji kovinski sloj (3, 30), ki obsega izreze v obliki vizualno berljivih znakov (5).

7. Varnostni dokument po vsaj enem od zahtevkov 1 - 6, značilen po tem, da so kovinski sloji (3, 11, 40, 30) kovinski pigment vsebujoče tiskarske barve, kovino posnemajoče barve ali vakuumsko naparjeni kovinski sloji.

8. Varnostni dokument po vsaj enem od zahtevkov 1-7, značilen po tem, da je strojno preverljiv material (4) opremljen z električno prevodnim materialom (25).

21929PP0.IV

9. Varnostni dokument po zahtevku 8, značilen po tem, da je električno prevoden material (25) zasnovan iz delcev saj.

10. Varnostni dokument po zahtevku 1, značilen po tem, da je električno prevoden sloj delno prepusten kovinski ali oksidni sloj, preko katerega je razporejen strojno preverljiv material (4) vsebujoč kovinsko delujoč sloj z izrezi v obliki berljivih znakov (5).

Π. Varnostni dokument po zahtevku 1, značilen po tem, da je tako električno prevoden material kot tudi strojno preverljiv material razpoložljiv v enem sloju, ki obsega izreze v obliki berljivih znakov (5).

12. Varnostni dokument po vsaj enem od zahtevkov 1 - 11, značilen po tem, daje strojno preverljiv material (4) magnetna barva.

13. Postopek izdelovanja varnostnega dokumenta po vsaj enem od zahtevkov 1 4, značilen po tem, da

a) se prosojno nosilno folijo potiska s tiskarsko barvo, ki se jo da aktivirati, v obliki berljivih znakov, vzorcev itd.

b) se kovinski sloj kontinuirano nanese na nosilno folijo,

c) se aktivira tiskarsko barvo, da bi se v oslojitvi dobilo izreze v obliki znakov, vzorcev itd.,

d) se delno nanese magnetni material,

e) se folijo razreže v pasove ustrezne širine.

14. Postopek po zahtevku 13, značilen po tem, da se v koraku a) nanešene znake, vzorce itd. natisne v vzporedni vrstični ali stopični obliki.

15. Postopek po zahtevku 13, značilen po tem, da se v koraku a) nanešene znake, vzorce itd. nanese v paralelnih vrstah in zamaknjeno za polovico razmaka vrste.

21929PP0.IV

16. Postopek po zahtevku 13, značilen po tem, da se magnetni material v koraku

d) nanese v odsekih, vzporednih s stolpci.

17. Postopek po zahtevku 13, značilen po tem, da se magnetni material v koraku

d) nanese v vrstam vzporednih pasovih.

18. Postopek po vsaj enem od zahtevkov 13 - 17, značilen po tem, da je magnetnemu materialu primešan električno prevoden material.

19. Postopek po zahtevku 18, značilen po tem, da so magnetnemu materialu primešani delci saj.

20. Postopek po vsaj enem od zahtevkov 13 -19, značilen po tem, da se tiskarsko barvo, ki se jo da aktivirati, aktivira s kemičnim topilom.

21. Postopek izdelovanja varnostnega elementa, ki se ga da vnesti v varnostni dokument kot bankovec, izkaznico ali podobno in ki je opremljen vizualno in/ali strojno berljivimi znaki, vzorci itd., ki so vidni tako v presevni kot tudi direktni svetlobi, značilen po tem, da

a) se prosojno nosilno folijo potiska s tiskarsko barvo, ki se jo da aktivirati, v obliki kasneje vizualno in/ali strojno berljivih znakov, vzorcev itd., ki so vidni tako v presevni kot tudi direktni svetlobi,

b) se stran nosilne folije, ki nosi tiskarsko barvo, ki se jo da aktivirati, kontinuirano opremi s kovinskim slojem,

c) se preko kovinskega sloja predvidi kontinuiran nadaljnji strojno preverljiv material,

d) se preko strojno preverljivega materiala nanese nadaljnjo kontinuirano kovinsko oslojitev,

e) se zatem tiskarsko barvo, ki se jo da aktivirati, aktivira da bi se odstranilo vse sloje preko nosilne folije, s čimer v oslojitvi nastanejo izrezi v obliki znakov, vzorcev itd.,

f) se folijo razreže v pasove ustrezne širine.

22. Postopek izdelovanja varnostnega elementa, ki se ga da vnesti v varnostni dokument kot bankovec, izkaznico ali podobno in ki je opremljen vizualno in/ali strojno berljivimi znaki, vzorci itd., ki so vidni tako v presevni kot tudi direktni svetlobi, značilen po tem, da

a) se prosojno nosilno folijo opremi s kovinskimi pasovi,

21929PP0.IV

b) se preko teh pasov predvidi natančno poravnan nadaljnji preverljiv material,

c) se nosilno folijo v luknjah med pasovi potiska v obliki berljivih znakov s tiskarsko barvo, ki se jo da aktivirati,

d) se celotno slojevito strukturo kontinuirano opremi s kovinskim slojem,

e) se zatem tiskarsko barvo, ki se jo da aktivirati, aktivira, s čimer nastanejo v kontinuirani kovinski oslojitvi izrezi v obliki znakov, vzorcev itd.,

f) se folijo razreže v pasove ustrezne širine.

23. Postopek po enem od zahtevkov 21 ali 22, značilen po tem, da je najmanj en od kovinskih slojev vakuumsko naparjeni kovinski sloj.

24. Postopek po enem od zahtevkov 21 ali 22, značilen po tem, da je najmanj en od kovinskih slojev kovinski pigment vsebujoča tiskarska barva ali kovino posnemajoča barva.

25. Postopek po vsaj enem od zahtevkov 21 - 14, značilen po tem, da je nadaljnji strojno preverljiv material opremljen z električno prevodnim materialom.

26. Postopek po zahtevku 25, značilen po tem, da se nadaljnji strojno preverljiv material opremi z delci saj.

27. Postopek po zahtevku 21 ali 22, značilen po tem, da je nadaljnji strojno preverljiv material magnetna barva.

28. Postopek po vsaj enem od zahtevkov 21 - 27, značilen po tem, da se topljenje slojev preko nosilne folije podpira z mehansko obdelavo.

29. Postopek po vsaj enem od zahtevkov 21 - 28, značilen po tem, da je tiskarska barva, ki sejo da aktivirati, vosek vsebujoča emulzija.

30. Postopek po vsaj enem od zahtevkov 21 - 28, značilen po tem, da tiskarska barva, ki sejo da aktivirati, vsebuje penilne dodatke.