SI8911464A - Brezkončen trak transporterja in sistem za detekcijo poškodovanja traku - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na transportni trak (12), v katerega je vgrajen električni vodnik (20) ali antena. Vodnik (20) je sestavljen iz bakrenega jedra, okoli katerega so ovite žice iz nerjavnega jekla, tako da v celoti obstaja vrv ali kabel. Vodnik ima majhen presek, tako da je uporaben za tanke trakove. Vodnik je zasnovan kot sinusoida, s čimer dobi dobro pregibnost. Sklop traku in vodnika je zlasti primeren za sodelovanje s sistemom za zaznavanje poškodbe transportnega traku.ŕ

Description

Transportni trak z vgrajenim električnim vodnikom in sistem za zaznavanje poškodbe le-tega

Izum spada na področje transportnih naprav, posebno pa se nanaša na napravo za kontroliranje delovnih pogojev transpoterjev z dajanjem varnostnih signalov ali izvajanjem korektur. Predmeti te vrste so v mednarodni razvrstitvi patentov (MKP; Int.Cl.) razporejeni v razred B 65 G 43/00.

Po izumu se rešuje problem, kako zasnovati električni vodnik, ki je vgrajen v transportni trak z namenom, da se zazna poškodba traku, ob predpogoju, da gre za trak majhne debeline, pri čemer vodnik ne bo oviral obratovanja transporterja, če bo šlo za majhne poškodbe, a bo opozoril na večje poškodbe ali ustavil transporter.

Za zaznavanje poškodb v transportne trakove vgrajujejo najrazličnejše elemente, denimo električne senzorske vodnike, antene itd., ki v okviru določenega sistema spremljajo stanje traku in pravočasno opozore na pojav poškodbe, tako da se izognejo večji škodi, prekinitve dela pa so minimalne.

V splošnem je električni vodnik, naprimer žica, zasnovan kot sklenjen tokokrog, naprimer kot zanka, in vgrajen v elastomerni trak transporterja. V ta namen se po GB 1,384,499 uporabljajo močne jeklene žice, oplaščene z medenino, in bakrene vrvi.

V traku je lahko eden ali več vodnikov, ki so položeni vzdolžno v smeri gibanja traku, ali eden ali več vodnikov, postavljenih poprek po širini traku in v vzdolžni smeri traku enakomerno razmaknjenih. Ti vodniki so v glavnem v nevzbujenem stanju, t.j. brez toka, dokler ne pridejo pred detektorsko navitje, ki v vodniški zanki inducira tok. Dobljena informacija se lahko uporabi za krmiljenje gibanja traku, kot indikator položaja traku ali pa kot indikator pojava trganja delov traku ali paranja le-tega.

Splošno znano je, da transportni trakovi, ki delujejo pod težkimi pogoji, trpe za vzdolžnim paranjem ali cefranjem. Če se trak nemudoma po nastanku razpoke v traku ne ustavi, se razpoka širi, posledica česar so poškodba traku večjega obsega in s tem zvezana obsežna popravila traku in/ali transportnega sistema. Če se trak hitro zaustavi, je lahko škoda minimalna, z njo pa tudi minimalni stroški in minimalen čas za popravilo. Zaradi vsega tega je pomembno, da je detekcijski sistem brezhibno vzdrževan. Kljub temu pa sčasoma eden ali več vodnikov lahko odpove.

Vodnik lahko odpove iz raznih razlogov. Vodnik se med obratovanjem traku nenehno pregiba. Do tega prihaja zaradi menjanja smeri gibanja traku, oblike in položaja nosilnih valjev kot tudi nameščanja, nošenja in odvajanja bremena, ki se transportira. Neprekinjeno pregibanje, upogibanje, raztegovanje, zbijanje itd. imajo lahko za posledico utrujanje materiala vodnika z nadaljnjo posledico, da vodnik odpove.

Naslednji povzročitelj poškodb tiči v razmerah izven transporterja. Transportni trak je lahko izpostavljen raznim delovnim razmeram. Tako denimo voda, bodisi kot tekočina ali kot para, lahko pride v stik z vodnikom. Oplaščenje nosilnih valjev, ki nosijo trak, lahko med obratovanjem povzroči pojav poroznosti in/ali drobnih razpok ali prask, kar vse omogoča vdor vlage. Vodnik zaradi prisotnosti vode korodira, s čimer se mu manjša presek, kar se slednjič konča s prekinitvijo vodnika. Problem je še izrazitejši, če trakovi obratujejo v okolju kislosti (majhen pH). V tem primeru je vlaga, ki prodira skozi trak do vodnika, kislinska. S tem se nevarnost pojava korozije in na koncu nevarnost prekinitve vodnika še intenzivira.

Ko se pojavi poškodba traku, se ta širi vse dotlej, da se eden od vodnikov prekine. Detekcijski sistem prekinjeni vodnik zazna in zaustavi gibanje traku. Toda v tem primeru detekcijski sistem okvare vodnika ne loči od dejanske poškodbe traku. Da bi transporter lahko spet vključili, je bodisi treba, če se da, okvarjeni vodnik zamenjati ali detekcijski sistem tako nastaviti, da le-ta območje s poškodovanim vodnikom med obratovanjem preskoči, ali pa detekcijski sistem odklopiti. V slednjeomenjenih dveh slučajih je kontrola traku na mestu, kjer utegne priti do poškodbe zaradi trganja traku, okrnjena oziroma je sploh ni, tako da obstaja tveganje velike škode, preden se okvara odkrije.

Po enem od izumskih pristopov se predvideva transportni trak, ki vsebuje korozijsko odporen senzorski vodnik, anteno itd., vgrajene v trak, tako da tvorijo sklenjen tokokrog.

Po drugem izumskem pristopu je vodnik sestavljen iz kovinskega jedra in plašča iz ojačevalnih kovinskih vlaken in/ali vrvi, pri čemer sta si kovini različni. Prevodno jedro je iz kovine z dobrimi prevodnimi lastnostmi, kot je baker, medenina, aluminij itd. Vodnik bo med obratovanjem izpostavljen nenehnemu pregibanju in upogibanju in mora zato biti odporen na utrujanje, ne sme slabeti ali celo odpovedati zaradi vsega tega. Visoka odpornost materiala na utrujanje in dobra prevodnost, t.j. majhen električni upor, pa sta lastnosti, ki se običajno izključujeta. To je okoliščina, zaradi katere so predvidena ojačevalna vlakna in/ali vrvi, katerih odpornost na utrujanje je večja od tiste, ki jo ima prevodno jedro. Vlakna in/ali vrvi so ovita okoli prevodnega jedra, da se s tem poveča tako odpornost na utrujanje kot tudi na pregibanje, upogibanje itd., kar vse se pojavlja med obratovanjem transporterja. Prednostno so tudi zunanja, ojačevalna vlakna korozijsko odporna, da se poveča obratovalna doba vodnika v korozijskem okolju, o čemer je že bil govor zgoraj.

Po nadaljnjem izumskem pristopu so ojačevalna vlakna izbrana tako, da so električno prevodna. Ker je prevodno jedro kot tako slabo odporno proti utrujanju, se med obratovanjem na njem predvideva pojav površinskih razpok. Te razpoke se utegnejo poglabljati vse dotlej, da se jedro pretrga. Ob predpostavki, da so plaščni vodniki prevodni, le-ti premostijo tako prekinitev. Ker pa je prevodnost izbranega gradiva plašča predvidoma slabša od prvotne prevodnosti jedra, se prekinitev jedra lahko zazna. Z naraščanjem števila prekinitev jedra se povečuje električni upor, dasiravno je vodnik še vedno uporaben. Uporabnost vodnika je smotrno določena z določenim največjim električnim uporom. Spremljevalna oprema lahko odkrije vodnik, ki ga je treba zamenjati, preden povsem odpove. V zvezi s tem pa se da ugotoviti, ali je vodnik odpovedal sam od sebe, zaradi utrujenosti, ali zaradi zunanjega vzroka, vezanega na trak kot tak. V prvoomenjenem primeru je treba zgolj premostiti vodnik oziroma anteno, medtem ko sistem obratuje naprej, v drugoomenjenem pa je treba sistem ustaviti.

Primeren vodnik, ki ga je moč narediti po tem izumu, obsega več žic iz nerjavnega jekla, ovitih okoli jedra iz nerjavnega jekla. Tak vodnik ima velik skupni presek.

Nadaljnji vodnik po izumu sestoji iz več žic iz nerjavnega jekla, ki tvorijo plašč okoli bakrenega jedra, tako da obstaja vrv ali kabel. Nerjavno jeklo ima dobro odpornost proti utrujanju in je korozijsko odporno, ima pa nižjo električno prevodnost. Bakreno jedro je lahko kar samcata žica ali snop medsebojno spletenih žic, tako da obstaja vrv. Z besedo žica oziroma vlakno tu razumemo posamezno žico, z besedo vrv pa sklop prepletenih, upletenih ali pramensko postavljenih žic. Z besedo kabel označujemo sklop, ki obsega dve ali več vrvi ali kombinacijo vsaj ene vrvi z vsaj eno žico.

Električni vodnik je vgrajen v transportni trak, ki sestoji iz elastomernega telesa s površino za sprejem in držanje bremena ali z oblogo kot tudi s površino za sodelovanje z opornimi valji ali z oblogo z ojačevalno plastjo, prigrajeno k elastomernemu telesu. Električni vodnik je lahko vgrajen bodisi v plast, ki nosi breme, bodisi v plast, ki nalega na valje, lahko je vgrajen med ojačevalni plasti ali med ojačevalno plast in eno izmed oblog, bodisi nosilno ali oporno.

Električni vodnik se lahko razteza vzdolž smeri gibanja traku ali pa je eden ali več vodnikov postavljenih poprek po širini traku, pri čemer so vodniki vzdolž traku medsebojno razmaknjeni. Vodnike razporedimo po traku po vnaprej določenih trasah. Trase so lahko podobne zankam, pravokotnikom, ovalom, mnogokotnikom, osmicam itd.

Da bi bilo pregibanje, zvijanje in raztegovanje čim lažje, je lahko vodnik tako oblikovan, da znotraj traku sledi neprekinjeni sinusoidi. Sinusoida je lahko tridimenzijska, t.j. podobna vijačnici, a se prednost daje dvodimenzijski sinusioidi, torej sploščeni sinusoidi. Namesto sinusoide je za potek vodnika lahko izbrana katera koli druga trasa valovitega gibanja, tako naprimer trasa iz pravokotnih valov, žagastih valov itd. Tako oblikovan vodnik vgradimo v trak po določenem načrtu, kot že rečeno (pravokotnik, elipsa, osmica). Trak z vgrajenim vodnikom se zatem vključi v ali priključi k sistemu za določanje položaja in/ali odkrivanje poškodb.

S tem izumom se dobijo trakovi in/ali sistemi, ki vsebujejo vodnike, ki se lahko upogibajo ali zvijajo skupaj s trakom med obratovanjem le-tega. Razen tega so po izumu predvideni vodniki, ki so odporni na korozijsko okolje, kakršno srečamo denimo v rudarstvu. Po izumu se torej dobi trak oziroma sistem, ki ima v primerjavi s stanjem tehnike daljšo obratovalno dobo in izboljšano vključitev električnih in/ali magnetnih značilnosti vodnikov, posledica česar je manj delovnih prekinitev zaradi popravil in večja zanesljivost obratovanja.

Predlagani izboljšani vodnik pride v poštev ne le za izdelavo novih transporterjev, temveč tudi za zamenjavo obstoječih vodnikov, če so le-ti poškodovani in/ali so odpovedali.

Opisani električni vodnik ima nadalje majhen premer oziroma presek in je zato s pridom uporabljiv pri trakovih sorazmerno manjših debelin. Majhna debelina vodnika omogoča vgraditev le-tega v sloj traku, ki nalega na oporne valje, katerega debelina znaša okoli 6 mm ali manj.

Izum je uporabljiv pri poljubnem elastomernem traku. Gre za trakove s tekstilno armaturo kot tudi za take z armaturo iz kovinskih vrvi. Ker je v primeru trakov, armiranih s kovinskimi vrvmi, zamenjava le-teh in njihova uporaba na kritičnih obratovalnih mestih zvezana z visokimi stroški, se v takih primerih običajno predvidijo sistemi za zaznavanje poškodb robov traku. Trakovi, ojačani s kovinskimi vrvmi, so razen tega podvrženi dolgim vzdolžnim razpokam, če pride do začetnih razpok ali trganja.

Izum, s katerim se vsaj v pretežni meri odpravljajo zgoraj navedene pomanjkljivosti, je spodaj pobliže opisan ob pomoči priloženih skic, v katerih kaže sl. 1 sistem za odkrivanje poškodb transportnega traku, poenostavljeno v prostorski predstavitvi, sl. 2 del električnega vodnika po enem od možnih izvedbenih primerov, predstavljen povečano, sl. 3 del transportnega traku z vgrajenim vodnikom s sl. 2 kot eno od možnih konfiguracij, v tlorisni projekciji, sl. 4 vodnik kot eno od možnih izvedb tega izuma, v preseku, sl. 5 vodnik kot drugo izvedbeno možnost tega izuma, v preseku, in sl. 6 ponazoritev vgrajevanja vodnika v trak pri izdelavi le-tega.

Na sl. 1 je prikazan sistem 10 za zaznavanje poškodbe traku. Transporter obsega elastomerni brezkončni trak 12, ki ga gibalno podpirajo valji 14, od katerih sta tu narisana samo dva. K enemu od valjev 14 je priključen motor 16 za pogon traku 12, ki se me obratovanjem premika v smeri, ki jo označuje puščica 18. Seveda je smer gibanja lahko tudi nasprotna tej.

V transportni trak 12, konkretno v njegov elastomerni sloj 22, je pravokotno na smer gibanja, ki jo kaže puščica 18, vgrajenih več vodnikov, dajalcev, anten itd. Vodniki 20 so predstavljeni shematsko, toda s skice se vseeno nazorno vidi, da so speljani v bistvu kot osmice. Sistem za zaznavanje poškodb traku je lahko zasnovan na principu magnetnega ali električnega polja. Če je vodnik izpostavljen delovanju električnega ali magnetnega polja, se v takem sistemu vzbuja tok. Rast poškodbe traku ima slednjič za posledico prekinitev vodnika 20. To ima za posledico prekinitev tokokroga in zato tudi prekinitev elektromagnetnega polja, ki ta tok ustvarja. Dve zaznavalni navitji 24, eno kot oddajnik drugo kot sprejemnik, sta vezani na vodnike 20, pa zato zaznata izostanek električnega polja, ki pomeni poškodbo traku. Navitje 24 odda signal krmilniku 26, ki ga obdela in na njegovi osnovi oblikuje signal, ki opozori na poškodbo traku. Signal PREKINITEV sproži znamenje za preplah, ki je lahko slišni in/ali vidni, tako da strojnik lahko transporter zaustavi, lahko pa krmilnik 26 oblikuje izhodni signal 28, ki ga pošlje v krmilnik 30 motorja 16, tako da se motor ustavi sam od sebe. Za zaznavanje prekinitve sklenjenega vodnika 20 se uporabljajo razni sistemi. Naprava za zaznavanje poškodbe traku je denimo znana iz US 3,742,477, naprava za kontrolo varnosti iz US 3,831,161, postopek in naprava za razširitev operativnega obsega sistema za spremljanje stanja pa iz US 4,017,826. Navedene rešitve se omenjajo zgolj kot primer. Razume se, da je vodnik po izumu uporabljiv za sodelovanje z raznimi drugimi sistemi za zaznavanje napak. Tako naprimer navitje 24 lahko zaznava upor, magnetni fluks, kapacitivnost ali elektrostatično polje ali elektromagnetno polje v traku 12.

Krmilnik 26 lahko signal od navitja 24 obdela z namenom, da ugotovi, kateri vodniki ali antene 20 so začeli odpovedovati. Ob predpostavki, da je pri startu novega traku 12 oziroma pri vgraditvi novega vodnika 20 signal vsakega od vodnikov 20 zabeležen v spominu krmilnika 26, slednji med obratovanjem dobljene signale primerja s prvotnimi. Sčasoma aktualni signali pojemajo, kajti čedalji večji delež ustvarjenega signala odpade na nerjavne žice, kar pomeni, daje vodnik na zadevnem mestu začel odpovedovati. Krmilnik 26 lahko pri določeni vnaprej dani vrednosti oblikuje signal, ki pomeni nevarnost odpovedi določenega vodnika 20. Ko je verjetnost odpovedi določenega vodnika ugotovljena, lahko krmilnik 26, če se za to odločimo, sam od sebe zadevni vodnik preskakuje, da se izognemo nepotrebni ustavitvi dela, če je očitno, da gre za notranjo prekinitev vodnika, a ne tudi za trganje traku.

Vodnik 20 lahko zavzema vso širino traku 12, tako da se dotika njegovih robov, ali pa je od robov odmaknjen, kar je odvisno od vrste sistema za zaznavanje poškodb in od konkretnih zahtev.

Skica sl. 2 kaže odsek konkretnega izvedbenega primera električnega vodnika v povečanem merilu. Vodnik 40 je sestavljen iz več žic 42 iz nerjavnega jekla, ovitih okoli bakrenega jedra. Vodnik 40 je zasnovan kot ravninska sinusoida. Dolžina koraka T sinusoide se določi glede na konkretno uporabo, v splošnem pa se računa z dolžino od okoli 19 mm do okoli 22 mm, pri čemer višina A sinusoide znaša od okoli 8 mm do okoli 10 mm. Tako zasnovan sinusoidni vodnik nato položimo v skladu z načrtovano traso.

Vodnik 20; 40 lahko položimo v osmico, kot jo kaže sl. 1, ali kako drugo vnaprej določeno obliko. Sl. 3 kaže alternativno izvedbo položitve vodnika, kjer je sinusoidni vodnik 50 položen v obliko pravokotnika in kot tak zalit v transportni trak 52.

Skici sl. 4-5 kažeta dva različna vodnika po izumu v preseku. Vsak od le-teh ima bakreno jedro in več žic iz nerjavnega jekla, ovitih ali spletenih okoli bakrenega jedra. Vsak od teh vodnikov ima nekaj žic, ki se linijsko dotikajo bakrenega jedra. S tem je omogočeno, da žice iz nerjavnega jekla prenašajo del električnega signala. To je pomembno, ko bakrena žica začne kazati znamenja obrabe in se začno pojavljati razpoke, o čemer je že bil govor. Žice iz nerjavnega jekla vzdržujejo tokovne poti za premeščanje omenjenih razpok in za ohranjanje električne zveznosti vodnika. Vodnika s sl. 4-5 sta samo dva iz niza vodnikov, ki ju je moč narediti po tem izumu. Premer vsake od žic kot tudi število le-teh sta določljiva od traku do traku ter v odvisnosti od delovnih pogojev in vrste uporabljenega zaznavalnega sistema.

Na sl. 4 je bakreno jedro 60 ovito z določenim številom vzporedno položenih žic 62 iz nerjavnega jekla, ki se druga druge dotikajo in se vsaka od njih linijsko dotika bakrenega jedra 60. Vsaka od žic 62 je zavita v isto smer. Premer bakrenega jedra 60 je lahko od 0,01 mm do 0,15 mm, prednostno od 0,02 mm do 0,03 mm. Premer posameznih žic 62 iz nerjavnega jekla je lahko od 0,02 mm do 0,08 mm, prednostno od 0,02 do 0,025 mm.

Vodnik s sl. 5 je sestavljen iz dveh plasti žic iz nerjavnega jekla, ovitih okoli bak8 renega jedra 80. Žice 84 prve ali notranje plasti 82 žic iz nerjavnega jekla so lahko nagnjene ali zavite v eno smer, žice 88 druge ali zunanje plasti 86 žic iz nerjavnega jekla pa v nasprotno smer.

Izraz smer zavijanja, nagnjenosti ali vijačnice je v nadaljnjem rabljen glede na smer, ko je vrv ali žica premočrtna. Z besedo korak pa označujemo razdaljo, ki jo vijačnica potrebuje za en poln obrat (360°).

V predloženem primeru premer bakrenega jedra znaša od okoli 0,07 mm do okoli 0,15 mm, prednostno od 0,035 mm do okoli 0,05 mm. Premer jeklenih žic 84; 86 lahko znaša od okoli 0,02 mm do okoli 0,08 mm, prednostno od 0,02 mm do okoli 0,025 mm.

Žice iz nerjavnega jekla so vite v vijačnice s korakom velikosti od okoli 4 mm do 8 mm, prednostno od 5 mm do 7 mm.

Električni upor vsakega od vodnikov mora biti manjši od 0,03 Ω/cm, prednostno od 0,008 fl/cm do 0,025 fl/cm.

Vodnik je v trak lahko vgrajen na več načinov. Primer na sl. 6 se nanaša na izdelavo nevulkaniziranega traku 90. Nosilni del traku 90 tvorita dva elastomerna sloja, konkretno nosilni sloj 92 in oporni sloj 94, ki nalega na valje. Omenjena dela se združita v napravi 96 za sprijemanje. Med slojema 92, 94 se nahaja vrvna armatura 98 za ojačanje traku 90. Vsak od slojev 92, 94 je opremljen s slojem 100 izolacijskega lepila, ki si stojita drug nasproti drugemu z vrvno armaturo med njima. Vodnikov sklop 102 obsega izolacijsko plast 104, kije tudi lahko lepilo, a mora tvoriti električno izolacijo vodnika od vrvi in prvega vezati na druge. Med izolacijsko plast 104 in vodnik 108 lahko položimo tekstilni sloj 106. Tako sestavljen sklop bodočega traku sestavimo v napravi 96 za sprijemanje, nakar ga vodimo v stiskalnico in ga slednjič vulkaniziramo.

Električni vodnik lahko vgradimo tudi kar na kraju samem, med obratovanjem, kar je dandanes povsem običajno. Neuporabni vodnik izrežemo in ga zamenjamo z novim. Izsekani del gume tedaj zamenjamo z nevulkanizirano gumo, ki jo vulkaniziramo s pomočjo prenosne vulkanizacijske naprave.

Drug postopek vgrajevanja vodnikov je razkrit v US 4,621,727, ki zadeva senzor poškodbe traku transporterja, tu pa ga omenjamo le kot tehnološko ozadje izuma.

Čeprav smo zaradi predstavitve izuma tu prikazali nekaj tipičnih primerov izvedbe in podrobnosti izuma, pa se razume, da so strokovnjaki z zadevnega področja v stanju modificirati tu razkrite značilnosti, kar pa ne pomeni, da s tem zapustijo zaščitno območje predloženega izuma.

Claims (26)

1. Brezkončni transportni trak z določeno smerjo gibanja, značilen po tem, da ima elastomerno telo (22; 90), ki sestoji iz nosilnega sloja (92) in z njim vzporednega sloja (94) za naleganje na oporne valje (14), sloj za ojačitev traku (12), ki je postavljen v notranjost elastomernega telesa (22; 90), in vodnik (20; 40; 50; 108), ki je v notranjost traku (12; 52) vložen na vnaprej določeni trasi in tvori sklenjen tokokrog, pri čemer vodnik (20; 50; 108) sestoji iz velikega števila ojačevalnih vlaken (42; 60; 84; 88) ali vrvi iz prve kovine, ovitih okoli prevodnega jedra (60; 80) iz druge kovine, s tem da imajo ojačevalni vodniki (42; 62; 84; 88), da povečajo odpornost proti utrujanju gradiva prevodnega jedra (60; 80), višjo odpornost proti utrujanju gradiva od tiste, ki jo izkazuje prevodno jedro (60; 80).

2. Trak po zahtevku 1, značilen po tem, da so ojačevalni vodniki (42; 62; 84; 88) električno prevodni.

3. Trak po zahtevku 2, značilen po tem, da so ojačevalni vodniki (42; 62; 84; 88) korozijsko odporni.

4. Trak po zahtevku 1, značilen po tem, da je vodnik (50) enoravninska sinusoida, položena v ravnino omenjene trase.

5. Trak po zahtevku 1, značilen po tem, da je predviden niz vodnikov (50) in so vsi vodniki postavljeni v notranjost traku (52) po vnaprej določeni trasi in vsak vodnik tvori sklenjen tokokrog ter so vodniki (50) vzdolž smeri (18) gibanja traku (52) postavljeni z medsebojnimi razmiki.

6. Trak po zahtevku 5, značilen po tem, da so vodniki (50) v traku (52) razporejeni pravokotno na smer (18) gibanja traku (52).

7. Trak po zahtevku 1, značilen po tem, da je prevodno jedro (60) bakreno, vlakna ali vrvi (62) pa iz nerjavnega jekla.

8. Trak po zahtevku 6, značilen po tem, da je vsak vodnik (50) po svojem bistvu sinusoida, položena v eno samo ravnino vzdolž vnaprej določene trase.

9. Trak po zahtevku 1, značilen po tem, da je bakreno jedro (80) vsakega vodnika (20; 50) oplaščeno z vijačno ovitimi žicami (84) iz nerjavnega jekla, ki tvorijo prvo, notranjo plast, in ovitimi žicami (88) iz nerjavnega jekla, ki tvorijo drugo, zunanjo plast.

10. Trak po zahtevku 7, značilen po tem, da je bakreno jedro (60) vijačno ovito z žično vrvjo (62) iz nerjavnega jekla.

11. Trak po zahtevku 1, značilen po tem, da ojačevalni sloj sestoji vsaj iz ene plasti, ki jo tvorijo jeklene vrvi (98).

12. Trak po zahtevku 1, značilen po tem, da ojačevalni sloj sestoji iz vsaj enega tekstilnega sloja (106).

13. Trak po zahtevku 1, značilen po tem, da je vodnik (108) vgrajen v sloj (94), ki nalega na nosilne valje (14).

14. Trak po zahtevku 1, značilen po tem, da je vodnik (108) vgrajen med ojačevalni sloj in podložni sloj (94), ki nalega na nosilne valje (14).

15. Trak po zahtevku 1, značilen po tem, da ima ojačevalni sloj vsaj dva ojačevalna sloja in je vodnik (108) vgrajen med slednja.

16. Brezkončni transportni trak, ki sodeluje s sistemom za zaznavanje poškodb traku, z elastomernim telesom, ki obsega nosilni sloj za sprejem bremen in z njim vzporeden sloj, ki nalega na nosilne valje, nadalje ojačevalni sloj, ki je postavljen mednju, ter niz vodnikov, vgrajenih v telo traku, pri čemer ti vodniki predstavljajo sklenjene tokokroge, nadalje motor za pogon traku v dani smeri, detektorje, razporejene na vnaprej določenih odmikih od traku, za nadzor nad zveznostjo vodnikov, ter krmilna sredstva, ki se odzivajo na izhodne signale detektorjev in tvorijo izhodni signal, ki pomeni prekinitiev zveznosti najmanj enega vodnika, značilen po tem, da vodnik (20; 50) vsebuje niz žic (62; 84; 88) iz nerjavnega jekla, ovitih okoli bakrenega telesa (60; 80), pri čemer je vodnik (20; 50) zasnovan kot enoravninska sinusoida in je vsak vodnik (20; 50) v notranjosti traku (12; 52) postavljen na vnaprej določeni trasi, ki poteka poprek glede na smer (18) gibanja traku (12; 52).

17. Trak po zahtevku 16, značilen po tem, da je premer vodnika (20; 50) manjši od 1,0 mm.

18. Trak po zahtevku 16, značilen po tem, daje električni upor vodnika (20; 50) manjši ali enak 0,065 Ω/cm.

19. Trak po zahtevku 16, značilen po tem, da bakreno jedro (60; 80) sestoji iz žice.

20. Trak po zahtevku 16, značilen po tem, da bakreno jedro (60; 80) sestoji iz prepredenih bakrenih žic.

21. Trak po zahtevku 16, značilen po tem, da so žice iz nerjavnega jekla razvrščene v notranji plašč (84) in zunanji plašč (88) žic, tako da žice notranjega plašča (84) iz nerjavnega jekla nalegajo na bakreno jedro (80), žice zunanjega plašča (88) iz nerjavnega plašča pa na žice notranjega plašča (84).

22. Trak po zahtevku 16, značilen po tem, da krmilnik (26) ustvari signal, ki ustreza signalu navitja (24), kije posledica obrabe vodnika (20).

23. Trak po zahtevku 22, značilen po tem, da krmilnik (26) vsebuje sredstvo za shranitev signala od vodnikov (20) in sredstvo za primerjanje prejetega signala z zapisanim signalom kot tudi sredstvo za samodejno premostitev vodnika (20), če prejeti signal presega vnaprej določeno raven.

24. Sistem za zaznavanje poškodbe na transportnem traku, ki se giblje po sklenjeni poti, značilen po tem, da obsega vzdolž smeri (18) gibanja traku (12) razporejena zaznavalna navitja (24) in elastomeren transportni trak (12), ki vsebuje električno prevodne vodnike (20) ali antene za vodenje signalov poprek čez trak (12) v času normalnega obratovanja traku (12) kot tudi v primeru prekinitve signala skoznje, ko je trak (12) ali vodnik (20) poškodovan, pri čemer antena (20) sestoji iz žic (62; 84, 88) iz nerjavnega jekla.

25. Sistem po zahtevku 24, značilen po tem, da so žice (62; 84, 88) iz nerjavnega jekla ovite okoli prevodnega jedra (60; 80).

26. Sistem po zahtevku 25, značilen po tem, da ima vodnik (50) ali antena izgled enoravninske sinusoide.