SI9110367A - Inhalator - Google Patents

Abstract

Opisana je inhalacijska naprava za uporabo s paketom (401) z zdravilom, v katerem je med dvema folijama (403, 404), ki sta druga z drugo luščljivo spojeni, definirana vsaj ena posodica (402) za zdravilo v obliki praška. Naprava obsega sredstva za lupilno razdvajanje folij na odpiralni postaji za odprtje posodice; in izpust (420), ki sodeluje z odprto posodico in skozi katerega uporabnik lahko vdihne zdravilo v obliki praška iz odprte posodice.

Description

GLAXO GROUP LIMITED

INHALACUSKA NAPRAVA

Ta izum se nanaša na inhalacijsko napravo, s pomočjo katere uporabnik lahko vdihava zdravilo v obliki praška.

Znane so inhalacijske naprave za uporabo z embalažo v obliki paketa mehurjev (angl. blisterpack), v kateri je v vsakokratnem mehurju zajeto zdravilo v obliki prahu. Take naprave vsebujejo prehodni element, ki vsakokrat prebode zadevni mehur, s čimer je vzpostavljena možnost vdihniti zdravilo iz njega. Cilj pričujočega izuma je ustvariti inhalacijsko napravo, katere zasnova omogoča, če se to želi, delati s paketom zdravila, ki ima veliko število medsebojno ločenih enot doziranega sredstva, ne da bi naprava postala nesprejemljivo razsežna.

Po predloženem izumu je ustvarjena inhalacijska naprava za uporabo s paketom zdravila, v katerem je vsaj ena posodica za zdravilo v obliki praška določena med dvema elementoma, ki sta tako medsebojno povezana, da se dasta odluščiti, pri čemer naprava obsega sredstva, ki določajo odprto postajo za omenjeno vsaj eno posodico; sredstva za luščenje delov narazen na odpiralni postaji za odpiranje posodice; in izpust, ki sodeluje z odprto posodico, skozi katerega uporabnik lahko vdihne zdravilo v obliki praška iz odprte posodice.

Prednostno je paket zdravila narejen iz dveh podolgovatih folij, ki določata več posodic za zdravilo, razmaknjenih vzdolž njegove dolžine, pri čemer so predvidena sredstva za označevanje (indeksiranje) vsake posodice, ko je ta na odpiralni postaji.

Pri izumu gre tudi za ustvaritev paketa zdravila za uporabo pri inhalacijski napravi, pri čemer paket vsebuje podolgovat trak, narejen iz temeljne folije, ki ima več vdrtin, ki so razmaknjene vzdolž njegove dolžine, in krovno folijo, ki je k prvemu hermetično, vendar luščljivo priključena, tako da obstaja več posodic, od katerih vsaka vsebuje vdihljivo zdravilo v obliki praška. Trak je prednostno zadosti gibek, da se ga lahko zvije v zvitek.

V priloženih listih skic je sl. 1 prvi izvedbeni primer izuma v pogledu od zadaj, sl. 2 prostorska razstavitvena predstavitev sestavin izvedbenega primera s sl. 1, sl. 3a sklopka iz izvedbenega primera s sl. 1 in 2 v prostorski predstavitvi, sl. 3b sklopka iz izvedbenega primera s sl. 1 in 2 v vzdolžnem prerezu, sl. 3c sklopka iz izvedbenega primera s sl. 1 in 2 v pogledu skonca (z delnim odrezom), sl. 4a ustnični kos, ki se lahko uporablja v prvem izvedbenem primeru (ali v kakem drugem izvedbenem primeru), v osnem prerezu in v večjem merilu kot na skici sl. 1, sl. 4b ustnični kos, ki se lahko uporablja v prvem izvedbenem primeru (ali v kakem drugem izvedbenem primeru), v prečnem prerezu in v večjem merilu kot na skici sl. 1, sl. 5 drugi izvedbeni primer v pogledu od spredaj, pri čemer je pokrov odstranjen, da se vidi notranjost, sl. 6 drugi izvedbeni primer v pogledu od zadaj, ampak s predstavitvijo notranjosti naprave, sl. 7 drugi izvedbeni primer v pogledu od spredaj v prostorski predstavitvi, sl. 8 drugi izvedbeni primer v pogledu od zadaj v prostorski predstavitvi, sl. 9 drugi izvedbeni primer v prostorski razstavitveni predstavitvi, sl. 10 tretji izvedbeni primer v pogledu od spredaj in s predstavitvijo notranje zgradbe naprave, sl. 11 ustnični kos tretjega izvedbenega primera v osnem pogledu in v večjem merilu, sl. 12 tretji izvedbeni primer v pogledu od spodaj, sl. 13 četrti izvedbeni primer izuma v pogledu od spodaj, sl. 14 četrti izvedbeni primer izuma v prerezu po črti B-B s sl. 13, sl. 15 četrti izvedbeni primer izuma v prerezu po črti A-A s sl. 13, sl. 16 četrti izvedbeni primer izuma v razstavitveni predstavitvi in v manjšem merilu, sl. 16a prva faza delovanja četrtega izvedbenega primera izuma, sl. 16b druga faza delovanja četrtega izvedbenega primera izuma, sl. 16c tretja faza delovanja četrtega izvedbenega primera izuma, sl. 16d četrta faza delovanja četrtega izvedbenega primera izuma, sl. 16e prerez po črti A-A s sl. 16a, sl. 17 peti izvedbeni primer izuma v pogledu skonca, sl. 18 peti izvedbeni primer izuma v prerezu po črti A-A s sl. 17, sl. 19 peti izvedbeni primer izuma v prerezu po črti B-B s sl. 17, sl. 20 peti izvedbeni primer izuma v razstavitveni predstavitvi, sl. 21 šesti izvedbeni primer izuma v pogledu skonca, sl. 22 šesti izvedbeni primer izuma v prerezu po črti A-A s sl. 21, sl. 23 šesti izvedbeni primer izuma v prerezu po črti B-B s sl. 21, sl. 24 šesti izvedbeni primer izuma v razstavitveni predstavitvi, sl. 25 modificirana sklopka, ki jo lahko uporabimo v tistih izvedbenih primerih izuma, ki jo potrebujejo, v pogledu od spredaj, sl. 26 modificirana sklopka, ki jo lahko uporabimo v tistih izvedbenih primerih izuma, ki jo potrebujejo, v pogledu od zgoraj, sl. 27 modificirana sklopka, ki jo lahko uporabimo v tistih izvedbenih primerih izuma, ki jo potrebujejo, v pogledu od zadaj, sl. 28 modificirana sklopka, ki jo lahko uporabimo v tistih izvedbenih primerih izuma, ki jo potrebujejo, v pogledu z leve, sl. 29 modificirana sklopka, ki jo lahko uporabimo v tistih izvedbenih primerih izuma, ki jo potrebujejo, v prostorski predstavitvi, sl. 30 razstavitvena prostorska predstavitev, ki kaže nadaljnji izvedbeni primer sklopke, ki jo lahko uporabimo, sl. 31 razstavitvena prostorska predstavitev še nadaljnje izvedbe sklopke, ki jo lahko uporabimo, sl. 31a prečni presek čez sklopko, predstavljeno na sl. 31, sl. 32 prvi položaj delovanja nadaljnje izvedbe izuma, predstavljene v pogledu od zadaj, sl. 33 drugi položaj delovanja nadaljnje izvedbe izuma, predstavljene v pogledu od zadaj, sl. 34 tretji položaj delovanja nadaljnje izvedbe izuma, predstavljene v pogledu od zadaj, in sl. 35 izvedbeni primer paketa zdravila po izumu, predstavljen v prostorski predstavitvi in v večjem merilu.

Prehajamo na skice sl. 1, 2 in 3a do 3c, pri katerih gre za inhalacijsko napravo, v katero je vgrajen gibek trak 1, ki določa več žepkov 2, od katerih vsak vsebuje dozo zdravila, ki ga lahko vdihnemo, v obliki praška. Trak 1 vsebuje osnovno folijo 3, v kateri so narejeni mehurji, ki tvorijo žepke 2, in krovno folijo 4, ki je - razen v območju mehurjev - neprodušno spojena s temeljno folijo 3 na način, da se krovna folija in temeljna folija lahko luščilno ločita. Foliji sta medsebojno spojeni po svej svoji širini, razen na svojih vodilnih končnih delih, kjer prednostno medsebojno sploh nista spojeni. Tako krovna kot tudi osnovna folija sta prednostno narejeni iz laminata plastike in aluminija in krovna in osnovna folija sta medsebojno spojeni prednostno po načinu toplotnega sprijemanja. Kot primer navedimo, da je gradivo krovne folije lahko laminat, ki sestoji iz 50-gramskega/m² beljenega papirja vrste kraft/12mikronskega poliestrskega (PETP) filma/20-mikronske mehkožarjene aluminijske folije/9-gramskega/m² vinilno luščljivega laka za toplotno sprijemanje (sprijemljivega s PVC), osnovno gradivo pa je lahko laminat, ki sestoji iz 100-mikronskega PVC/45mikronske mehkožarjene aluminijske folije/25-mikronskega usmerjenega poliamida. Lak krovnega gradiva je spojen s PVC-plastjo gradiva osnovne folije, da nastane luščljiv spoj med krovno in osnovno folijo.

Predstavljen je trak 1, ki ima podolgovate žepke, ki potekajo prečno glede na dolžino traku. To je primerno zategadelj, ker je s tem omogočeno na dani dolžini traku narediti veliko število žepkov. Trak je naprimer lahko opremljen s šestdesetimi ali stotimi žepki, razumeti pa je treba, da ima trak lahko katero koli primerno število žepkov.

Inhalacijska naprava vsebuje telo 10, ki določa tri shranjevalne komore, namreč komoro 11, v kateri trak sprva spravimo in iz katere se trak izdaja, komoro 12 za sprejem uporabljenega dela osnovne folije 3 in komoro 13, znotraj katere se porabljeni del krovne folije lahko navija na kolo 14. Komori 11 in 12 vsebujeta zadevni vzmeti 28 in 29 v obliki upognjenih listov, katerih namen je opisan spodaj. Telo določa nadaljnjo komoro 15, v kateri je spravljeno označevalno (indeksirno) kolo 16. Le-to ima več utorov 17, potekajočih vzporedno z osjo kolesa 16. Utori so razmaknjeni s korakom, ki je enak razdalji med središčnicama sosednih žepkov 2. Komore 11,12,13 in 15 pokriva pokrov 30. Komora 15 sodeluje s komorami 11, 12 in preko prehodov 31, 33 oziroma 32.

Komora 15 je povezana z režo 18, ki se na drugi strani izteka gor v ustnični kos 20. Reža 18 je tudi povezana z zračnimi vhodi, kot bo opisano spodaj v zvezi s posebnim ustničnim kosom, ki ga kažeta skici sl. 4a in 4b. Ustnični kos 20 ima dodatne zračne vhode 21, ki so tu ponazorjeni kot dvojica okroglih odprtin, dasiravno so lahko tudi drugačnih oblik, kot je to slučaj pri sl. 4a in 4b. Osnovni namen dodatnih zračnih vhodov 21 je poskrbeti za dodatni zrak za uporabnika in s tem zmanjšati upor vdihavanja, dasiravno le-ti lahko služijo enemu ali več dodatnim namenom, kot je to slučaj pri sl. 4a in 4b in kot je opisano spodaj v zvezi z omenjenima skicama.

Predvideno je sredstvo, s katerim uporabnik lahko vrti označevalno (indeksirno) kolo in krovno kolo po korakih vnaprej opredeljene velikosti. To sredstvo obsega enosmerno koračno kolo 22 in zobnik 23, ki sta medsebojno zvezana za vrtenje skupaj z označevalnim kolesom 16, vzvod 24, ki je razporejen za vrtenje okoli iste osi kot koračno kolo 22 in zobnik 23, toda neodvisno od njiju, in zobnik 25, ki ubira z zobnikom 23 in je razporejen za vrtenje krovnega kolesa 14. Vzvod 24 nosi potiskalno roko 26, katere konec je razporejen za sodelovanje z zobmi koračnega kolesa 22. Zobje koračnega kolesa so tudi v uprijemu s klinom 27, kije trdno pritrjen na telo 10. Iz razlogov, ki bodo postali očitni iz spodnjega opisa delovanja tega izvedbenega primera, zobnik 25 ni direktno priključen k krovnemu kolesu 14, marveč je priključen preko zdrsne sklopke 50, ki je spravljena v krovno kolo 14. Rezultat vgraditve te sklopke je, da pride med krovnim kolesom in zobnikom 25 do zdrsa, ko sila, potrebna za vrtenje krovnega kolesa, prekorači vnaprej določeno vrednost.

Sklopka 50 obsega kolut 51, ki je opremljen z radialno potekajočimi zobci 52 ali s kako drugo obliko narebričenja površine, pri čemer je kolut 51 s pomočjo tlačne vzmeti 54 v uprijemu s podobno nazobčano ali narebričeno površino 53, pripravljeno na čelni ploskvi krovnega kolesa 14. Vzmet 54 se na enem koncu opira na noter usmerjeno površino 55 krovnega kolesa, na drugem pa na matico 56, ki je privita na vijak 57.

Zgoraj opisana naprava je lahko narejena tako, da jo ponovno uporabimo, ko smo porabili vse doze zdravila, vsebovane v žepkih 2. V tem slučaju se da predvideti možnost, da uporabnik pride do notranjosti naprave, naprimer z odstranitvijo pokrova 30, tako da lahko vloži nov trak 1, denimo v primerno kaseto. Alternativno pa je naprava lahko taka, da jo zavržemo, ko smo trak 1, s katerim je ona opremljena, porabili.

V vsakem slučaju je naprava, ko jo prvič rabimo, opremljena v komori 11 z zalogo traku 1 v obliki sorazmerno stisnjenega zvitka pod silo listne vzmeti 28, s tem da kratek del njegovega čelnega konca štrli ven iz komore 11 skozi prehod 31 k označevalnemu kolesu 16. Skrajno prednji del vodilnega konca traku je luščilno razdvojen, tako da vodilni konec krovne folije 4 lahko pritrdimo na krovno kolo 14 in da vodilni konec osnovne folije 3 lahko vstopi v prehod 33. Konec krovne folije 4 je držan na odrejenem mestu na krovnem kolesu 14 s pomočjo ključa 34, ki je silosklepno držan v reži 35 v kolesu 14.

Uporabnik, ki hoče uporabiti napravo, potisne vzvod 24 v protiurni smeri, gledano po skici sl. 1, tako da potisna roka 26 koračno kolo 22 potisne za kot, ki je enak kotni razdalji med sosednima zobema. To povzroči zasuk koračnega kolesa 16 za kotno vrednost, ki je enaka koraku njegovih utorov 17 in s tem enaka razdalji med sosednima žepkoma 2 v traku 1. To privede žepek 2 nasproti reži 18 v telesu 10. Ker se koračno kolo 22 in zobnik 23 gibljeta skupaj in ker zobnik 25 ubira z zobnikom 23, gibanje vzvoda 24 povzroči tudi vrtenje krovnega kolesa 14. Pri tem se zadosti dolg del krovne folije 4 odlušči od osnovne folije 3, da se razgali vsebina žepka 2, ki je prispel v poravnanost z režo 18.

Ko uporabnik vdihava skozi ustnični kos 20, tok zraka, ki pri tem nastane, potegne s seboj prašek iz odprtega žepka, tako da uporabnik prašek vdihne. Eden od načinov, po katerem se to lahko zgodi, je bolj podrobno opisan spodaj v zvezi z izvedbenim primerom ustničnega kosa, ki ga kažeta skici sl. 4a in 4b. Vsakokrat, ko ponavljamo zgornjo proceduro, navijemo nadaljnjo dolžino krovne folije okoli krovnega kolesa 14 in nadaljnja dolžina osnovne folije vstopi v komoro 12 skozi prehod 33. Listna vzmet 29 tam notri zagotavlja, da se osnovna folija zvija in ne da bi se zatikala ob steni komore 12.

Eden od učinkov navijanja krovne folije na krovno kolo 14 je, da zunanji premer kolesa plus folije, navite nanj, postopoma raste. Če ne bi uporabili zdrsne sklopke za zvezo zobnika 25 s krovnim kolesom 14, bi zaporedne operacije vzvoda 24 stremele za tem, da bi se na krovno kolo navijala čedalje večja dolžina krovne folije. Zdrsna sklopka 50 pa odpravlja ta pojav, saj sklopka zdrsne vsakokrat za toliko, kot je treba, da je zagotovljeno, da pri vsaki operaciji vzvoda 24 dolžina krovne folije, ki se navije, ostaja natanko enaka delitvi žepkov 2.

Skici sl. 4a in 4b kažeta del označevalnega kolesa 16 z žepkom 2 v njem v poravnanosti z ustničnim kosom, ki se malenkostno razlikuje od ustničnega kosa 20, prikazanega v skicah sl. 1 do 3, in ki je kot celota označen s sklicevalno številko 120. Ustnični kos 120 ima zračna vstopa 140, o katerih smo na splošno že govorili v zvezi s skicami sl. 1 do 3, in osrednji izhod 119 za prašek, katerega en konec je odprt proti žepku 2, drugi konec pa se odpira v notranjost ustničnega kosa 120.

Ko uporabnik vdihava skozi ustnični kos 120, to povzroči vtekanje zraka skozi vstopa 140 in zato skozi žepek 2 v izhod 119 za prašek ter ven skozi ustnični kos 120. S takim usmerjanjem toka zraka skozi žepek 2 se doseže učinkovita vključitev praška v zračni tok, posledica česar je spraznitev žepka. Ustnični kos 120 je opremljen z dodatnimi zračnimi vstopi 121, ki so tu kot primer štirje in se odpirajo tangencialno v ustnični kos. Ko uporabnik vdihava, se zrak uvlači v ustnični kos ne le skozi zračna vstopa 140, temveč tudi skozi zračne vstope 121, in zrak, ki vstopa skozi vstope 121, povzroča vrtinčenje zračnega toka, ki pomaga porazdeliti prašek primerno po vsem zračnem toku in zmanjšati razsežnost, do katere se prašek naloži na notranji strani ustničnega kosa. To tudi pripomore k razbijanju morebitnih sprimkov praška, če se le-ti najdejo v mehurju.

Alternativna ureditev sklopke je predstavljena na skicah sl. 25 do 29. Pri njej imata označevalno kolo 16 in krovno kolo 14 zadevni ozobljeni kolesi 63 in 64, ki sta pritrjeni k njima za vrtenje skupaj z njima. Smer vrtenja je nakazana s puščicama v skici sl. 27.

Zobnik 63 ima ozobljeno površino 65, pri čemer so zobje razporejeni kontinuirno okoli vse površine 65 in s stalno delitvijo. Temu nasprotno ima zobnik 64 ozobljeno površino 66, na kateri nekaj zob manjka z namenom izdelave radialno potekajočih rež 67. Obodna širina vsake reže na površini 66 je enaka delitvi zob. Skice kažejo tri take reže, razume pa se, da je možno shajati z eno samo, z dvema ali imeti več kot tri reže. V eno stran vsake od rež 67, v danem primeru nagornje od vsake reže glede na smer vrtenja zobnika 64, je med režo 67 in ozko špranjo 69 določen ozobljen odsek 68. Radialno notranji konec vsake špranje 69 sodeluje z odprtino 70, tako da je vsak ozobljeni del 68 priključen k preostanku zobnika 64 samo preko roke 71. Zobnik 64 ali vsaj tisti njegovi deli, ki tvorijo roke 71, so narejeni iz gradiva, ki dopušča, da se ozobljeni odseki 68 upognejo prožno nazaj in naprej v obodni smeri. Položaj mirovanja odsekov 68 je tak, kot je narisan na skicah, toda ko se na odseku 68 v smeri vrtenja zobnika 64 pojavi sila, se odsek 68 lahko premakne, tako da se reža 67 na radialno zunanjem koncu zapre. Rezultat tega je, da zob tedaj manjka ne na koncu reže 67, temveč na koncu špranje 69.

Če je obodna sila, ki jo vnaša zobnik 63 na zobnik 64, pod vnaprej določeno vrednostjo, ozobljeni deli 68 ostanejo na svojih mestih mirovanja in zobnik 64 se vede, kot da bi imel kontinuirno ozobljeno površino, podobno tisti od zobnika 63. Če pa obtežba prekorači vnaprej določeno vrednost, se vsakokrat, ko ozobljeni odsek 68 ubira z zobnikom 63, ozobljeni odsek obodno premakne in zapre režo 67 na njenem zunanjem koncu ter odpre špranjo 69. Rezultat tega premika ozobljenega odseka 68 za razdaljo, ki je enaka delitvi zob, je zdrs zobnika 64 glede na zobnik 69 za eno delitev zob. Na ta način je predstavljena ureditev v stanju dopustiti skupen zdrs zobnikov drugega glede drugega za najmanj razdaljo, kije enaka trikratniku delitve zob na vrtljaj, s tem pa ustrezen zdrs krovnega kolesa in označevalnega kolesa drugega glede drugega. Na dlani je, da z več ali manj kot tremi predstavljenimi ozobljenimi odseki dobimo več ali manj od tega največjega zdrsa.

Drugi izvedbeni primer inhalacijske naprave po izumu je predstavljen v skicah sl. 5 do 9. Namen tega je uporaba skupaj s trakom 201, ki je podoben traku 1, uporabljenemu v prvem izvedbenem primeru, z izjemo kar se tiče razmika med žepki (za kar glej podrobnosti spodaj). V več pogledih drugi izvedbeni primer posnema prvega in tako so sestavine v drugem izvedbenem primeru, ki v splošnem ustrezajo istosmiselnim sestavinam prvega izvedbenega primera, označene z istimi sklicevalnimi številkami, le z dodatkom 200. Glavna razlika med prvim in drugim izvedbenim primerom je, da v slednjem ni označevalnega (indeksirnega) kolesa, ki bi ustrezal označevalnemu kolesu 16 prvega izvedbenega primera. Namesto tega pridemo do označevanja traku 1, da zagotovimo, da vsak premik vzvoda pomakne trak za vrednost, kije enaka delitvi žepkov, s tem, da uporabimo prožno podajno roko 250, ki se konča z zobom 252, ki uprijema med sosedna žepka. Vsakokrat, ko premaknemo vzvod 224, se roka 250 prožno odmakne, ko žepek drsi mimo njenega zoba 252, zatem pa zob vskoči nazaj v naleganje na trak na hrbtni strani tistega žepka, ki je pravkar šel mimo njega.

Na dlani je, da se, kot pri prvem izvedbenem primeru, premer krovnega kolesa 214 s krovno folijo na njem med delovanjem postopoma povečuje. Ker pri tej izvedbi ni moč uporabiti zdrsne sklopke, se pravkar opisani pojav kompenzira s tem, da se razmik žepkov 2 v smeri proti zadnjemu koncu traku postopoma povečuje.

Nadaljnja razlika, ki jo lahko najdemo med prvo in drugo izvedbo, je, da komori 211 in 212 v slednji tvorita eno samo sestavljeno komoro v nasprotju z ločenima komorama 11 in 12 v prvi izvedbi. Vendar pa to ni nujno tako, saj prva izvedba lahko deluje z eno samo sestavljeno komoro, v drugi izvedbi pa lahko predvidimo ločeni komori.

Skice sl. 10 do 12 kažejo tretji izvedbeni primer. Ta v več pogledih posnema drugi izvedbeni primer in zato so sestavine v tretjem izvedbenem primeru, ki v splošnem ustrezajo sestavinam v drugem, označene z istimi sklicevalnimi številkami, toda z dodatkom še 100.

Ena od razlik med drugo in tretjo izvedbo, ki pade v oči, je, da je namesto krovnega kolesa 114 uporabljena dvojica koles 314a in 314b, pri čemer je krovna folija zgrabljena z uščipom med kolesoma 314a in 314b, ki delujeta tako kot likalna valjarja (valjalna valja). Ti kolesi sta narebričeni ali kako drugače hrapavi, da se izboljša zgrabitev med kolesoma in krovno folijo. Uporabljena krovna folija se ne navija, temveč je vodena v komoro 313, tako da s krovnim kolesom, ki naj bi navijalo čedalje daljše dolžine krovne plasti, ki se pojavljajo med delovanjem naprave, ne pride do nikakršnega problema, kot je to slučaj pri prvih dveh izvedbenih primerih.

Skica sl. 11 kaže ustnični kos, kije nekoliko drugačen od onega s sl. 4a in 4b. Gre za ustnični kos, ki ima en sam zračni vstop 340 namesto dvojice zračnih vstopov 140, izstop 119 praška po sl. 4a in 4b pa je nadomeščen z delom 319 ustničnega kosa zmanjšane širine. Ob tem naj bi razumeli, da napravo, prikazano v skicah sl. 10 do 12, lahko modificiramo, tako da ustnični kos vgradimo bolj podobno izvedbi po sl. 4a in 4b.

Sl. 10 kaže napravo, ki je opremljena s šarnirsko obešenim pokrovom 360, kakršnega lahko predvidimo za katero koli od prvih dveh izvedb. Sl. 12 kaže napravo, ki ima okence 370, skozi katero lahko vidimo oznake na traku. Če je trak potiskan s številkami ali drugimi oznakami, ki se nanašajo na število žepkov, iz katerih smo izvlekli prašek, oziroma, alternativno, iz katerih prašek lahko odtegnemo, je uporabnik oskrbljen s podatkom o tem, koliko doz je porabljenih oziroma, alternativno, koliko jih je še na voljo. Druga možnost je, da uporabimo napravo za štetje doz, ki jo poganja ena od vrtilnih sestavin inhalacijakse naprave. Razume se, da podobne oznake in sredstva za gledanje le-teh lahko predvidimo prav v vseh izvedbenih primerih.

Skice sl. 13 do 16 kažejo nadaljnji izvedbeni primer izuma. Ta je po bistvu svojega delovanja podoben prvemu izvedbenemu primeru in sestavine v četrtem izvedbenem primeru, ki na splošno ustrezajo sestavinam v prvi izvedbi, so označene z istimi sklicevalnimi številkami, le z dodatkom 400.

Kot pri prvi izvedbi naprava sprejme gibek trak, kije tu označen s številko 401, ki obsega osnovno folijo 403, v kateri so določeni žepki 402, in krovno folijo 404. Trak 401 je bolj jasno predstavljen na sl. 35. Krovna folija 404 ima zanko 404a, ki je narejena na njenem začetnem koncu in predvidena za nataknitev na stebriček 471a, ki štrli pokonci z zobnika 471 (opisan spodaj). Osnovna folija ima vodilni del 403a zmanjšane širine za vložitev v režo 470a, narejeno v kolesu 470 za navijanje osnove (opisano spodaj). Vodilna končna dela osnovne folije in krovne folije medsebojno nista zlepljena, kot lahko vidimo na sl. 35.

Telo 410 obsega osnovo 410a in strop 410b, oba v splošnem okrogle oblike. Ko je naprava sestavljena, sta osnova in strop združena z zaskočnim spojem. Telo določa eno samo notranjo komoro, v katero je vložen trak 401 in v kateri se nahajajo tudi kolo 414 za navijanje porabljenega dela krovne folije 404, kolo 470 za navijanje osnove in označevalno (indeksirno) kolo 416. Označevalno kolo 416 je votlo in v njem se nahaja označevalno enosmerno koračno kolo 422. Vsa pravkar omenjena kolesa so v komoro, ki jo določa telo, vgrajena za vrtilno gibanje glede na telo. Klin 470b je priključen k telesu 410 in sodeluje z zobmi kolesa 470 za navijanje osnove, da je preprečeno vrtenje kolesa v protiurni smeri, s čimer je zagotovljeno, da trak 401 skozi napravo lahko samo napreduje.

Kolo 414 za navijanje krovne folije je dvodelno in obsega zobnik 471, ki ima zobe 472 in os 473, in snemljivo kolo 474, ki ima votlo osrednjo os 475 in več, naprimer osem, kot je narisano, prožnih rok 476, štrlečih z osrednje osi 475 vsaka pod določenim kotom glede na polmer. Zobnik 471 ima nastavek 477, ki sodeluje s prirejenim izrezom v osi 475, tako da se kolesi 471 in 474 vrtita skupaj.

Votlo označevalno kolo 416 ima zunanje zobe 478, ki ubirajo z zobmi kolesa 470 za navijanje osnovne folije in zobmi kolesa 471. Preskakovalni zobje 479 so oblikovani na notranjih stenah označevalnega kolesa 416, označevalno koračno kolo 422 pa ima dva klina 480, ki sodelujeta s preskakovalnimi zobmi 479.

Naprava nadalje obsega vzvod 424, ki vsebuje ločno steno 481 s pritisnim nastavkom 482 za prst, in roko 483, ki sega noter s stene 481 in na svojem od vpetišča oddaljenem (distalnem) koncu nosi ločni niz zob 484. Vzvod je zasučno pritrjen v sredo osnove 410a za gibanje okoli osi, ki je na sredi delilnega kroga zob 484, pri čemer zobje 484 ubirajo z zobmi 458 na označevalnem koračnem kolesu 422.

Zvezo med komoro v telesu 410 in ustničnim kosom 420 vzpostavlja razdelilnik 486. Ta ima izpust 419 za prašek, ima pa tudi prehod 487, po katerem uporabljeni krovni trak 404 lahko poteka k snemljivemu kolesu 474. Po želji lahko predvidimo valjček 488 za vodenje traku 404 v prehod 487.

Obroč 489 za nadzorovanje doz, ki ima zobe 490, je razporejen tako, da je vrtljiv v osnovi 410a telesa naprave. Na svoji spodnji površini ta nosi oznake (niso vidne na skicah), ki jih uporabnik lahko vidi skozi okence 494 v telesu 410. S skic sl. 16a do 16d (brez č) se vidi, da okence lahko vidimo tako tedaj, koje pokrov 491 (glej spodaj) zaprt, kot tudi tedaj, ko je le-ta odprt. Oznake kažejo bodisi natančno aliepribližno število doz, ki so še ostale (ali število uporabljenih doz, če ja ta podatek pomembnejši). Obroč 489 se vrti na osnovi tega, da njegovi zobje 490 sodelujejo z zobmi 478 označevalnega kolesa.

Naprava je spravljena pod pokrov 491, ki je zasučno pritrjen na telo 410 s pomočjo jezika 492 na stropu 410b telesa in prirejenega jezika 493 na osnovi 410a telesa. Pokrov je zasučen med odprtim položajem (predstavljen v sl. 14), v katerem je ustnični kos izpostavljen, in zaprtim položajem, v katerem ta ni izpostavljen, kar je bolj podrobno opisano spodaj.

Pri uporabi uporabnik premakne pokrov 491 k njegovemu odprtemu položaju in nato pritisne na nastavek 482 za prst pri vzvodu 424, tako da se ta premakne, ko se vzvod zasuka. To privede do zasuka označevalnega koračnega kolesa 422, ki preko klinov 480 povzroči zasuk tudi označevalnega kolesa 416. Vrtenje označevalnega kolesa 416 pomeni vrtenje tako kolesa 470 za navijanje osnovne folije kot tudi kolesa 414 za navijanje krovne folije, s tem pa seveda luščenje osnovne folije in krovne folije druge od druge na razdalji, ki zadošča za razgaljenje pred tem neodprtega žepka 402 nasproti koncu izstopa 419 za prašek v razdelilniku 486. Bolnik lahko temu sledeče vdihava skozi ustnični kos kot pri predhodnih izvedbenih primerih.

Zaporedne operacije v delovanju naprave so predstavljene v skicah sl. 16a do 16d. Na sl. 16a je naprava v svojem zaprtem položaju. Nastavek 482 za prst pri vzvodu 424 je v tej fazi v vdrtini 482b, narejeni v telesu 410 (bolje se vidi na sl. 16b in 16c). Pokrov 491 je pri miru, ko se telo 410 vrti v protiumi smeri, pri čemer je na obodu telesa predviden izrez 410c, v katerega uporabnik lahko v ta namen vloži svoj prst. Naprava se torej premakne v delno odprti položaj, ki ga kaže sl. 16b. Med to operacijo vzvod 424 ostane pri miru glede na pokrov 491. To je doseženo s tem, da je vzvod opremljen znotraj s prožno roko 424a, katere vrh 424b sodeluje z izrezom 491a v pokrovu 491. Roka 424a je k vzvodu 424 priključena preko cilindričnega dela 424c. Kot se vidi s skice sl. 16a, sega roka 424a v protiurnem smislu od dela 424c na loku okoli 90°. Cilindrični del 424c je voden v ločni reži 410d, narejeni v telesu 410. Reža 410d poteka v loku dolžine okoli 180°, na skici sl. 16a pa je predstavljen del 424c, ko se nahaja nekako na polovici dolžine reže. Na sl. 16b je taisti narisan na koncu reže.

Uporabnik še naprej vrti telo 410 s položaja po sl. 16b v položaj, ki ga kaže sl. 16c. Pri tem nadaljnjem vrtenju vrh 424b roke 424a izskoči iz izreza 491a. Do tega pride, ker v stanju, ko je del 424c na enem koncu reže 410d, gibanje telesa 410 vleče del 424c s seboj v protiurni smeri in zato sili roko 424a prav tako v protiurno gibanje. Uporabnik zatem premakne vzvod 424 s pritiskom na nastavek 482 za prst in ga zavrti v protiurni smeri preko položaja, ki ga kaže skica sl. 16c, do položaja, kije predstavljen na sl. 16d, ko nastavek 482 za prst ponovno vstopi v izrez 482b. Koraki, ki smo jih na ta način pobliže opisali, privedejo tako do tega, da se ustnični kos 420 razgali, kot tudi do tega, da se odpre sveži mehurček. Naprava je zato tedaj pripravljena, da uporabnik lahko vdihava.

Po uporabi telo 410 zavrtimo v urni smeri, pri čemer se vzvod 424 premika hkrati s telesom, tako da naprava preide nazaj v položaj po sl. 16a.

Na dlani je, da snemljivo kolo 474 pravzaprav prevzame vlogo sklopke iz prvega izvedbenega primera. Z naraščanjem količine krovne folije, navite na kolo 474, se roke 476 postopoma podajajo noter, rezultat tega pa je, daje zunanji premer zvitka navite krovne folije v bistvu konstanten, medtem ko se notranji premer le-tega postopoma manjša.

Namesto kolesa 414 s pripadajočim snemljivim kolesom 474 je možno uporabiti alternativno zgradbo, ki jo kaže skica sl. 30, ali tisto, ki jo kažeta skici sl. 31 in 3la. Princip vrtenja zgradbe, predstavljene na sl. 30, je zelo podoben tisti pri ureditvi sklopke, ki jo kažejo skice sl. 25 do 29. Zgradba s sl. 30 obsega dve sestavini 800 in 801. Sestavina 800 obsega v splošnem valjasto votlo ohišje 802, ki je odprto na svojem spodnjem koncu, in tri ločne nize zob 803. Valj 802 ima režo 804, ki poteka skozi njegovo zgornjo površino, in stebriček 805 za sprejem vodilnega konca krovne folije. Sestavina 801 obsega ploščo 806, ki ima tri ločne nize zob 807, in pokončen del 808, ki poteka gor od plošče 806. Del 808 je narejen iz gradiva, naprimer iz plastike, ki je prožno pri zvijanju.

Dela 800 in 801 sta drug z drugim zaskočno spojena, tako da zgornji konec dela 808 vstopi v režo 804 in se glede na slednjo ne more zavrteti. Nizi zob 803 in 807 so enoravninski (koplanarni) in se medsebojno menjajo (alternirajo): nizu enega dela sledi niz drugega. Zobje 803 in 807 ubirajo z zobmi 478 označevalnega kolesa. Vsak niz 807 je od enega od sosednih nizov 803 (ne pa tudi od drugega) ločen z vrzeljo, ki je enaka enemu zobu. Tako imamo okoli združenih nizov tri vrzeli širine vsakokrat za en zob. Ker se del 808 lahko torzijsko zvije, je plošča 806 prosto gibljiva nazaj in naprej med položajem, ko so vrzeli vse na eni strani zadevnega niza 807, in položajem, v katerem so vrzeli vse na drugi strani zadevnega niza 807. Posledica tega je ustvarjanje zdrsa zgradbe, ki jo kaže sl. 30, glede na označevalno kolo.

Zgradba, ki jo kaže sl. 31, je zdrsna sklopka. Ta obsega dve sestavini 810 in 811, ki sta združeni s pomočjo zaskočnega ujema. Sestavina 810 obsega v splošnem valjasto ohišje 812, ki je na svojem spodnjem koncu odprto in ima steber 813 za sprejem vodilnega konca krovne folije. Notranjost ohišja 812 je opremljena z vzdolžno potekajočimi rebri 814, kot se vidi s skice sl. 31a. Sestavina 811 obsega valj 815, ki poteka gor od plošče 816, ki je opremljena z zobmi 817. Zobje 817 ubirajo z zobmi 478 označevalnega kolesa. Valj 815 je na svoji zunanji površini opremljen z dvojico ostrorobih štrlin 818, ki ubirno sodelujeta z rebri 814. Če je vrtilna sila, ki jo na sestavino 810 vnaša sestavina 811, pod vnaprej določeno vrednostjo, se sestavini vrtita skupaj. Toda valj je narejen iz gradiva, naprimer plastičnega, ki se radialno lahko deformira, in ko vrtilna sila preseže vnaprej določeno vrednost, pride do take deformacije, rezultat česar je premik štrlin 818 preko reber 814.

Čeprav je v izvedbenem primeru po skicah sl. 13 do 16 z modifikacijama po sl. 30 in 31 ali brez njiju osnovna folija kot tudi krovna folija navita, pa ni potrebe, da bi med označevalnim kolesom in kolesom za navijanje osnove obstajala zdrsna sklopka ali podobno. Premer kolesa za navijanje osnove je tako izbran, da je spočetka osnovna folija navita le zelo ohlapno, nakar zategnjenost, s katero je folija navita, med delovanjem narašča, ne da bi kadar koli dosegli nesprejemljivo vrednost. Po teoriji se da osnovno folijo navijati natančno preko zdrsne sklopke ali podobnega, pri čemer se krovna folija navija le ohlapno, ampak v praksi je mnogo enostavneje, da natančno navijemo krovno folijo, ker je ta ravna (ploska) in ker je tanjša od osnovne folije.

Skice sl. 17 do 20 kažejo v ponazoritveni obliki glavne funkcijske dele naprave, ki ima nekaj podobnosti s tisto s skic sl. 10 do 12, t.j., gre za valjalno napravo. Razumeti pa moramo, da skice sl. 17 do 20 ne kažejo popolne naprave, kajti komora za neuporabljeni trak in material porabljene osnove sta opuščena. Sestavine v tej izvedbi, ki na splošno ustrezajo vsakokratnim sestavinam v izvedbenem primeru po sl. 10 do 12, so označene z istimi sklicevalnimi številkami, toda povečanimi za nadaljnjih 200.

Naprava po sl. 17 do 20 obsega dvojico koles 514a in 514b, ki imata na sebi oblikovane ubirajoče zobe in ki delujeta kot valjalna naprava, ki sprejme uporabljeni krovni material. Ta material se vodi v komoro 513. Kolo 514b je prosto kolo in ga v uprijem s kolesom 514a tišči tlačna vzmet 595, ki deluje na nosilec 596, ki nosi kolo 514b. Kolo 514a ima obroč zobniških zob 598, ki ubirajo z zobmi 597, predvidenimi na označevalnem kolesu 516, ki izvaja isto označevalno funkcijo kot označevalno kolo 16 v prvem izvedbenem primeru in je vrtljivo v komori 515. Komori sta narejeni v telesu 510 in k nasprotnima stranema komore sta pritrjena pokrova 530a in 530b. Vdihava se skozi ustnični kos 520. Naprava se upravlja s pomočjo vzvoda 524, ki preko potisne roke 526 obrača označevalno kolo 516.

Izvedbeni primer, ki ga kažejo skice sl. 21 do 24, je nadaljnja vrsta likalne valjalne naprave, tokrat take, pri kateri tako krovna kot tudi osnovna folija potujeta skozi valjalni kolesi.

Izvedbeni primer po sl. 21 do 24 obsega telo 610, ki določa v bistvu krožno komoro 611, h kateri sta pritrjena pokrova 612a in 612b. V komori 611 sta vrtljivo vgrajeni označevalno kolo 613 in kolo 614 za navijanje osnove in krovne folije, pri čemer imata kolesi 613 in 614 zobniške zobe, ki medsebojno ubirajo. Označevalno kolo 613 ima žlebove 615, blizu žlebov 615 pa je nadolnje od razdelilnika 616 vgrajeno kolo 618 za grabljenje krovne folije, ki je vrtljivo držano v nosilcu 619. Za razdelilnikom 616 je za vodenje krovne folije vgrajen valj 620.

V komori 611 je predviden gibek trak 601, katerega glavni del je sprva navit okoli notranje stene komore. Vodilni konec traku potuje med vodilnima deloma 622 in 623 preko dela oboda označevalnega kolesa 613, pri čemer žepki traku, ki vsebujejo prašek, pridejo v žlebove 615. Na mestu, kjer se trak sreča z razdelilnikom 616, se trak luščilno razdvoji, krovna folija potuje za razdelilnikom in čez valj 620, medtem ko osnovna folija potuje med označevalnim kolesom in razdelilnikom. Za razdelilnikom potujeta obe foliji med označevalnim kolesom in kolesom 618 za grabljenje krovne folije, ki ju držita v prijemu. Prednji konec traku je fiksiran v kolesu 614 za navijanje osnove in krovne folije.

Med uporabo trak 601 napreduje z vrtenjem označevalnega kolesa s pomočjo vzvoda 624 preko potiskalne roke 626, ki povzroči zadevno vrtenje kolesa za navijanje osnovne in krovne folije. Le-to navija osnovno in krovno folijo sprva ohlapno, toda s čedalje večjo zategnjenostjo tekom uporabe, ne da bi zategnjenost kadar koli dosegla nesprejemljivo vrednost. Krovna in osnovna folija se druga od druge luščita tam, kjer se trak sreča z razdelilnikom 616, tako da se pred izstopom 617 za prašek pojavi svež žepek s praškom. Vdihava se preko ustničnega kosa 620.

Skice sl. 32 do 34 kažejo izvedbo izuma, pri kateri gre kot za nadaljnjo značilnost za označitve, ki uporabnika usmerjajo na sledeče si korake, ki jih mora uporabnik opraviti z napravo. Razen teh označitev je naprava v glavnem ista kot pri izvedbi s sl. 1 do 3, tako da so za istovrstne sestavine uporabljene iste sklicevalne številke. Gre pa za nekaj dodatnih sestavin, kot bo razvidno iz naslednjega opisa.

Naprava, ki jo kažejo skice sl. 32 do 34, ima pokrov 700, ki je zgibno priključen k ostalemu delu naprave za zasučno gibanje okoli osi 701. Zobnika 23 in 25 in pridružene sestavine so pokriti s hrbtno steno 702. Ta poteka po vsej hrbtni strani naprave, toda v skicah je vsa, razen malega dela, odrezana, da je olajšano razumevanje. Vzvod 24 je opremljen z ločnim podaljškom 703, na katerega enem robu je oblikovan greben 704. Podaljšek 703 nosi označitve v obliki navodil uporabniku, v tem primeru pojasnilne besede ODPRI POKROV, PRITISNI GUMB, VDIHNI. Ko sta vzvod 24 in s tem podaljšek 703 v zadevnih položajih, je vsakokrat ena od teh pojasnilnih besed vidna skozi okence 705 v hrbtni steni 702. Skrajni konec podaljška 703 tvori pritisni gumb 706. Konec vzvoda 24, ki je oddaljen od podaljška 703, nosi jezik 707, ki je zasučen z njim.

Skica sl. 32 kaže napravo v njenem mirovalnem stanju. V okencu 705 vidimo pojasnilni besedi ODPRI POKROV. Če bolnik tedaj odpre pokrov 700, se naprava s tem prevede v stanje po sl. 33. Ugotovimo lahko, da je vrhnji hrbtni rob pokrova zadel greben 704 in premaknil podaljšek 703 za določen kot, za toliko, da se v okencu 705 pojavi ukaz PRITISNI GUMB. Če uporabnik sedaj pritisne gumb 706, se zasuka vzvod 24, kar pomeni odprtje posodice s praškom, kot je bilo opisano v zvezi s skicami sl. 1 do 3. S tem se naprava prevede v stanje po sl. 34, v katerem v okencu 705 vidimo ukaz VDIHNI. Spet lahko ugotovimo, da v stanju po sl. 34 jezik 707 prodre gor. Ko uporabnik, potem ko je vdihnil, zapre pokrov, nastavek 708 na spodnji strani pokrova na osnovi te značilnosti zadene ob jezik 707, ki potisne vzvod 24 skupaj z njegovim podaljškom 703 nazaj v položaj, ki ga ponazarja sl. 32, tako da se spet prikaže ukaz ODPRI POKROV.

Pravkar opisana naprava ne le da uporabniku daje zapovrstjo navodila, kako ravnati, tako da se zmanjša nevarnost, da bi se bolnik zmedel, temveč tudi onemogoča, da bi bolnik napravo uporabljal drugače kot je predvideno, saj gumb 706, ko smo ga enkrat pritisnili, ni več dosegljiv vse dotlej, dokler uporabnik ne zapre pokrova in ga spet odpre.

V zgoraj opisanih izvedbenih primerih je govor o ustničnem kosu. Če bi morali napravo uprabljati za druge namene in ne za oralno vdihavanje, pride v poštev drugačen izstop, npr. nastavek za nos.

Claims (26)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Inhalacijska naprava za uporabo s paketom (1, 201, 301, 401, 501, 601) zdravila, obsegajočim vsaj eno posodico (2, 402) za zdravilo v obliki praška, pri čemer naprava obsega sredstva, ki določajo odpiralno postajo za omenjeno vsaj eno posodico (2, 402), in izpust (119, 319, 419), ki sodeluje z odprto posodico (2, 402), skozi katerega uporabnik lahko vdihne zdravilo v obliki praška iz odprte posodice (2, 402), značilna po tem, da je omenjena, vsaj ena, posodica (2, 402) določena med dvema deloma (3, 4, 203, 204, 403, 404), ki sta drug z drugim spojena tako, da se lahko luščilno ločita, naprava pa nadalje obsega sredstva za luščilno razdvajanje na odpiralni postaji za potrebe odprtja posodice.
2. 2. Naprava po zahtevku 1, značilna po tem, da je prirejena za tako uporabo, da sta omenjena dva dela (3, 4, 203, 204, 403, 404) dve foliji.
3. 3. Naprava po zahtevku 2, značilna po tem, da je prirejena za tako uporabo, da sta foliji (3, 4, 203, 204, 403, 404) podolgovati foliji, ki določata več posodic (2, 402) za zdravilo, razmaknjenih vzdolž njune dolžine, pri čemer je naprava opremljena z označevalnim (indeksirnim) sredstvom (16, 416, 516) za označevanje vsake posodice (2, 402), ki pride na vrsto za sodelovanje z izpustom (119, 319, 419).
4. 4. Naprava po zahtevku 3, značilna po tem, da je prirejena za tako uporabo, da je ena od folij osnovna folija (3, 203, 403), ki ima v sebi več žepkov (2, 402), druga od folij pa je krovna folija (4, 204, 404), pri čemer vsak žepek (2, 402) in sosedni del krovne folije (4, 204, 404) določata zadevno izmed posodic, pri čemer naprava obsega pogonsko sredstvo za vlečenje krovne folije (4, 204, 404) in osnovne folije (3, 203, 403) narazen pri odpiralni postaji.
5. 5. Naprava po zahtevku 4, značilna po tem, da omenjeno pogonsko sredstvo obsega sredstvo (14, 214, 314, 414, 514, 614) za pogon krovne folije za vlečenje krovne folije (4, 204, 404).
6. 6. Naprava po zahtevku 4 ali 5, značilna po tem, da obsega vrtljivo označevalno (indeksirno) kolo (16, 416, 516), v katerem so vdolbine (17), pri čemer je kolo (16, 416, 516) združljivo z žepkom (1, 401, 501) z zdravilom, tako da vsaka vdolbina (17) sprejme zadevni žepek (2, 402).
7. 7. Naprava po zahtevku 6, ko gre za odvisnost od zahtevka 5, značilna po tem, da sta označevalno kolo (16, 416, 516) in sredstvo (14, 214, 314, 414, 514, 614) za pogon krovne folije medsebojno povezani, tako da je vrtenje enega usklajeno z vrtenjem drugega.
8. 8. Naprava po zahtevku 7, značilna po tem, da sta označevalno kolo (16, 416, 516) in sredstvo (14, 214, 314, 414, 514, 614) za pogon krovne folije medsebojno povezani s pomočjo zdrsne sklopke (50).
9. 9. Naprava po zahtevku 8, značilna po tem, da zdrsna sklopka obsega prvi zobniški del (63), ki je gibljiv z označevalnim kolesom (16) in ima ozobljeno površino (65), in drugi ozobljen zobniški del (64), kije gibljiv s sredstvom (14) za pogon krovne folije in ima ozobljeno površino (66) v ubirnem razmerju z ozobljeno površino (65) omenjenega prvega zobniškega dela (63), pri čemer ima ena od ozobljenih površin (65, 66) ozobljen del (68), ki je gibljiv nazaj in naprej glede na preostanek ozobljene površine, katere del je.
10. 10. Naprava po zahtevku 8, značilna po tem, da zdrsna sklopka obsega prvo sklopilno sredstvo (811), ki je gibljivo z označevalnim kolesom (416), in drugo sklopilno sredstvo (810), ki je gibljivo s sredstvom (414) za pogon krovne folije, pri čemer eno od sklopilnih sredstev (810) obsega obročast niz reber (814), drugo od sklopilnih sredstev (811) pa obsega sredstvi (818), ki zgrabilno sodelujeta z rebri (814), ko med dvema sklopilnima sredstvoma (810, 811) deluje manjša od vnaprej določene sile, in ki glede na rebra (814) zdrsneta, ko se pojavi sila, kije enaka ali večja od vnaprej določene sile.
11. 11. Naprava po zahtevku 7, značilna po tem, da sredstvo (414) za pogon krovne folije obsega kolo (474), na katero se navija krovna folija (404), pri čemer ima omenjeno kolo (474) navijalno površino, katere premer se zmanjšuje, ko narašča napetost v krovni foliji (404).
12. 12. Naprava po zahtevku 11, značilna po tem, da omenjeno kolo (474) obsega več prožno podajnih rok (476), od katerih vsaka štrli od njega pod določenim kotom proti polmeru.
13. 13. Naprava po zahtevku 4, značilna po tem, da obsega označevalno sredstvo (250, 252), ki je vplivno med sosednima žepkoma in povzroči, da se vsak žepek v pomikanju postavi v zvezo z izpustom (220).
14. 14. Naprava po zahtevku 5, značilna po tem, da sredstvo za pogon krovne folije obsega dvojico pogonskih koles (314a, 314b), ki v pogonskem smislu sprejmeta medse krovno folijo.
15. 15. Naprava po zahtevku 14, značilna po tem, da sta omenjeni pogonski kolesi (314a, 314b) zobati kolesi, ki imata medsebojno sodelujoče zobe.
16. 16. Naprava po zahtevku 4, značilna po tem, da obsega sredstvo (622, 623) za vodenje krovne folije in osnovne folije po ločenih poteh pri odpiralni postaji, pri čemer se poti spet združita nadolnje od odpiralne postaje, pri čemer je omenjeno pogonsko sredstvo (613, 614) razporejeno za točko, kjer se poti spet združita, in deluje za poganjanje tako krovne kot tudi osnovne folije.
17. 17. Naprava po zahtevku 16, značilna po tem, da omenjeno pogonsko sredstvo obsega dvojico ozobljenih koles (514a, 514b), ki imata medsebojno sodelujoče zobe.
18. 18. Naprava po katerem koli od zahtevkov 4 do 17, značilna po tem, da obsega vsaj eno komoro (611) za sprejem podolgovatega paketa (601) z zdravilom pred odpiranjem in za sprejem osnovne folije in krovne folije po njunem luščilnem razdvajanju.
19. 19. Naprava po zahtevku 18, značilna po tem, da sta podolgovati paket (1) z zdravilom in/ali osnovna folija (3) držana v zviti obliki s pomočjo prožnih oblikovalcev (28) zvitka.
20. 20. Naprava po katerem koli predhodnem zahtevku, ki deluje v več korakih, značilna po tem, da obsega kazalno sredstvo (705, 706), ki je prirejeno za prikazovanje uporabniku napotka za naslednji korak, ko je bil opravljen predhodni.
21. 21. Naprava po zahtevku 20, značilna po tem, da kazalno sredstvo (705, 706) ob21 sega kazalni del, ki nosi več pojasnjevalnih polj, od katerih vsako tvori napotek za uporabnika, pri čemer je kazalni del gibljiv za dani korak, ki se izvaja, da se prikaže napis, ki navaja na naslednji korak.
22. 22. Paket (1, 201, 301, 401, 501, 601) z zdravilom za uporabo v vdihovalni napravi, pri čemer paket obsega podolgovat trak, značilen po tem, da je omenjeni podolgovati trak narejen iz osnovne folije (3, 203, 403), ki ima več vdrtin (2, 402), razmaknjenih vzdolž njene dolžine, in krovne folije (4, 204, 404), ki je neprodušno, vendar ločljivo spojena k prvi za določitev več posodic, pri čemer vsaka posodica vsebuje vdihljivo zdravilo v obliki praška.
23. 23. Paket z zdravilom po zahtevku 22, značilen po tem, da je trak (401) zadosti gibek, da se zvije v zvitek.
24. 24. Paket z zdravilom po zahtevku 22 ali 23, značilen po tem, da imata osnovna folija (403) in krovna folija (404) vodilna končna odseka, ki drug z drugim nista spojena.
25. 25. Paket z zdravilom po zahtevku 24, značilen po tem, da je vsaj eden od omenjenih vodilnih končnih odsekov opremljen s sredstvom (404a), ki mu omogoča priključitev k zvijalnemu sredstvu.
26. 26. Paket z zdravilom po katerem koli od zahtevkov 22 do 25, značilen po tem, da neprodušni spoj med osnovno (403) in krovno folijo (404) poteka po njuni vsej širini.