SI9010372A - Mostični člen za verige za zaščito gum in/ali za zaščito pred drsenjem le-teh - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na t.i. mostični člen za verige za zaščito gum in/ali za zaščito proti drsenju slednjih. Zadevni člen obsega telo člena z vsaj eno priključno odprtino za člena verig, ki se priključita k mostičnemu členu, in obrabno območje, ki ima najmanj dve v vzdolžni smeri telesa člena na medsebojnem razmiku druga poleg druge na straneh telesa člena ležeči poglobitvi. Po izumu je najmanj en del omenjenih poglobitev (11, 11'; 11a, 11a'; 11b, 11b' do 11b'''; 11c, 11c' do 11c''''') žlebasto zasnovan in glede na ravnino (Q) prečne sredine telesa (1; 1' do 1''') člena nagnjeno poteka.ŕ

Description

Eisen- und Drahtwerk Erlau Aktiengesellschaft Aalen, Nemčija

Mostični člen za verige za zaščito gum in/ali za zaščito pred drsenjem le-teh

Izum zadeva mostični člen (nem.: Stegglied) po uvodnem delu zahtevka 1.

Pri znanem mostičnem členu te vrste je obrabno območje v območju pod oporniki opremljeno z več v vzdolžni smeri telesa člena z razmikom druga za drugo razporejenimi, kot slepe luknje zasnovanimi ovalnimi poglobitvami. Preden pride zaradi obrabe opornikov do nastanka gladke skoznje obrabne ploskve, postanejo te odprtine aktivne. Te nato tvorijo strukturirano obrabno ploskev, na kateri se pa ne tvorijo nikakršni prekomerno ostri robovi in vogali. Sposobnost grabljenja mostičnega člena se zato z naraščajočo obrabo zmanjšuje. Ker so poglobitve v smeri višine mostičnega člena le kratke, je za kaljenje obrabnega območja, ki gaje običajno treba opraviti, na voljo le ustrezno majhna površina, tako da v zadevi obrabnih karakteristik ostaja le pri želji.

Izum temelji na nalogi, mostični člen te vrste tako zasnovati, da je po vsej višini obrabnega območja zagotovljena približno enakomerno visoka grabilnost pri veliki obrabni ploskvi in zboljšani obrabni trdnosti.

Naloga je pri mostičnem členu take vrste, kot je definirana v uvodnem delu zahtevka 1, po izumu rešena z izumskimi značilnostmi zahtevka 1.

Zaradi zasnove po izumu so poglobitve nagnjene poševno glede na vzdolžno smer telesa člena. Tako imajo sorazmerno veliko dolžino in tvorijo dolge ostre robove. Zagotavljajo visoko grabilnost in obenem visoko bočno stabilnost ter ohranjanje smeri mostičnega člena oz. pripadajoče verige za gumo. Poglobitve so lahko zaradi izumske zasnove sorazmerno enostavne in zasnovane kot enostavni žlebovi, tako da kljub visoki grabilnosti in brez omembe vrednega zmanjšanja trdnosti mostičnega člena tvorijo močno profilirano obrabno ploskev. Nadalje se da poglobitve brez velikega truda enostavno izdelati na telesu člena mostičnega člena. Poglobitve so lahko na poljuben način nagnjene druga proti drugi in proti telesu člena, da se na ta način vsakokrat zagotovi optimalna grabilnost. Z dolgimi poglobitvami imamo na voljo v obrabnem območju veliko površino za kaljenje. Mostični člen se da zato optimalno kaliti, tako da ima visoko obrabno trdnost.

Nadaljnje značilnosti izuma izhajajo iz nadaljnjih zahtevkov, opisa in skic.

Izum je spodaj pobliže opisan na osnovi več v skicah predstavljenih izvedbenih primerov. Pri tem kaže sl. 1 mostični člen po izumu v pogledu s strani, pri čemer predstavitev v bistvu spoštuje merilo, sl. 2 mostični člen po sl. 1 v tlorisni projekciji po puščici II v sl. 1, sl. 3 prerez po črti III-III v sl. 1, sl. 4 prerez po črti IV-IV v sl. 1, sl. 5 drugo izvedbeno obliko mostičnega člena po izumu v predstavitvi kot sl. 1, sl. 6 drugo izvedbeno obliko mostičnega člena po izumu v predstavitvi kot sl. 2, sl. 7 mostični člen s sl. 5-6 v pogledu s strani v smeri puščice VII v sl. 6, sl. 8 tretjo izvedbeno obliko mostičnega člena po izumu v predstavitvi kot sl. 1, sl. 9 tretjo izvedbeno obliko mostičnega člena po izumu v predstavitvi kot sl. 2, sl. 10 četrto izvedbeno obliko mostičnega člena po izumu v predstavitvi kot sl. 1, in sl. 11 četrto izvedbeno obliko mostičnega člena po izumu v predstavitvi kot sl. 2.

Mostični člen po skicah sl. 1 do 4 služi kot obrabni člen, ki ga skupaj z drugimi enakimi mostičnimi členi in obročastimi členi, ki jih vežejo, uporabimo v členski tvorbi za verige za zaščito gum in za zaščito proti drsenju slednjih.

Mostični člen ima telo 1 člena z izsredno razporejenima in v vzdolžni smeri telesa člena z razmikom druga poleg druge ležečima priključnima odprtinama 2, 3 za (nepredstavljena) obročasta oz. vodoravna člena, ki ju je treba priključiti, verige za gumo. Eden od dveh vzdolžnih robov, konkretno rob 4 telesa 1 člena, ki je na sl. 1 spodnji, tvori ploskev za naleganje gume, torej ploskev, s katero mostični člen stoji na gumi, medtem ko nasprotiležeči vzdolžni rob 5 tvori obrabno ploskev, ki pri uporabi verige pride v stik s tlemi.

Odsek 6 telesa člena med priključnima odprtinama 2, 3 in obrabno ploskvijo 5 tvori obrabno območje, katerega višina se med uporabo mostičnega člena zaradi obrabe stalno zmanjšuje. Pri tem se tekoče odnaša vzdolžni rob oz. obrabna ploskev mostičnega člena, tako da nenehno nastaja nova obrabna ploskev. Da se zagotovi visoka grabilnost mostičnega člena, ima obrabna ploskev 5 pri stranskih ploskvah 7, 8 odseka 6 telesa člena ostre ogle 9, 9’ in robove 10, 10’. Ti se tvorijo z žlebastimi poglobitvami 11,11’ na bočnih ploskvah 7,8.

Kot kaže predvsem sl. 2, imajo poglobitve 11,11’ vsakokrat trapezen presek. Širijo se v smeri na ven. Med poglobitvami 11,11’ se vsakokrat nahajajo mostiči 12, 12’, ki imajo ogle 9, 9’ in robove 10,10’.

Poglobitve 11, 11’ se pri obrabni ploskvi 5 stekajo v prečne utore 13, ki potekajo prednostno pravokotno na ravnino L vzdolžne sredine (sl. 2) telesa 1 člena. Prečni utori 13 so v preseku prednostno konkavni v obliki dela kroga (sl. 1) in se prednostno stalno širijo od ravnine L vzdolžne sredine proti bočnima ploskvama 7, 8 (sl. 2). Njihova globina je prednostno manjša od globine poglobitev 11, 11’. Med prečnimi utori 13 so - gledano v tlorisu po sl. 2 - zasnovani v bistvu rombasti oporniki 17, ki s svojimi čelnimi ploskvami tvorijo obrabno ploskev 5.

Poglobitve 11,11’ potekajo v bistvu po vsej višini obrabnega območja 6 skoraj do ravnine prečne sredine, ki se dotika k obrabni ploskvi 5 obrnjenih robov 14, 15 priključnih odprtin 2, 3. Poglobitve 11, 11’ potekajo vsakokrat pod prednostno enakim ostrim kotom a velikosti okoli 25° glede na prečno ravnino E, t.j. ravnino, ki telo 1 člena pravokotno seka. Kot kaže sl. 2, ležijo poglobitve 11 v bočni ploskvi 7 vzporedno s poglobitvami 11’ v bočni ploskvi 8.

Poglobitve 11. U’ lahko potekajo nagnjeno tudi tako, da so si nasprotno usmerjene. Tudi imajo lahko poglobitve 11 drugačno nagnjenost od poglobitev 1Γ. S tem lahko z izbiro kota nagnjenosti žlebaste poglobitve 11, 11’ dosežemo optimalno prilagoditev grabilnosti glede na najrazličnejše razmere uporabe. Vse poglobitve 11, 11’ imajo prednostno enako širino in so medsebojno enako razmaknjene, tako da ima mostični člen po vsej svoji dolžini enake grabilne lastnosti. Seveda je v odvisnosti od namena uporabe tudi možno, da imajo poglobitve 11, 11’ različno širino in/ali različen medsebojni razmik.

S poševno ureditvijo poglobitev 11, 11’ ne le da nastanejo ostri ogli 9, 9’ pri obrabni ploskvi 5, marveč je tudi zagotovljena visoka grabilnost. Poglobitve 11, 11’ kot tudi prečni utori 13 povzroče, da ima obrabna ploskev 5 izrazito strukturo, ki mostičnemu členu tudi še po dolgo trajajoči uporabi in pri visoki stopnji obrabe v območju prečnih utorov 13 oblikovanih opornikov 17 nudi visoko grabilnost. Poglobitve 11,11’ imajo lahko sorazmerno majhno globino, tako da ne vodijo k nikakršnemu omembe vrednemu zmanjšanju preseka mostičnega člena. Vse dotlej, dokler je še kaj opornikov 17, prečni utori 13 zagotavljajo visoko grabilnost mostičnega člena v območju obrabne ploskve, saj prečni utori tvorijo prečno na vzdolžno smer mostičnega člena potekajoče ostre robove, ki za povrh zaradi v bistvu rombaste zasnove opornikov 17 potekajo v obliki V. Na ta način se zagotovi posebno visoka grabilnost.

Ko so oporniki 17 obrabljeni, obrabna ploskev 5 poteka po vsej dolžini mostičnega člena brez prekinitev. Tedaj pa pridejo do izraza ostri robovi 20, 20’, pravzaprav dva robova 20, 20’, t.j. robova, ki ju tvorijo bočne poglobitve 11, 11’ in ki valovito potekata (sl. 2) po vsej dolžini mostičnega člena. Ker poglobitve 11, 11’ potekajo po vsej višini obrabnega območja 6, sta ta grabilna robova 20, 20’ na voljo čez vso obratovalno dobo mostičnega člena. Valovito profiliranje razen tega prispeva k povečani trakciji in visoki bočni stabilnosti.

PoŠev potekajoče poglobitve 11, U’ omogočajo večje kalilno polje, saj so med poglobitvami ležeči bočni oporniki 21, 21’ po višini obrabnega območja 6 sorazmerno dolgi. S tem imamo na voljo za kaljenje sorazmerno veliko površino v obrabnem polju 6. Zaradi prečnih utorov 13 se ta za kaljenje uporabna površina še poveča. Bočni ploskvi 7, 8 se začenši pri priključnih odprtinah 2, 3 v smeri proti obrabni ploskvi 5 zbližujeta (sl. 4). Na ta način imamo z naraščajočo obrabo mostičnega člena na razpolago čedalje večji obrabni volumen, s čimer se trajanje uporabe mostičnega člena poveča. Dno 22 prečnih utorov 13 (sl. 4) poteka strehasto nagnjeno. Tudi čelna stran 23 opornikov 17 poteka strehasto nagnjeno (sl. 4). Del 24 mostičnega člena (sl. 4), t.j. del, ki ima ploskev 4 za naleganje gume, je manjše širine od obrabnega območja 6. Kot kaže sl. 4, ploskev 4 zvezno ukrivljeno prehaja v medsebojno vzporedni bočni ploskvi 25, 26 srednjega dela 27 mostičnega člena, t.j. dela, v katerem sta priključni odprtini 2, 3. Bočni ploskvi 25, 26 prehajata v bistvu v obliki S v bočni ploskvi 7, 8 obrabnega območja 6.

Srednji del 28, t.j. del, ki leži med priključnima odprtinama 2, 3 in veže del 24 mostičnega člena z obrabnim območjem 6, je ožji od dela 24 in obrabnega območja 6 (sl. 3 in 4). Kot kažeta sl. 2 in 3, se mostični člen v smeri od priključnih odprtin 2, 3 proti sosednima, v preseku kot del kroga ukrivljenima kratkima stranicama 29, 30 oži.

Mostični člen po skicah sl. 5 do 7 se od zgoraj opisanega mostičnega člena razlikuje v bistvu po tem, da v obrabni ploskvi 5’ ni nikakršnih prečnih utorov in zato tudi ne opornikov. Obrabna ploskev 5’ je rahlo konveksno ukrivljena na ven v smeri proti kratkima stranicama 29’, 30’ mostičnega člena. Razen tega sta priključni odprtini 2’ in 3’ v primerjavi z onima pri mostičnem členu po sl. 1 do 3 razporejeni premaknjeno niže dol proti ploskvi 4’, t.j. ploskvi za naleganje gume. S tem je med priključnima odprtinama in obrabno ploskvijo 5’ vzpostavljeno širše obrabno območje 6’.

Pri izvedbeni obliki po sl. 5 do 7 so poglobitve Ila in Ila’ v bočnih ploskvah 7’, 8’ medsebojno nagnjene ene v eno, druge v drugo stran. Ker ni prečnih utorov, obrabna ploskev 5’ poteka po vsej dolžini mostičnega člena brez prekinitev in ima samo na bočnih ploskvah 7’, 8’ telesa 1’ mostičnega člena žlebaste poglobitve Ila, Ila’. Od poglobitev 11,11’ mostičnega člena s sl. 1 do 3 se razlikujejo po tem, da so v preseku ukrivljeni v bistvu kot polkrogi. Lahko pa imajo tudi enako zasnovan presek kot oni pri izvedbenem primeru po sl. 1 do 3, s tem da velja tudi obratno, torej da imajo poglobitve 11,11’ izvedbene oblike s sl. 1 do 3 tako zasnovan presek kot te pri sl. 5 do

7. Ker poglobitve Ila, Ila’ potekajo vse do obrabne ploskve 5’, v robnem območju obrabne ploskve 5’ spet obstajata robova 20a, 20a’, ki ju tvorijo menjaje se predvideni ravni in polkrožni odseki robov (sl. 6). Robova 20a, 20a’ postaneta v nasprotju s predhodno izvedbeno obliko aktivna že na samem začetku.

Tudi pri tem mostičnem členu se s pomočjo v bistvu po višini obrabnega območja 6’ raztezajočih se pošev glede na vzdolžno smer telesa Γ člena nagnjenih poglobitev lla, lla’ dobi dodatno kalilno polje in visoka grabilnost z visoko bočno stabilnostjo mostičnega člena. V preostalem ta izvedbeni primer ustreza izvedbenemu primeru po skicah sl. 1 do 3.

Pri izvedbeni obliki po sl. 8 in 9 so poglobitve Ilb, Ilb’ do Ilb’” zasnovane s presekom v obliki dela kroga, kot pri izvedbenem primeru po sl. 5 do 7, in se raztezajo v bistvu po vsej višini obrabnega območja 6”.

Telo 1” mostičnega člena po sl. 8 in 9 ustreza telesu 1’ člena pred tem opisanega mostičnega člena.

Bistvena razlika glede na pred tem opisano izvedbeno obliko je v tem, da poglobitve llb, Ilb” oz. Ilb’, Ilb’”, ki leže na bočnih ploskvah 7”, 8” telesa 1” člena, ne potekajo vsakokrat medsebojno vzporedno. Samo poglobitve Ilb, Ilb’ kot tudi Ilb” in Ilb’”, ki leže v določeni polovici telesa člena desno oz. levo od ravnine Q prečne sredine telesa člena, potekajo medsebojno vzporedno, medtem ko so vsakokrat sosedne, v drugi polovici telesa člena ležeče poglobitve nagnjene v nasprotne usmeritve glede na druge poglobitve. Zato srednji, druga druge dotikajoči se poglobitvi Ilb, Ilb” oz. Ilb’, Ilb’” medsebojno oklepata oster kot velikosti okoli 30°. Z vidika ravnine L vzdolžne sredine so poglobitve Ilb, Ilb” ene od vzdolžnih polovic telesa 1” člena in poglobitve Ilb’, Ilb’” druge vzdolžne polovice medsebojno zrcalnosimetrično razporejene.

S to medsebojno ureditvijo in lego oz. nagnjenostjo poglobitev Ilb, Ilb’ do Ilb’” se ustvari obrabna ploskev 5” z izrazitim profilom in ostrima vzdolžnima robovoma 20b, 20b’, ki zagotavljajo visoko trakcijo in bočno stabilnost mostičnega člena.

Mostični člen po skicah sl. 10 in 11 ima izrazite opornike 17”’, ki se raztezajo nekako po polovici višine pripadajočega obrabnega območja 6’” telesa Γ” člena. Med oporniki 17”’ so v izvedbenem primeru predvideni trije prečni utori 13’”, ki imajo - kot prečni utori 13 mostičnega člena po skicah sl. 1 do 3 - v bistvu dvotrapezen tloris. Ti prečni utori 13”’ prehajajo v poglobitve lic, lic’ do lic””’ v bočnih ploskvah 7’”, 8’”. Te poglobitve se raztezajo le nekako čez polovico višine obrabnega območja 6”’ med priključnima odprtinama 2”’, 3”’ in prečnimi utori 13’”. Poglobitve lic, lic’ do lic’”” so razporejene podobno kot poglobitve Ilb, Ilb’ do Ilb’” izvedbenega primera po sl. 8-9. Poglobitvi lic in lic’, ki ležita v desni polovici telesa člena (sl. 11), sta nagnjeni poševno na ven, medtem ko poglobitvi lic”” in lic’””, ki na sl. 11 ležita ne levi polovici telesa člena, potekata v nasprotno smer poševno na ven. Poglobitvi lic” in lic’” pa ležita v telesu člena središčno in potekata pravokotno na ravnino L vzdolžne sredine telesa Γ” člena.

Kot pri izvedbenem primeru po sl. 1 do 3 potekajo prečni utori 13’” pri predloženi izvedbeni obliki pravokotno na ravnino L vzdolžne sredine. Pri opornikih 17’” in poglobitvah lic, lic’ do lic””’ so vsakokrat narejeni ostri ogli in robovi. Razen tega se po vozni obrabi opornikov 17’” v obrabni ploskvi naredita robova 20c, 20c’, ki tedaj na opisani način zagotavljata grabilnost mostičnega člena. V preostalem je ta mostični člen zasnovan enako mostičnemu členu po skicah sl. 1 do 4.

Pri vseh izvedbenih oblikah so poglobitve 11, 11’; Ila, Ila’; Ilb, Ilb’ do Ilb’”; lic, lic’ do lic’”, ki so razporejene na druga glede druge nasproti ležečih si straneh 7, 8; 7’, 8’; 7”, 8”; 7’”, 8’”, nagnjene prednostno pod ostrim kotom velikosti okoli 10° glede na ravnino L vzdolžne sredine in druge glede drugih.

Claims (17)

1. Mostični člen za verige za zaščito gum in/ali za zaščito proti drsenju slednjih, obsegajoč telo člena z vsaj eno priključno odprtino za člena verig, ki ju je treba priključiti k mostičnemu členu, in obrabno območje, ki ima najmanj dve v vzdolžni smeri telesa člena na medsebojnem razmiku druga poleg druge na straneh telesa člena ležeči poglobitvi, značilen po tem, da je najmanj en del poglobitev (11,11’; Ila, Ila’; Ilb, Ilb’ do Ilb’”; lic, lic’ do llc’””)žlebasto zasnovan in glede na ravnino (Q) prečne sredine telesa (1; Γ do l”’) člena nagnjeno poteka.

2. Mostični člen po zahtevku 1, značilen po tem, da se poglobitve (11,11’; Ila, Ila’; Ilb, Ilb’ do Ilb’”; lic, lic’) raztezajo med priključno odprtino (2; 2’ do 2’”; 3, 3’ do 3”’) in obrabno ploskvijo (5, 5’ do 5’”).

3. Mostični člen po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da vsaj poglobitve (11, 11’; Ila, Ila’; Ilb, Ilb’; Ilb”, Ilb’”; lic, lic’; lic’”, lic””’), ki so predvidene v eni, prednostno v obeh polovicah telesa člena, potekajo v isti smeri in prednostno medsebojno vzporedno nagnjeno.

4. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 3, značilen po tem, da poglobitve (Ila, Ha’; Ilb, Ilb”; Ilb’, Ilb”’; lic, lic”’; lic’, lic””’), ki leže v določeni polovici telesa člena, potekajo nagnjeno v nasprotnih si smereh, prednostno pod enakim ostrim kotom (a).

5. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 4, značilen po tem, da poglobitve (11, 11’; Ila, Ila’; Ilb, Ilb’ do Ilb’”; lic, lic’; lic””, lic””’) potekajo nagnjeno pod kotom (a) velikosti med okoli 10° do 30° glede na ravnino (Q) prečne sredine.

6. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 4, značilen po tem, da se poglobitve raztezajo v bistvu po vsej višini obrabnega območja (6, 6’ do 6’”) telesa (1, 1’ do 1’”) člena.

7. Mostični člen, pri katerem ima obrabno območje več v vzdolžni smeri telesa člena drug za drugim razporejenih obrabnih opornikov, po enem od zahtev9 kov 1 do 6, značilen po tem, da se poglobitve (11, 11’; lic, lic’ do lic””’) raztezajo nekako od priključnih odprtin (2, 3; 2’”, 3’”) do višine prečnih utorov (13; 13’”), nahajajočih se med obrabnimi oporniki (17; 17’”).

8. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 7, značilen po tem, da imajo poglobitve (11,1Γ) v preseku obliko trapeza.

9. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 7, značilen po tem, da so poglobitve (Ila, Ila’; Ilb, Ilb’ do Ilb’”; lic, lic’ do llc”’)v preseku zasnovane kot del kroga.

10. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 9, značilen po tem, da so poglobitve (11,11’; Ila, Ila’; Ilb, Ilb’ do Ilb’”; lic, lic’ do lic’”), ki so razporejene na druga glede druge nasproti ležečih si straneh (7, 8; 7’, 8’; 7”, 8”; 7’”, 8’”), nagnjene prednostno pod ostrim kotom velikosti okoli 10° glede na ravnino (L) vzdolžne sredine in druge glede drugih.

11. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 10, značilen po tem, da ima obrabna ploskev (5, 5’ do 5’”), gledano v tlorisu, v bistvu valovito ali meandrsko potekajoča vzdolžna robova (20, 20’; 20a, 20a’; 20b, 20b’; 20c, 20c’).

12. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 11, značilen po tem, da se poglobitve (11,11’; lic, lic’ do lic””’) stekajo v prečne utore (13; 13’”).

13. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 12, značilen po tem, da prečni utori (13, 13’”) potekajo prednostno pravokotno na ravnino (L) vzdolžne sredine telesa (1; Γ”) člena.

14. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 13, značilen po tem, da imajo prečni utori (13; 13’”) v tlorisu izgled dvojnega trapeza.

15. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 14, značilen po tem, da je globina prečnih utorov (13) manjša od globine poglobitev (11).

16. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 15, značilen po tem, da poglobitve (11; Ilb, Ilb”; lic, lic”, lic””) v določeni vzdolžni polovici telesa člena leže zrcalnosimetrično glede na poglobitve (Ilb’, Ilb’”; lic’, lic”’, lic””’) druge vzdolžne polovice telesa (1”; 1””) člena.

17. Mostični člen po enem od zahtevkov 1 do 16, značilen po tem, da poglobitve (Ilb, Ilb’; lic, lic’) določene prečne polovice telesa (1”; Γ”) člena leže zrcalnosimetrično glede na poglobitve (Ilb”, Ilb’”; lic””, lic”’”) druge prečne polovice telesa člena.

Po pooblastilu: Patentna pisarna, d.o.o. Zanjo: Vinko Skubic

22920-YU/SLO-SK-XI/97

Povzetek

Izum se nanaša na t.i. mostični člen za verige za zaščito gum in/ali za zaščito proti drsenju slednjih. Zadevni člen obsega telo člena z vsaj eno priključno odprtino za člena verig, ki se priključita k mostičnemu členu, in obrabno območje, ki ima najmanj dve v vzdolžni smeri telesa člena na medsebojnem razmiku druga poleg druge na straneh telesa člena ležeči poglobitvi. Po izumu je najmanj en del omenjenih poglobitev (11, 11’; Ila, Ila’; Ilb, Ilb’ do Ilb’”; lic, lic’ do lic””’) žlebasto zasnovan in glede na ravnino (Q) prečne sredine telesa (1; Γ do Γ”) člena nagnjeno poteka.