SI9111276A - Osebni računalnik z identifikacijo pogona - Google Patents

Abstract

Predloženi izum se nanaša na osebne računalnike in predvsem na osebni računalnik, ki je opremljen za indentificiranje shranjevalne zmogljivosti shranjevalne priprave na neposreden dostop za odstranjljivo sredstvo, ki jo uporablja računalnik. Vsaj določene izmed množice poti, ki prenašajo signale in se raztezajo med shranjevalno pripravo in krmilnikom za shranjevalno pripravo, se uporabi, da se krmilniku identificira vrsto priprave, s katero krmilnik komunicira.

Description

(57) Predloženi izum se nanaša na osebne računalnike in predvsem na osebni računalnik, ki je opremljen za indentificiranje shranjevalne zmogljivosti shranjevalne priprave na neposreden dostop za odstranjljivo sredstvo, ki jo uporablja računalnik. Vsaj določene izmed množice poti, ki prenašajo signale in se raztezajo med shranjevalno pripravo in krmilnikom za shranjevalno pripravo, se uporabi, da se krmilniku identificira vrsto priprave, s katero krmilnik komunicira.

INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION

Osebni računalnik z identifikacijo pogona

Izum se nanaša na osebne računalnike in predvsem na osebni računalnik, ki je opremljen za identifikacijo pomnilne zmogljivosti pomnilne priprave z neposrednim dostopom na odstranljivo sredstvo, ki se jih uporablja z računalnikom.

Z izumom se rešuje tehnični problem identifikacije pomnilne priprave z neposrednim dostopom za odstranljivo sredstvo, ki sejo uporablja v osebnem računalniku.

Sistemi osebnih računalnikov na splošno in predvsem IBM-ovi osebni računalniki so zavzeli zelo široko uporabo računalnika v mnogih segmentih današnje moderne družbe. Sisteme osebnih računalnikov se lahko običajno definira kot računalnike za delovno mizo, računalnike, stoječe na tleh, ali prenosne računalnike, ki obstojijo iz sistemske enote, ki ima en sam sistemski procesor in z njim povezan neobstojen ali obstojen pomnilnik, prikazovalni monitor, tipkovnico, enega ali več disketnih pogonov, pomnilnik na neizmenljiv disk in tiskalnik po izbiri. Ena izmed razlikujočih značilnosti teh sistemov je uporaba matične plošče ali sistemske plošče za medsebojno električno povezavo teh komponent. Ti sistemi so razviti predvsem zato, da omogočajo neodvisno računalniško zmogljivost posameznemu uporabniku in so posameznikom ali majhnim podjetjem poceni na razpolago. Primeri za takšne sisteme osebnih računalnikov so IBM-ovi osebni računalniki XT in AT in IBM-ovi osebni računalniški sitemi/2 z modeli 25, 30, 50, 60, 70 in <80.

Te sisteme se lahko razvrsti v dve splošni družini. Prva družina, ki se ji običajno pravi modeli družine I, uporabljajo arhitekturo vodila, pri čemer so primer IBM osebni računalnik AT in drugi računalniki, ki so IBM kompatibilni. Druga družina, ki se ji pravi modeli družine II, uporablja arhitekturo MICRO CHANNEL, za katero so primer modeli 50 do 80 IBM-ovega sistema 2 za osebne računalnike. Mnogi modeli družine I so kot sistemski procesor uporabljali dobro poznani mikroprocesor INTEL 8088 ali 8086. Ti procesorji lahko naslavljajo 1 MB spomina. Modeli določene družine I in modeli večine družin II uporabljajo hitre mikroprocesorje INTEL 80286, 80386 in 80486, ki delujejo v realnem načinu, da emulirajo počasen mikroprocesor INTEL 8086, ali v zaščitenem načinu, ki razširja obseg naslavljanja od 1 MB na 4 GB pri nekaterih modelih. Zmožnost procesorjev 80286, 80386 in 80486 v realnem načinu dejansko zagotavlja hardversko kompatibilnost s softverom, ki je napisan za mikroprocesorja 8086 in 8088.

Takšni osebni računalniki so značilni po tem, da imajo odprto arhitekturo. To pomeni, da so sistemi zasnovani in konstruirani tako, da se lahko dodatne periferne priprave, kot so pomnilne priprave DASD z neposrednim dostopom, izbere in doda sistemom ali pa se obstoječo pripravo zamenja za pripravo druge vrste. Prej omenjeni disketni pogoni, so en primer za pomnilne priprave DASD z neposrednim dostopom za odstranljiva sredstva. Mnoge družine I so bile pogosto opremljene s pogonom za 5,25 palčno, visokozmogljivo ali visokogostotno disketo, kije imel pomnilno zmogljivost 1,2 MB podatkov na disketo. Takšni stroji pa bi lahko bili opremljeni s prej znano vrsto pomnilne priprave DASD z neposrednim dostopom, ki je uporabljala 5,25 palčno disketo za shranjevanje 360 kB podatkov. Stroji družine II lahko imajo pomnilno pripravo DASD z neposrednim dostopom, ki uporablja 3,5 palčne diskete, ki shranjujejo 780 kB ali 1,44 MB podatkov. Znano je in premišljalo se je o tem, da bi se lahko pomnilne priprave DASD za druga odstranljiva sredstva opremilo in uporabljalo z osebnimi računalniki opisanih splošnih vrst.

Doslej se je običajno pri osebnem računalniku opisane vrste uporabljalo centralno procesorsko enoto za izvajanje navodil in za ravnanje s podatki in krmilnik pomnilne priprave z neposrednim dostopom, ki je operativno nameščen med procesorsko enoto in pomnilno pripravo DASD z neposrednim dostopom, da krmili pisanje podatkov na odstranljivo sredstvo pomnilne priprave DASD z neposrednim dostopom ali bere podatke s tega odstranljivega sredstva. Razmišljalo se je o tem, da bi se pri delovanju osebnega računalnika zagotovilo razpoznavanje vrste pomnilne priprave DASD z neposrednim dostopom, ki se jo uporablja, in shranjevalne značilnosti sredstva, ki je vstavljeno v takšen pogon. Bralec, ki se za to zanima, naj se obrne na patentni spis US 4,733,036 Berensa in drugih, ki je bil izdan 20. septembra 1988, in na patentni spis US 4,928,193 Agoglije in drugih - pri čemer sta oba navedena tudi v posesti tukaj opisanega izuma - da si ogleda opis aparatov in postopkov za določanje disketnega pogona in vrst sredstva. Opisa teh predhodnih patentov sta s tem do obsega, ki je potreben ali primeren za razumevanje tega izuma, preko reference vključena v ta opis.

Upoštevaje prehodno razpravo, je naloga predloženega izuma izdelati sistem osebnega računalnika, ki bo razlikoval med množico vrst pomnilnih priprav z neposred3 nim dostopom za odstranljiva sredstva, ki se jih uporablja pri takšnem sistemu. Pri izvedbi te naloge izuma se uporablja vsaj določene izmed množice signalnih komunikacijskih poti, ki se raztezajo med pomnilno pripravo in krmilnikom za pomnilno pripravo, da se krmilniku indentificira vrsto priprave, s katero krmilnik komunicira.

Še nadaljnja naloga izuma je v tem, da se omogoči razlikovanje med množico vrst pomnilnih priprav z neposrednim dostopom na odstranljiva sredstva, medtem ko se omogoča sistemu, da vključuje obe starejši vrsti pomnilnih priprav, ki nista posebej prilagojeni tukaj opisanemu določenju, in novejše vrste pomnilnih priprav, ki so specifično opremljena za takšno prilagoditev. Pri izvedbi takšne naloge predloženega izuma se informacijo, ki specifično identificira, sporoči od pomnilne priprave DASD z neposrednim dostopom krmilniku, pri čemer se uporablja poti, ki se jih je uporabljalo za druge namene, dokler so obstojale v starejših vrstah priprav.

Nekatere naloge predloženega izuma so bile opredeljene, druge pa bodo postale jasne v nadaljevanju opisa, upoštevaje povezavo s priloženimi risbami, na katerih prikazujejo:

slika 1 pogled v perspektivi na osebni računalnik, s katerim je izveden predloženi izum;

slika 2 pogled v perspektivi na določene elemente v razstavljenem osebnem računalniku po sliki 1, ki vključujejo ohišje, pokrov, elektromehansko pomnilno pripravo z neposrednim dostopom in v matično ploščo, in ponazarja določene povezave med temi elementi;

slika 3 shematičen pogled na določene komponente osebnega računalnika s slik 1 in 2;

slika 4 shematično predstavitev večkratne medsebojne povezave po poteh med krmilnikom in pomnilnim sredstvom z neposrednim dostopom na odstranljivo sredstvo v skladu s predloženim izumom in slika 5 shematično predstavitev kodirne sheme za sporočanje identifikacijskih podatkov v skladu s predloženim izumom.

Medtem ko bo predloženi izum v nadaljnjem bolj podrobno opisan, sklicujoč se na priložene risbe, v katerih je prikazan prednostni izvedbeni primer predloženega izuma, je treba na začetku opisa, ki sledi, razumeti, da strokovnjaki iz področja lahko prilagodijo tukaj opisani izum in bodo še vedno dosegli ugodne rezultate po tem izumu. Torej je treba opis, ki sledi, razumeti, kot široko, pojasnjujočo obrazložitev, ki je namenjena strokovnjakom s področja, in ne kot omejujoč na predloženi izum.

Sklicujoč se sedaj prav posebno na priložene risbe, je mikroračunalnik, ki predstavlja predloženi izum, tam prikazan in na splošno označen z 10 (sl. 1). Kot je bilo prej omenjeno, ima računalnik 10 lahko pridružen monitor 11, tipkovnico 12 in tiskalnik ali risalnik 14. Računalnik 10 ima pokrov 15, kije izoblikovan iz okrasnega zunanjega dela 16 (sl. 2), in notranji zaščitni del 18, ki sodeluje z ohišjem 19 pri opredelitvi zaprtega in zaščitenega prostora, ki sprejme električno napajane komponente za obdelavo in shranjevanje podatkov. Vsaj določene izmed teh komponent so nameščene na večslojni ravni plošči 20 ali matični plošči, kije pritrjena na ohišju 19 in zagotavlja električno medsebojno povezavo komponent računalnika 10, vključujoč tiste, ki so bile zgoraj opredeljene, in takšne druge povezane elemente, kot so disketni pogoni, različne oblike pomnilnih priprav z neposrednim dostopom dostopniške kartice ali plošče ipd. Kot bo bolj podrobno v nadaljnjem opisano, je pri matični plošči 20 poskrbljeno za prehajanje vhodnih/izhodnih signalov k in od delujočih komponent mikroračunalnika.

Ohišje 19 ima podstavek, ki je označen z 22, sprednjo ploščo, kije označena s 24, in za zadnjo ploščo, ki je označena s 25 (sl. 2). Sprednja plošča 24 določa vsaj eno odprto zaporno odprtino - v obliki, kije predstavljena, pa štiri zaporne odprtine - za sprejem pomnilne priprave, kot je diskovni pogon za magnetne ali optične diske, pogon za tračno rezervno kopijo ali podobno. V predstavljeni obliki je nameščen par zgornjih zapornih odprtin 26, 28 in par spodnjih zapornih odprtin 29, 30. Ena izmed zgornjih zapornih odprtin 26 je prilagojena, da sprejme periferne pogone prve velikosti - kot so pogoni, ki so poznani kot 3,5 palčni pogoni medtem ko je druga zaporna odprtina 28 prilagojena tako, da sprejme pogone izbrane velikosti izmed dveh velikosti - kot sta 3,5 in 5,25 palčni pogon - in sta spodnji zaporni odprtini prilagojeni tako, da sprejmeta priprave le ene velikosti - 3,5 palčne, En disketni pogon je prikazan pri 85 na sl. 1 in je vsebovan v zgornji zaporni odprtini 26 in gre za pomnilno pripravo z neposrednim dostopom na odstranljivo sredstvo in lahko sprejme disketo, ki sejo vstavi vanj in uporablja diskete, ki sprejmejo, shranijo in od5 dajo podatke, kot je splošno znano. Ostale prikazane zaporne odprtine so prazne.

Preden se zgornjo zgradbo poveže s predloženim izumom, je primerno pregledati povzetek delovanja osebnega računalnika sistema 10 v splošnem. Sklicujoč se na sl. 3, je tam prikazan blokovni diagram sistemov osebnega računalnika, ki prikazuje različne komponente računalniškega sistema, kot je sistem 10 v skladu s predloženim izumom, vključujoč komponente, ki so pritrjene na matični plošči 20, in povezavo matične plošče z izhodno/vhodnimi okni in drugim hardverom sistemov osebnega računalnika. Z matično ploščo je povezan sistemski procesor 32 (MICROPROCESSOR), ki obsega mikroprocesor, ki je povezan z lokalnim vodilom 34 zelo hitre centralne procesne enote preko enote 35 (BUS CONTROL TIMING UNIT) za časovni nadzor nad vodilom do pomnilniške krmilne enote 36, ki je nadalje povezana z neobstojnim bralno-pisalnim pomnilnikom 38 (RAM; DRAM SIP). Medtem ko se lahko uporablja katerikoli ustrezen mikroprocesor, je primeren mikroprocesor 80386, ki ga prodaja INTEL.

Medtem ko je predloženi izum v nadaljnjem opisan s posebnim poudarkom na sistemski blokovni diagram s sl. 3, je treba na začetku opisa, ki sledi razumeti, da se razmišlja, da se lahko aparat in postopek v skladu s predloženim izumom uporablja z drugimi hardverskimi konfiguracijami matične plošče. Sistemski procesor bi lahko bil npr. INTEL-ov mikroprocesor 80286 ali 80486.

Vračajoč se sedaj na sl. 3, lokalno vodilo 34, ki obsega podatke, naslov in krmilne komponente, centralne procesorske enote, skrbi za povezavo mikroprocesorja 32, matematičnega koprocesorja 39 predpomniiniškega krmilnika 40 (CACHE CONTROLLER) in predpomniiniškega pomnilnika 41 (CACHE). Na lokalno vodilo 34 centralne procesorkse enote je priključen tudi vmesni pomnilnik 42 (BUFFER). Vmesni pomnilnik 42 je sam po sebi povezan s počasnejšim - glede na lokalno vodilo centralne procesorske enote - sistemskim vodilom 44, ki prav tako obsega naslovne, podatkovne in krmilne komponente. Sistemsko vodilo 44 se razteza med vmesnim pomnilnikom 42 in nadaljnjim vmesnim pomnilnikom 68 (LATCH/BUFFER in DECODER). Sistemsko vodilo 44 je nadalje povezano z enoto 35 (BUS CONTROL TIMING UNIT) za časovni nadzor nad vodilom in z enoto 48 (DMA) za neposreden dostop do pomnilnika. Enota 48 za neposredni dostop do pomnilnika obsega centralno arbitražno enoto 49 (CENTRAL ARBITER) in krmilnik 50 (DMA CONTROLLER) enote na neposreden dostop do pomnilnika. Vmesni pomnilnik 51 zagotavlja vmesnik med sistemskim vodilom 44 in vodilom za izbirno zmožnost

MICRO CHANNEL vodilo 52. Na vodilo 52 je priključena množica vhodno/izhodnih oken 54 (I/O SLOTS), da sprejmejo MICRO CHANNEL adapterske kartice in so nadalje povezana z izhodno/vhodno pripravo ali pomnilnikom.

Arbitražno krmilno vodilo 55 povezuje krmilnik 50 enote za neposreden dostop do pomnilnika in centralno arbitražno enoto 49 z vhodno/izhodnimi okni 54 in disketnim adapterjem 56. Na sistemsko vodilo 44 je prav tako priključena pomnilniška krmilna enota 36, ki obsega pomnilniški krmilnik 59 (CONTROL-RAS, CAS DECODE), naslovni razdeljevalnik 60 (ADDRESS MUX) in podatkovni vmesni pomnilnik 61 (DATA BUFFER). Pomnilniška krmilna enota 36 je nadalje povezana z bralnopisalnim pomnilnikom, ki je predstavljen kot RAM modul 38. Pomnilniški krmilnik 36 vključuje logiko za preslikavanje naslovov na in od mikroprocesorja 32 na določena področja bralno-pisalnega pomnilnika 38 (RAM). To logiko se uporablja, da ponovno zahtevo RAM, ki ga je predhodno zasedal BIOS. Nadalje pomnilniški krmilnik 36 tvori ROM izbirni signal (ROMSEL), ki se uporablja, da usposobi oz. usposobi bralni pomnilnik 64 (ROM).

Medtem ko je mikroračunalniški sistem 10 prikazan z osnovnim 1 MB modulom bralno-pisalnega modula, se razume, da se lahko poveže dodaten pomnilnik, kot je predstavljen na sl. 3, s pomočjo izbirnih pomnilniških modulov 65 do 67 (DRAM SIP). Zgolj v ponazoritev je predloženi izum opisan, sklicujoč se na osnovni 1 MB pomnilniški modul 38.

Držalni vmesni pomnilnik 68 je vključen med sistemsko vodilo 44 in izhodno/vhodno vodilo 69 matične plošče. Izhodno/vhodno vodilo 69 matične plošče vključuje naslovne, podatkovne in krmilne komponente. Vzdolž vhodno/izhodnega vodila 69 matične plošče je priključeno več vhodno/izhodnih adapterjev in drugih komponent, kot je prikazovalni adapter 70 (DISPLAY ADAPTER) - se uporablja za pogon monitorja 11, CMOS ura 72 (CMOS CLOCK), obstojen CMOS RAM 74, ki se ga v nadaljnjem označuje kot NVRAM, RS232 adapter 76, vzporedni adapter 78, množica časovnikov 80 (TIMER), disketni adapter 56, prekinitveni krmilnik 84 (INTERRUPT CONTROLLER) in bralni pomnilnik 64 (ROM). Bralni pomnilnik 64 vključuje osnoven vhodni/izhodni sistem, ki se uporablja kot vmesnik med vhodno/izhodnimi pripravami in operacijskim sistemom mikroprocesorja 32. Osnoven vhodno/izhodm sistem (BIOS), ki je shranjen v bralnem pomnilniku 64, se lahko kopira v bralno-pisalni pomnilnik 38 (RAM), da se skrajša čas izvajanja osnovnega vhodno/izhodnega sistema BIOS. Bralni pomnilnik 64 je nadalje - preko signala

ROMSIL - odgovoren za pomnilniški krmilnik 36. Če pomnilniški krmilnik 36 usposobi bralni pomnilnik 64, se osnoven vhodno/izhodni sistem BIOS izvaja iz bralnega pomnilnika. Če pomnilniški krmilnik 36 onesposobi bralni pomnilnik 64, se bralni pomnilnik ne odzivnik ne odziva na zahteve po naslovih s strani mikroprocesorja 32, to se pravi, osnoven vhodno/izhodni sistem BIOS se izvaja iz bralno-pisalnega pomnilnika RAM.

Vhodno/izhodno vodilo 69 matične plošče, kot je opisano v nadaljnjem, obsega dele, ki so določeni s prevodnimi potmi, ki so stvorjene v notranji plasti večplastne matične plošče 20, in predvsem vključuje nekaj takšnih poti, ki se deloma raztezajo na robu matične plošče 20, ki je nameščena tako, da se razteza ob sprednji in zadnji plošči ohišja. Takšna zasnova matične plošče omogoča lociranje določenega števila vhodno/izhodnih konektorjev vzdolž takšnega stranskega robu za izmenjavo signalov s takšnimi pripravami, kot so monitor, tipkovnica in tiskalnik.

Uro 72 se uporablja za računanje dnevnega časa in NVRAM se uporablja za shranjevanje sistemskih konfiguracijskih podatkov. NVRAM bo torej obsegal vrednosti, ki opisujejo predloženo konfiguracijo sistema. NVRAM npr. obsega informacijo, ki opisuje zmogljivost neizmenljivega diska ali diskete, vrsto prikazovalnega zaslona, obseg pomnilnika, čas, datum itd. Predvsem pa bo NVRAM obsegal podatke - so lahko enobitni-, kijih uporablja pomnilniški krmilnik 36, da določi, ali BIOS deluje iz ROM-a ali iz RAM-a in ali naj ponovno zahteva RAM, ki ga bo rabil BIOS RAM. Te podatke se nadalje shrani NVRAM-u, kadarkoli se izvaja poseben konfiguracijski program, kot je SET konfiguracijski program. Namen SET konfiguracijskega programa je v tem, da se shrani vrednosti, ki označujejo konfiguracijo za NVRAM.

Kot je bilo prej omenjeno ima računalnik pokrov, ki je na splošno označen s 15 in sodeluje z ohišjem 19, tako da tvori zaprt in zaščiten prostor, ki sprejme zgoraj navedene komponente mikroračunalnika. Pokrov je prednostno stvorjen iz zunanjega okrasnega pokrovnega telesa 16, ki je enotno vlita komponenta, izdelana iz sintetičnega materiala, ki se ga lahko oblikuje, in kovinskega tenkolistnega vložka 28, kije izoblikovan v skladu s konfiguracijo okrasnega pokrovnega telesa. Pokrov pa je lahko izdelan na druge znane načine in uporabnost predloženega izuma m omejena na okrove opisane vrste.

V osebnih računalnikih splošne vrste, ki so tukaj opisani, je do predloženega izuma bilo v navadi, da se zagotovi medsebojno povezavo krmilnika 56 in pomnilne priprave z neposrednim dostopom na odstranljivo sredstvo, kot je disketni pogon 85, s pomočjo večkratnih poti za komuniciranje z električnimi digitalnimi signali. Običajno se je takšno medsebojno povezavo vzpostavilo bodisi s pomočjo kablov, ki povezujejo krmilnik in pogon ali z neposredno priključitvijo pomnilne priprave DASD z neposrednim dostopom na sistemsko matično ploščo 20. V prejšnjih osebnih računalnikih, ki jih je ponujala International Business Machines Corporation ali ki so povsem kompatibilni s takšnimi stroji, je bila medsebojna povezava vzpostavljena z naborom 34 poti ali prevodnikom, pri čemer so različne izmed teh poti imele različne prirejene funkcije. Določene takšne funkcije in poti so bile doslej uporabljane, da se doseže določitev disketnega pogona in vrste sredstva, kot je npr. opisano v patentnem spisu US 4,733,036 Berensa in drugih, ki je bil izdan 20. septembra 1988, in v patentnem spisu US 4,928,193 Agoglie in drugih, pri čemer sta oba navedena tudi v skupni posesti tukaj opisanega izuma. Opisa teh predhodnih patentov sta s tem vključena preko reference v opis do obsega, ki je potreben ali primeren, da se razume predloženi izum.

Da se doseže cilje predloženega izuma, je paru prevodnih poti, ki se jih je prej uporabljalo pri starejših vrstah pomnilnih priprav DASD z neposrednim dostopom, pripiše nove funkcije in nove funkcije se izvajajo na način, ki omogoča navpično kompatibilnost starejših vrst pogonov s pridobljenimi novimi funkcijami. S tem da se zagotovi nove funkcije parov prevodnih poti, se torej krmilniku omogoči, da razlikuje med starejšimi in novejšimi vrstami shranjevalnih priprav. Ker nadalje krmilnik razpozna novejšo vrsto priprave, je usposobljen razlikovati specifično vrsto takšne priprave po zmogljivosti shranjevanje.

Pri osebnih računalnikih opisanih vrst, kot so se uporabljali pred predloženim izumom, je testni postopek samega sebe ob vklopu določil prisotnost pomnilne priprave z neposrednim dostopom, s tem da je izdal ukaze vsakemu možnemu pogonu in zaznal povratek specifičnega signala. Kot seje potem ugotovila prisotnost pogona, je vrsta pogona določena, s tem da se izda zaporedje korakov in se opazuje povratek signalov, da se razlikuje med pripravami, ki imajo določene shranjevalne zmogljivosti. Ko se določi shranjevalno zmogljivost, se privzame sistem kot določeno vrsto priprave, ki temelji na znanih in pričakovanih pripravah, ki bi lahko bile vgrajene in imajo določene zmogljivosti shranjevanja.

V osebnem računalniku vrst, ki so opisane, da izvajajo predloženi izum, se uporablja par poti, ki so predhodno bile bodisi rezervirane ali neuporabljene ali uporabljene za povratek po masi, da se zagotovi izolacijo drugih signalov, se jih uporablja, da se omogoči določiti prvič, ali so inštalirane pomnilniške priprave starejših ali novejših vrst, in nadalje, če se ugotovi, da so navzoče novejše vrste priprav, da se omogoči določitev shranjevalne zmogljivosti pomnilniških priprav, ki so inštalirane. Predvsem seje pot 4 v shematski predstavitvi po sl. 4 (1-ΒΑΥ B OCCUPIED; 3-+5 VOLT SUPPLY; 5, 7, 11, 13, 15, 19, 21, 23, 25, 29 in

31- GROUND RETURN; 9-DRIVETYPE 0; 17, 27-RESERVED;

33-DATARATE SEL O; 2-DARARATE SEL 1; 4-DRIVE ΤΥΡΕ 1;

6- + 12 VOLT SUPPLY; 8-INDEX; 10-MOTOR ENABLE 0;

12-DRIVESELECT 1; 14-DRIVE SELECT 0; 16-MOTOR ENABLE 1; 18-DIRECTION IN; 20-STEP; 22-WRITE DATA; 24-WRITE ENABLE; 26-TRACK00; 28-WRITE PROTECT; 30-READ DATA;

32- HEAD 1 SELECT; 34-DISKETTE CHANGE) zamenjalo od rezervirane poti, ki nima druge uporabe, v pot za indiciranje prve vrste pogona, medtem ko seje pot 9 spremenilo od povratka po masi na pot za indiciranje druge vrste pogona. Z razpoložljivostjo razpoznavanja med odsotnostjo signala katerekoli vrste pogona na paru poti in med kombinacijami takšnih signalov, ki so značilni za zmogljivost shranjevanja označene priprave, če se ugotovi, da so signali prisotni, se omogoča te željene rezultate.

V tukaj opisani kombinaciji prispevajo k uspehu določene značilnosti tako krmilnika 56 kot shranjevalne priprave. To se pravi, krmilnik mora biti zmožen razlikovati med odsotnostjo in prisotnostjo priprave za identificiranje signalov na poteh 4 in 9 in shranjevalne priprave morajo hiti zmožne oddati takšne signale, pri čemer se morata obe izogibati učinkom, ki bi sicer lahko bili škodljivi. Te zmogljivosti usposobijo navzgornjo in navzdolnjo kompatibilnost, ki bo omogočila uporabo tako novih kot starih komponent v istem sistemu. Razmišlja se, da bo sedanja zmožnost identificiranja vključevala uporabo priprav na odprti kolektor, ki jih bo usposabljal DRIVE SELECT vhodni signal iz krmilnika. Uporaba priprav na odprti kolektor dopušča starejše shranjevalne priprave, ki sicer ne podpirajo te identifikacijske sheme, ki jo je treba uporabiti na vmesniku, ne da bi se poškodovalo z identificiranjem usposobljene shranjevalne priprave.

Značilna kodiranja za identificiranje naprave so shematično predstavljena na sl. 5. Kodirna shema privzema, da je lahko izbrani izmed dveh vrst DRIVE SELECT signalov odposlan kot nizki signal L ali visoki signal H. Shranjevalna priprava lahko odgovori na usposobljenje identifikacijskih gonilnikov s sprejemom DRIVE

SELECT signala z vzorci visokih in nizkih signalov po vsaki v paru poti, ki sta tukaj identificirani kot DRVTYP1 in DRVTYP0. Prikazana je ena možna prireditev pomena odgovorom.

Med delovanjem bo postopek za določanje sistemske konfiguracije vključeval korake deselegiranja vseh shranjevalnih priprav, branja prirejenih ugodnih vrat in testiranja na binarno 11 kombinacijo. Na prisotnost kakršnokoli druge kombinacije bo podatek, da vsaj ena inštalirana shranjevalna priprava ne podpira sheme za identificiranje pogona, ki je tukaj opisana, kar bo privedlo do sklepa, da se bo zdela povrnjena identifikacija s strani vseh inštaliranih priprav neveljavna. Ob določitvi neveljavne identifikacije bi bil uporabnik prisiljen v ročen konfiguracijski postopek, v katerem bi uporabnik dal informacijo, ki je potrebna za zadovoljivo uporabo prirejenih shranjevalnih priprav. Če bi bilo določeno, da shranjevalne priprave podpirajo shemo za identificiranje pogona, ki je tukaj opisana, bi bil DRIVE SELECT po vrsti odposlan vsem razpoložljivim pripravam in bi bili povrnjeni usposobljeni identifikacijski signali prebrani, da bi se sistemsko konfiguracijsko tabelo privedlo na najnovejše stanje.

S tem da na ta način zagotavlja podatke za privedbo konfiguracijske tabele na najnovejše stanje, predloženi izum omogoča razlikovati med množico vrst shranjevalnih priprav z neposrednim dostopom na odstranljiva sredstva, ki se jih uporablja v takšnem sistemu, in vključiti tako starejše vrste shranjevalnih priprav, ki niso specifično prilagojene tukaj opisanemu določanju, in novejše vrste shranjevalnih priprav, ki so specifično opremljene za tovrstno prilagoditev. V risbah in opisu je bil predstavljen prednosten izvedbeni primer izuma in čeprav se uporablja specifične izraze, podani opis uporablja terminologijo le v generičnem in opisnem smislu in ne zaradi omejevanja.

Za

INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION:

Claims (7)

1. Osebni računalnik, označen s tem, da obsega centralno procesorsko enoto za izvajanje navodil, shranjevalno pripravo na neposreden dostop za odstranljivo sredstvo, ki sprejema, shranjuje in oddaja podatke za obdelavo z omenjeno centralno procesorsko enoto, in krmilnik shranjevalne priprave na neposreden dostop, ki je operativno med omenjeno procesorsko enoto in omenjeno shranjevalno pripravo, za uravnavanje delovanja omenjene shranjevalne priprave pri sprejemanju, shranjevanju in oddajanju podatkov, pri čemer sta omenjena shranjevalna priprava in omenjeni krmilnik operativno povezana z množico poti, ki prevajajo signale, in izbrana množica omenjenih poti prevaja signale, ki omenjenemu krmilniku značilnosti identificirajo omenjene shranjevalne priprave, ki so značilne za shranjevalne značilnosti omenjene shranjevalne priprave, in omenjeni krmilnik razlikuje med odsotnostjo signalov, ki jih prevajajo omenjene izbrane poti, s tem da prikazuje prisotnost prve vrste shranjevalne priprave in prisotnost in številčnost različnih kombinacij signalov, ki se vodijo po omenjenih izbranih poteh, in nakazuje prisotnost določene vrste izmed skupine shranjevalnih priprav druge skupine.

2. Osebni računalnik, označen s tem, da obsega centralno procesorsko enoto za izvajanje navodil, shranjevalno pripravo na neposreden dostop za odstranljivo sredstvo, ki sprejema, shranjuje in oddaja podatke za obdelavo z omenjeno centralno procesorsko enoto, in krmilnik shranjevalne priprave na neposreden dostop, kije operativno vključen med omenjeno procesorsko enoto in omenjeno shranjevalno pripravo, za usmerjanje delovanja omenjene shranjevalne priprave pri sprejemanju, shranjevanju in oddajanju podatkov, pri čemer sta omenjena shranjevalna priprava in omenjeni krmilnik operativno povezana z množico poti za prevajanje signalov in en par izmed omenjenih poti prevaja signale, ki omenjenemu krmilniku identificirajo značilnosti omenjene shranjevalne priprave, ki so pomembne za zmogljivost shranjevanja omenjene shranjevalne priprave, in omenjeni krmilnik razlikuje med odsotnostjo signalov, ki jih prevajajo omenjeni pari poti, s tem da prikazuje prisotnost prve vrste shranjevalnih priprav in prisotnosti ter številčnosti različnih kombinacij signalov, ki se vodijo po teh poteh, in daje podatek o prisotnosti posamezne skupine izmed skupin druge vrste shranjevalnih priprav.

3. Osebni računalnik po zahtevku 2, označen s tem, da obsega gonilno pripravo, ki je povezana z vsako od omenjenega para omenjenih poti, pri čemer ima vsaka gonilna priprava zmožnost oddajanja primernega signala, ki je značilen za zmožnost shranjevanja omenjene shranjevalne priprave, in nadalje preprečevanja kakršnegakoli neugodnega učinka omenjene shranjevalne priprave in omenjenega krmilnika, ki bi lahko sledil iz nezmožnosti omenjenega krmilnika, da razpozna takšen signal.

4. Osebni računalnik po zahtevku 2 ali 3, označen s tem, da omenjeni krmilnik izdaja omenjeni shranjevalni pripravi po drugi izmed omenjenih poti usposobilni signal, ki sproži oddajanje signalov po omenjenem paru omenjenih poti.

5. Sistem osebnega računalnika, ki ima sistemski procesor visoke hitrosti, ki je kompatibilen z aplikacijskimi programi, in softver operacijskega sistema, ki je izdelan za izvajanje na sistemskih procesorjih nižje hitrosti, označen s tem, da sistem osebnega računalnika obsega mikroprocesor visoke hitrosti, ki ima realen in zaščiten način delovanja in je povezan s podatkovnim vodilom visoke hitrosti, neobstojen pomnilnik, ki je električno povezan s podatkovnim vodilom visoke hitrosti, obstojen pomnilnik, kije električno povezan s podatkovnim vodilom nižje hitrosti; krmilnik vodila za zagotavljanje komunikacij med podatkovnim vodilom visoke hitrosti in podatkovnim vodilom nižje hitrosti, krmilnik pomnilnika, ki je električno povezan z omenjenim neobstojnim pomnilnikom in omenjenim obstojnim pomnilnikom, pri čemer omenjeni krmilnik pomnilnika uravnava komunikacije med omenjenim neobstojnim pomnilnikom in omenjenim mikroprocesorjem visoke hitrosti, shranjevalno pripravo na neposreden dostop za odstranljivo sredstvo za sprejemanje, shranjevanje in oddajanje podatkov za obdelavo z omenjenim mikroprocesorjem; krmilnik shranjevalne priprave na neposreden dostop, kije operativno vključen med omenjeni mikroprocesor in omenjeno shranjevalno pripravo za usmerjenje delovanja omenjene shranjevalne priprave pri sprejemanju, shranjevanju in oddajanju podatkov in je električno povezan s podatkovnim vodilom nižje hitrosti in množico poti, ki prevajajo signale in operativno povezujejo omenjeno shranjevalno pripravo in omenjeni krmilnik, pri čemer par omenjenih poti prevaja signale, ki omenjenemu krmlniku identificirajo značilnosti omenjene shranjevalne priprave, ki so značilne za shranjevalno zmogljivost omenjene shranjevalne priprave, omenjeni krmilnik razlikuje med odsotnostjo signalov, ki se jih vodi po omenjenem paru poti, kot podatkom o prisotnosti prve vrste shranjevalne priprave in prisotnostjo in številčnostjo različnih kombinacij signalov, ki se jih vodi po omenjenih poteh, kot podatkom o prisotnosti posamezne skupine izmed skupin drugih vrst shranjevalnih priprav.

6. Osebni računalnik po zahtevku 5, označen s tem, da nadalje obsega gonilno pripravo, ki je povezana z vsako iz omenjenega para omenjenih poti, pri čemer ima omenjena gonilna priprava zmožnost oddajanja primernega signala, kije značilen za zmogljivost shranjevanja omenjene shranjevalne priprave, in nadalje, da izolira omenjeno shranjevalno pripravo in omenjeni krmilnik od neugodnih učinkov, ki bi sicer lahko sledili zaradi nezmožnosti omenjenega krmilnika, da razpozna takšen signal.

7. Osebni računalnik po zahtevku 5 ali 6, označen s tem, da omenjeni krmilnik omenjeni shranjevalni pripravi po drugi izmed teh poti oddaja usposobilni signal, ki sproži oddajanje signalov preko omenjenega para omenjenih poti.

Za

INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION:

22531-I-95-KA

POVZETEK

Osebni računalnik z identifikacijo pogona

Predloženi izum se nanaša na osebne računalnike in predvsem na osebni računalnik, ki je opremljen za identificiranje shranjevalne zmogljivosti shranjevalne priprave na neposreden dostop za odstranljivo sredstvo, ki jo uporablja računalnik. Vsaj določene izmed množice poti, ki prenašajo signale in se raztezajo med shranjevalno pripravo in krmilnikom za shranjevalno pripravo, se uporabi, da se krmilniku identificira vrsto priprave, s katero krmilnik komunicira.

οηη; a -.noL ....· · ''.JA O A

FIG. 2