SI8910875A - Optično aktivni derivati piridon karboksilne kisline - Google Patents

Abstract

Prikazani so Ni-(1,2-cis-2-halogenociklopropil)- substituirani derivati piridon karboksilne kisline, prikazani s formulo (I) in njihove soli. Te spojine imajo močne antibakterijske učinkovitosti proti zelo raznovrstnim infekcijskim bakterijam in so koristne kot antibakterijska sredstva pri oralnem ali parenteralnem dajanju. Pripravimo jih s resnovo 7-halogeno-1-(2-cis-2-fluorociklopropil)-piridon karboksilne kisline s cikličnim aminom s formulo Rz-H, ki je lahko zaščiten z običajno zaščitno skupino, pri čemer imajo ostanki R1, X1, X2, A, X in R2 pri zahtevku 1 definirani pomen.

Description

Optično aktivni derivati piridonkarboksilne kisline

Področje izuma

Predloženi izum se nanaša na antimikrobno spojino, koristno kot zdravilo v humani in veterinarski medicini ter ribištvu, poljedelskih kemikalijah in antiseptikih.

Ozadje izuma

Derivati kinolona z ogrodjem kondenzirane piridonkarboksil ne kisline so znani kot sintetična antimikrobna sredstva in po tem, da nudijo aktivne antimikrobne spojine pri substituciji njihovega položaja 1 s ciklopropilno skupino.

Nadalje je znano, da tudi derivati 1-ciklopropil-kinolona, z uvedenim atomom fluora v položaj 2 ciklopropilne skupine v cis-konfiguraciji z delom piridonkarboksilne kisline, tudi kažejo močno antimikrobno učinkovitost, kot je prikazano v JP-A-87-12760 (izraz JP-A, kot ga tukaj uporabljamo, pomeni nepreizkušeno, objavljeno japonsko patentno prijavo). Menijo, da nimajo samo močne antimikrobne učinkovitosti, ampak tudi izboljšano varnost. Eden izmed primerov derivatov kinolona s cis-fluorociklopropilno skupino v položaju 1 je prikazan spodaj.

Derivati kinolona s cis-halogeno-ciklopropilno skupino, vključno cis-fluorociklopropilno skupino, v položaju 1, kot je zgoraj navedeno, imajo odlične lastnosti'‘glede antimikrobne učinkovitosti in varnosti. Pri teh spojinah, celo v primeru, ko imajo substituent brez stereo-izomerije v položaju 7 dela piridonkarboksilne kisline, nudi sam halogeno-ciklopropanski obroč 2 enantiomera, pripisana steričnemu razmerju med delom piridon karboksilne kisline in atomom halogena, z ozirom na ciklopropanski obroč, kot je pojasnjeno spodaj

in

kjer imajo R¹, R², A, X¹ in X² v nadaljevanju definirani pomen. Te derivate kinolona se da uporabiti kot zdravila, v kolikor so racemati. Po drugi strani, pa pri stereoizomeriji substituenta v položaju 7 dela piridon karboksilne kisline tovrstni derivati kinolona vsebujejo 4 vrste diastereomerov.

Z zmesmi diastereomerov je težko specificirati odlične primerke ter jih dati na voljo kot zdravila.

Opis bistva izuma

Glede na zgoraj navedeni položaj so si izumitelji izredno prizadevali, da bi dobili posamezne izomere 1-(1,2-cis2-fluorociklopropil)-substituiranih derivatov kinolona v okviru njihovih diastereomerov. Uspelo jim je dobiti vsakega izmed enantiomerov cis-2-fluorociklopropilamina kot čist izomer. Pri nadaljnjih raziskavah se jim je tudi posrečilo sintetizirati vsakega izmed enantiomerov derivata kinolona, kar je pripisati samo sterični konfiguraciji fluorociklopropanskega obroča, izhajajoč iz zgoraj opisanega amina.

Uspeh pri pridobitvi enantiomernih derivatov kinolona, koristnih kot intermediat, je omogočil sintezo optično aktivnega derivata kinolona, ki obsega eno vrsto diastereomera, s presnovo enega samega izomera amina ob uvedbi ciklične amino skupine v položaj 7. Vsak izmed teh diastereomerov se je izkazal kot antimikrobno učinkovitejši v primeri z ustreznimi derivati kinolona substituiranimi samo s ciklopropilno skupino, poleg tega pa zelo varen ob izrazito izboljšani selektivni toksičnosti. Predloženi izum smo dokončali na osnovi teh ugotovitev.

Predloženi izum se nanaša na N^-(1,2-cis-2-halogenociklopropil)-substituiran derivat piridon karboksilne kisline, prikazan s formulo (I):

R¹ 0

kjer R¹ predstavlja substituirano ali nesubstituirano amino skupino, hidroksilno skupino, tiolno skupino, ali atom 2 vodika; R predstavlja substituirano ali nesubstituirano ciklično amino skupino, ki lahko vsebuje najmanj en hetero atom, izbran izmed atoma dušika, kisika ali .«žvepla, v njegovem obroču; A predstavlja C-X ali atom dušika; X in X , ki sta lahko enaka ali različna vsakokrat predstavljata atom halogena, Χ^ pa predstavlja atom halogena, alkilno skupino z 1 do 6 atomi ogljika, alkoksilno skupino z 1 do 6 atomi ogljika, ciano skupino, trifluorometilno skupino ali atom vodika; s v «z 1 pridržkom, da je izključen primer, kjer je R atom vodika in 2

R piperazinski ali 4-alkil-substituiran piperazinski ostanek, ali njegova sol.

Specifični predstavniki spojin, prikazanih s formulo v

(I), in njihovih soli, so tisti, kjer je R ciklična amino 2 skupina, ki je lahko substituirana; tisti, kjer je R 4- do 7-členska ciklična amino skupina, ki je lahko substituirana s hidroksilno skupino, alkilna skupina z 1 do 6 atomi ogljika, ali substituirana ali nesubstituirana amino skupina; tisti kjer je R pirolidinski, piperidinski, piperazinski, diazabicikloheptanski ali diazabiciklooktanski ostanek; tisti, kjer je R ciklična amino skupina, ki obsega en sam stereoizo2 mer; tisti, kjer je R 3-amino pirolidinilna skupina; tisti, kjer je R 7-amino-5-azaspiro/2,4/-heptan-5-ilna skupina; in tisti, kjer je X atom fluora. Bolj specifično pa spojine v skladu s predloženim izumom obsegajo 7-/3-(S)-amino-1-pirolidinil/-6-fluoro-1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)-4-okso-1,4dihidrokinolin-3-karboksilno, 7-/3-(S)-amino-1-pirolidinil/-8kloro-6-fluoro-1-(1,2-cis-fluorociklopropil)-4-okso-1,4dihidrokinolin-3-karboksilno, 7-/7-amino-5-azaspiro/2,4/heptan

5- il/-8-kloro-6-fluoro-1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)-4okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilno, 5-amfno-7-/3-(S)-amino1- pirolidinil/-6,8-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilno, 7-/4-(S)-amino-2-(S)metil-1-pirolidinil/-6-fluoro-1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)4-okso-1,4-dihidro-1,8-naftiridin-3-karboksilno, 7-/3-(R)-/1(S)-aminoetil/-1-pirolidinil/-8-kloro-6-fluoro-1-(1,2-cis2- fluorociklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilno_; 7-/3-amino-4-metil-1-pirolidinil/-6-fluoro-1-(1,2-cis-2fluorociklopropil)-8-metoksi-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3karboksilno, 7-/4-(S)-amino-2-(S)-meti1-1-pirolidinil/6- fluoro-1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)-8-metil-4-okso1,4-dihidrokinolin-3-karboksilno, 5-amino-7-/7-amino-5azaspiro/2,4/-heptan-5-il/-6,8-difluoro-1-(1,2-cis-2fluorociklopropi1)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilno kislino in njihove soli.

Podroben opis izuma

1

V formuli (I), kadar X predstavlja atom halogena, X in X vsakokrat prednostno predstavljata atom fluora ali

1 atom klora; X pa prednostno predstavlja atom fluora. R predstavlja substituirano ali nesubstituirano amino skupino, hidroksilno skupino, tio.lno skupino ali atom vodika/ prednostno nesubstituirano amino skupino, metilamino skupino ali atom vodika.

R predstavlja ciklično amino skupino, prednostno 4- do

7-člensko, še bolj prednostno pa 5- do 6-člensko, ciklično amino skupino. Ciklična amino skupina lahko,, nadalje vsebuje enega ali več atomov kisika, žvepla in/ali dušika, kot v oksazolidinskem, morfolinskem, tiazolidinskem, tiomorfolinskem imidazolidinskem, pirazolidinskem in piperazinskem ostanku. Izmed teh cikličnih amino skupin sta prednostna pirolidinski in piperazinski ostanek. Ciklična amino skupina ima lahko substituente, kot polarno skupino (npr. substituirano ali nesubstituirano amino skupino, substituirano ali nesubstituira no aminoalkilno skupino, 5-substituirano 2-okso-1,3-dioksol-4il metilno skupino, hidroksilno skupino) in ravno, razvejeno ali ciklično alkilno skupino z do 6 atomi ogljika. Prednostne polarne skupine so nesubstituirana amino skupina, aminometilna

1-aminoetilna in hidroksilna skupina. Prednostne alkilne skupine so metilna, etilna, propilna, gem-dimetilna in gem- 7 dietilna skupina, nadalje pa te gem-alkilne skupine lahko prednostno tvorijo ciklopropanski ali ciklobutanski obroč, ki je po spiro-vezi povezan s cikličnim aminskim ogrodjem. Ciklična amino skupina nadalje vključuje biciklično amino skupino, tvorjeno s premreženjem na 4- do 7-členske ciklične amino skupine.

Pojasnjevalni primeri za te ciklične amino skupine, zlasti tiste, ki vsebujejo drugi aminski del, so prikazani spodaj:

d7

R«-N IMR⁹V

Ν^Πΐ* ii r 6 kjer R , R , R , R , ki so lahko enaki ali različni, vsakokrat predstavljajo atom vodika ali alkilno skupino z 1 do 6 atomi ogljika; R', R in R , ki so lahko enaki ali različni, vsakokrat predstavljajo atom vodika ali alkilno skupino z 1 do 6 atomi ogljika, s pridržkom, da so izključeni primeri,

8 9 ko R , R in R vsakokrat predstavljajo atom vodika, m ^{7 *}

9 primer, kjer R in R vsakokrat predstavljata atom vodika

- 8 Ο in R predstavlja alkilno skupino z 1 do 6 atomi ogljika;

R¹⁰ in R¹¹, ki sta lahko enaka ali različna, vsakokrat predstavljata atom vodika ali alkilno skupino z 1 do 6 atomi ogljika; R in R , ki sta lahko enaka ali različna, vsakokrat predstavljata atom vodika ali alkilno skupino z 1 do 6 atomi ogljika, ali pa sta povezana drug z drugim, da tvorita 3do 6-členski obroč, tvorjen iz metilenskih verig, zvezdica pa označuje center asimetrije.

Primeri za te ciklične amino skupine so 3-aminopirolidinil,

3-metilaminopirolidinil, 3-dimetilaminopirolidinil, 3-etilaminopirolidinil, 3-propilaminopirolidinil, 3-izopropilaminopirolidinil, 3-amino-4-metilpirolidinil, 3-amino-5-metilpirolidinil, 3-amino-4,5-dimetilpirolidinil, 3-metilamino-4-metilpirolidinil, 3-metilamino-5-metilpirolidinil, -3-raetilamino-4,5dimetilpirolidinil, 3-dimetilamino-4-metilpirolidinil,

3- dimetilamino-5-metilpirolidinil, 3-dimetilamino-4,5-dimetilpirolidinil, 3-metilpiperazinil, 4-metilpiperazinil, 3,4-dimetilpiperazinil, 3,5-dimetilpiperazinil, 3,4,5-trimetilpiperazinil,

4- etil-3,5-dimetilpiperazinil, 4-izopropil-3,5-dimetilpiperazinil, 3-aminometilpirolidinil, 3-metilaminometilpirolidinil,

3-(1-amino)etilpirolidinil, 3-(1-metilamino)etilpirolidinil,

3-(1-etilamino)etilpirolidinil, 3-(1-amino)propilpirolidinil,

3-(1-metilamino)propi1piperazinil, 3-aminopirolidinil,

3-amino-4,4-dimetilpirolidinil, 7-amino-5-azaspiro/2,4/heptan5- il, 8-amino-6-azaspiro/3,4/-oktan-6-il, 3,4-diazabiciklo/3,2,1/ oktan-3-il, 9-metil-3,9-diazabiciklo/3,2,1/oktan-3-il in 9-etil-3,9-diazabiciklo/3,2,1/oktan-3-il.

Struktura ciklične amino skupine v položaju 7 ima velik vpliv na antimikrobno učinkovitost, toksičnost, oralno absorpcijo in na fizikalne lastnosti, kot je npr. vodotopnost. Tako npr. je znano, da imajo kinoloni, substituirani s 3-aminopirolidinilni skupinami, močne antimikrobne spektre proti širokemu območju mikroorganizmov, ki pokriva tako po Gramu pozitivne kot tudi po Gramu negativne bakterije. Nekateri derivati kinolona tega tipa pa so občutljivi na metabolizem ali pa kažejo majhno vodotopnost.

3-aminopirolidinilne skupine s spiro obročem na atomu ogljika, sosednjem njegovi amino skupini, nudijo derivate kinolona z izboljšano oralno absorpcijo in izboljšano in vivo stabilnostjo proti metabolizmu ob ohranitvi močne antimikrobne učinkovitosti. Spojine tega tipa so se izkazale tudi kot manjši povzročitelji krčev, kar je znan stranski efekt sintetskih antimikrobikov kinolonskega tipa.

Nadalje dajejo 3-aminometilpirolidinilne skupine, kjer je amino skupina vezana na pirolidinilno skupino preko atoma ogljika, derivate kinolona, ki kažejo izboljšano antimikrobno učinkovitost proti bakterijam, pozitivnim po Gramu. Posebno kinoloni tega tipa, pri katerih je atom ogljika, ki veže amino s pirolidinilno skupino, substituiran z 1 ali 2 alkilnima skupinama, so se odlikovale po izboljšani oralni absorptivnosti, varnosti in vodotopnosti, v primeri z onimi brez takega ali takih substituentov.

Dodatno prednostni kot ciklične amino skupine so piperazinski ostanki kot alkilpiperazinski ostanki ter piperazinski ostanki s spiro obročem.

Primeri za ciklične amino skupine s substituenti, različnimi od amino skupine, so 3-hidroksipirolidinilna, 3-merkaptopirolidinilna, 3-hidroksi-4-metilpirolidinilna,

3-merkapto-4-metilpirolidinilna, morfolinska, tiomorfolinska,

2-metilmorfolinska, 2-metiltiomorfolinska, 2,6-dimetilmorfolinska, 2,6-dimetiltiomorfolinska, 2,2-dimetilmorfolinska in

2,2-dimetiltiomorfolinska skupina.

Ciklična amino skupina je vezana na položaj 7 ogrodja piridon karboksilne kisline, prednostno na atomu dušika ciklične amino skupine. Seveda pa je lahko vezana tudi na nek drug atom.

Stereoizomerija dela cikličnega amina v položaju 7 je pojasnjena spodaj. V primerih, kjer ima ciklični amin izomere, če ga presnovimo v obliki izomerne zmesi derivata 1-(1,2-cishalogenociklopropil)kinolona, naj bo nastali derivat kinolona zmes diastereomerov, na osnovi eteričnega razmerja z 1,2-cis2-halogenociklopropilno skupino v položaju 1. V teh primerih je torej potrebno, da se presnovi samo enega izmed izomerov izhodnega amina.

Funkcionalno skupino ciklične amino skupine v položaju

7, kot amino, hidroksi in tiolno skupino, se da zaščititi z običajno zaščitno skupino pred substitucijo z ogrodjem kinolona. Primeri za take zaščitne skupine vključujejo alkoksi karbonilne skupine, kot so t-butoksikarbonilna in

2,2,2-trikloroetoksikarbonilna skupina in podobne; aralkiloksikarbonilne skupine kot benziloksikarbonilna , p-metoksibenziloksikarbonilna, p-nitrobenziloksikarbonilna skupina in podobne; acilne skupine kot acetilna, metoksiacetilna, trifluoroacetilna, kloroacetilna, pivaloilna, formilna, benzoilna skupina in podobne; alkilne ali aralkilne skupine kot t-butilna, benzilna, p-nitrobenzilna, p-metoksibenzilna, trifenilmetilna skupina in podobne; etri kot metoksimetilna, t-butoksimetilna, 2,2,2-trikloroetoksimetilna, tetrahidrofuran2-ilna skupina in podobne; sililne skupine kot trimetilsililna, izopropildimetilsililna, t-butildimetilsililna, t-butildifenilsililna, tribenzilsililna skupina in podobne.

1,2-cis-2— halogenociklopropilno skupino v položaju opisujemo spodaj. Uvedba atoma halogena v ciklopropilno skupino, zlasti atoma fluora, pa povzroči zmanjšanje lipofilnosti celotne molekule. Znano je, da se zdravila raje porazdelijo v centralnem živčnem sistemu, ko se njihova lipofilnost povečuje. V tej zvezi daje uvedba 1,2-cis-2-halogenociklopropilne skupine kinolone zmanjšano toksičnostjo, ob ohranitvi odlične antiraikrobne učinkovitosti, v primeri z ustreznimi 1-ciklopropilkinoloni. Atom halogena, ki naj ga uvedemo, vključuje atome fluora in klora, pri čemer je prednosten atom fluora.

Posebno prednostno je,	da sta	atom	halogena	in del
piridonkarboksilne kisline v	položaju	cis z	ozirom na	ciklopro
panski obroč. Ne glede na	to, ali	ima	7-ciklična	amino

skupina stereoizomere ali ne, imajo derivati kinolona s formulo (I) enantiomerne pare, pripisane cis-2-halogenociklopropilnemu delu v položaju 1, kot je pojasnjeno spodaj. Pri kateremkoli izmed teh enantiomerov smo opazili močno aktivnost in veliko varnost.

O R’

R¹ O

in

HOO

Derivati piridonkarboksilne kisline v skladu s predloženim izomom vključujejo vsakokratno prosto kislino, njene kislinske adicijske soli in soli njene karboksilne skupine. Kislinske adicijske soli vključujejo soli anorganskih kislin, npr. hidrokloride, sulfate, nitrate, hidrobromide, hidrojodide in fosfate; soli organskih kislin pa npr. acetate, metansulfonate, benzensulfonate, toluensulfonate, citrate, maleate, fumarate in laktate.

Soli karboksilne skupine so lahko organske ali anorganske ter vključujejo soli alkalijskih kovin, npr. litijeve soli, natrijeve soli in kalijeve soli, soli zemeljskoalkalijskih kovin, npr. magnezijeve in kalcijeve soli; amonijeve soli, trietilaminske soli, N-metilglukamate in tris(hidroksimetil)aminometanske soli.

Nekatere izmed teh prostih kislin in soli lahko obstajajo kot hidrati.

Zaestrenje dela karboksilne kisline derivatov piridonkarboksilne kisline s formulo (I) daje spojine, ki so koristne kot intermediati za sintezo ali pro-zdravila. Tako npr.

so alkilestri, benzilestri, alkoksialkilestri, fenilalkilestri in fenilestri koristni kot intermediati za sintezo. Estri, ki se v telesu zlahka razgrade, da tvorijo proste karboksilne kisline, so koristni kot pro-zdravila. Primeri takih estrov so acetoksimetilestri, pivaloiloksimetilestri, etoksikarboniloksiestri, klorovi estri, dimetilaminoetil estri, 5-indanil estri, ftalidinil estri in oksoalkil estri (npr. 5-substituirani 2-okso-1,3-dioksol-4-il-metil estri in

3-acetoksi-2-oksobutil estri).

Postopek za sintezo derivatov piridon karboksilne kisline s formulo (I), je pojasnjen spodaj, pri čemer vzamemo 112 8 npr. spojino, kjer je A=C-H; R =H; X =X =F; in R~=Et (etilna skupina, v nadaljevanju ista)

kislina al^ alkalija

lila, Hib odstranitev zaščitne skupine kislina ali alkalija istočasna odstranitev zaščitne skupine

IVa, IVb

2 kjer ima R enak pomen kot R , ali ciklična amino skupina, z enako strukturo kot R , le da je zaščitena.

Optično aktiven etil ester 1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil) 6,7-difluoro-1,4-dihidro-4-oksokinolin-3-karboksilne kisline (6a) ali (6b) hidroliziramo pri kislih ali alkalnih pogojih, da dobimo prost derivat karboksilne kisline (7a) ali (7b). Prosto kislino (7a) ali (7b) presnovimo s cikličnim aminom R^-H, da dobimo želeno spojino (lila) ali (Illb). Po potrebi odstranimo zaščitno skupino iz nastale spojine ob primernih pogojih, izbranih v odvisnosti od zaščitne skupine, da dobimo želeno spojino (IVa) ali (IVb).

Reakcijo substitucije s cikličnim aminom lahko izvedemo v topilu kot dimetilsulfoksidu, piridinu, acetonitrilu in 3-metoksibutanolu, pri temperaturi od sobne temperature do 150 °C, prednostno od 40 do 120 °C, v teku 0,5 do 5 ur, običajno 0,5 do 2 uri.

Alternativno pa spojino (6a) ali (6b) presnovimo s cikličnim aminom pri enakih pogojih, kot je zgoraj navedeno, ter nastalo spojino, (Iia) ali (Ilb), kot je pripravljena, zatem hidroliziramo pri kislih ali alkalnih pogojih, ter po potrebi odstranimo zaščitno skupino, da dobimo želeno spojino (lila) ali (Illb) ali (IVa) ali (IVb).

Optično aktivni ci3-2-fluorociklopropilamin lahko sintetiziramo kot sledi. 2-fluorociklopropankarboksilno kislino presnovimo z (R)-(+)- oi/ -metilbenzilaminom, da dobimo N-/1-(R)-feniletil/-1,2-cis-fluorociklopropankarboksamid

- 15 Reakcijo se da izvesti v tetrahldrofuranu v prisotnosti N,Nkarbonildiimidazola. Reakcijo lahko izvedemo tudi v skladu s postopkom mešanega anhidrida, pri katerem raztopimo karboksilno kislino v aprotičnem topilu ter presnovimo s halogenomravljinčnim estrom v prisotnosti baze pri nizkih temperaturah, nakar presnovimo z benzilaminom, da dobimo karboksamid. Nastali karboksamid se da ločiti na vsakega izmed izomerov po kromatografskih tehnikah.

Aprotično topilo, ki naj ga uporabimo pri postopku z mešanim anhidridom, ni specifično omejeno in vključuje etre, npr. dietil eter, diizopropil eter, tetrahidrofuran, 1,4-dioksan, in 1,2-dimetoksietan; halogenirane ogljikovodike, npr. diklorometan, kloroform, 1,2-dikloroetan, in 1,1,2,2-tetra kloroetan; aromatske ogljikovodike, npr. benzen, toluen, in ksilen; in alifatske ogljikovodike, npr. pentan, heksan, heptan, in cikloheksan. Običajno uporabljamo izmed njih tetrahidrofuran ali kloroform. Vodo, ki jo vsebuje topilo, katerega naj uporabimo, običajno predhodno odstranimo.

Atom halogena v halogenomravljinčnem estru je normalno atom klora. Halogenomravljični ester vključuje metilni, etilni, 2,2,2-trikloroetilni, fenilni, p-nitrofenilni in benzilni ester.

Baza, ki naj jo uporabimo, je lahko bodisi organska ali anorganska. Anorganska baza vključuje hidrokside, karbonate in hidrogenkarbonate alkalijskih kovin, npr. litijev hidroksid, natrijev hidroksid, kalijev hidroksid, litijev, natrijev in kalijev karbonat, natrijev hidrogenkarbonat in kalijev hidrogenkarbonat. Organska baza vključuje trialkilamine, npr. trietilamin, tripropilamin, tributilamin, N,N-diizopropil etilamin; dialkilaniline, npr. dietilanilin in dimetilanilin. ter heterociklične spojine, npr. N-metilmorfolin, piridin in N,N-dimetilaminopiridin.

Ločbo karboksamida na optične izomere lahko izvedemo po znanih tehnikah, kot s kromatografijo na koloni silikagela ob normalnem tlaku ali pod tlakom, s preparativno tankoslojno kromatografijo ter tekočinsko kromatografijo z visoko storilnostjo (HPLC). Ločbo na optične izomere se da izvesti tudi po drugih ločilnih tehnikah, ki se jih običajno uporablja, kot sta prekristalizacija in preobarjanje.

Tako ločen, optično aktiven karboksamid se da prevesti v optično aktivno cis-2-fluorociklopropan karboksilno kislino s hidrolizo. Reakcijo se da izvesti z raztapljanjem karboksami da, npr. v koncentrirani klorovodikovi kislini, čemur sledi segrevanje. Klorovodikovo kislino se da nadomestiti z žveplovo ali solitrno kislino. Lahko uporabimo topilo kot ocetno kislino ali nižji alkohol.

Nastalo karboksilno kislino se da takoj pretvoriti s Curtiusovo reakcijo v prisotnosti t-butanola v zaščiten cis-1-(t-butoksikarbonilamino)-2-fluoro-ciklopropan. Reakcijo se da izvesti prikladno z uporabo difenilfosforilazida, le da sinteza intermediarne azidne spojine ni omejena na to, uporabimo pa lahko splošne metode sinteze.

Nastali, optično aktivni derivat cis-2-fluoro-ciklopropil amina, se da uporabiti pri pripravi derivata kinolona s cis17 fluoro-ciklopropilno skupino v položaju 1, kot en sam izomer. Derivat kinolona v skladu s predloženim izumom se da tedaj dobiti z reakcijo tega izomera s cikličnim aminom, kot je opisano zgoraj.

Derivati piridon karboksilne kisline v skladu s predloženim izumom kažejo močno antimikrobno učinkovitost in se jih da zato uporabiti kot zdravila za ljudi in živali, npr. ribe, kot poljedelske kemikalije in živilske konzervanse.

Doza derivatov piridonkarboksilne kisline, namenjena za uporabo kot humano zdravilo, je v območju 50 mg do 1 g, prednostno od 100 do 300 mg, dnevno za odraslega. Doza, namenjena za uporabo kot veterinarsko zdravilo, je na splošno v območju 1 do 200 mg, prednostno 5 do 100 mg, na kg telesne mase dnevno, čeprav je lahko večja ali manjša, v odvisnosti od namena dajanja (terapevtska ali preventivna uporaba itd.), vrste in velikosti živali, tipa patogenskega organizma in simptomov. Zgoraj navedeno dnevno dozo se da porazdeliti na 2 do 4 doze dnevno. Po potrebi lahko dnevna doza nekoliko odstopa od zgoraj navedenega območja.

Derivati piridonkarboksilne kisline v smislu predloženega izuma so učinkoviti proti raznovrstnim mikroorganizmom, ki povzročajo razne infekcijske bolezni in so primerni za zdravljenje ali olajšanje in/ali preprečenje bolezni, ki jih povzročajo taki patogeni.

Pojasnjevalni primeri za bakterije ali bakterijam podobne mikroorganizme, proti katerim so derivati piridonkarbo ksilne kisline v smislu izuma učinkoviti, so Staphylo- 18 coccus sp., Streptococcus pyogenes, Streptococcus Haemolyticus, enterococci, Streptococcus pneumoniae, Peptostreptococcus sp., Neisseria gonorrhoeae, Escherichia coli, Citrobacter sp., Shigella sp., Klebsiella pneumoniae, Enterobacter sp., Serratia sp., Proteus sp., Pseudomonas aeruginosa, Haemophilus influenzae, Acinetobacter sp., Campylobacter sp., in Chlamidiae.

Primeri za bolezni, ki jih povzročajo ti patogeni, vključujejo folikulitis, furunkulozo, karbunkulozo, erizipel, flegmono, limfangiitis/limfadenitis, felon (absces na prstni blazinici), subkutani absces, spiradenitis, akne konglobata, infekcijski aterom, pirianalni absces, mastadenitis, površinske sekundarne infekcije po travmi, opeklini ali kirurški travmi, faringolaringitis, akutni bronhitis, ton.zilitis, kronični bronhitis, bronhiektaze, difuzni panbronhiolitis, sekundarne infekcije kroničnih respiratornih obolenj, pnevmonijo, pielonefritis, cistitis, prostatitis, epididimitis, gonokokusni uretritis, ne-gonokokusni eritritis, holecistitis, holangiitis, bacilno dizenterijo, enteritis, adneksitis, intrauterine infekcije, bartolinitis, blefaritis, hordeolum, dakriocistitis tarzadenitis, keratohelkozo, otitis media, sinuzitis, paradentitis, perikoronitis, cirkumkoronitis, gnatitis, peritonitis, endokarditis, septikemijo, meningitis in kožne infekcije.

Primeri za mikroorganizme, občutljive na spojine v smislu izuma, ki povzročajo veterinarske infekcijske bolezni, vključujejo perutninske, kot so Escherichia sp., Salmonella sp., Pasteurella sp., Haemophilus sp.,

Bordetella sp.,

Staphylococcus sp., in Mycoplasma sp. specifični primeri za veterinarske bolezni, ki jih povzročajo ti mikroorganizmi, vključujejo kolibacilozo, pullorum bolezen, ptičjo paratifozo, perutninsko kolero, infekcijsko korizo, stafilokokusne infekcije in mikoplazmične bolezni; nadalje prašičje, kot so kolibaciloza, malmoneloza, pasteureloza, hemofilusna infekcija, atropični rinitis, eksudativni epidermitis in mikloplazmične bolezni. Goveji, kot so kolibaciloza, salmoneloza, hemoragič na septikemija, mikoplazmične bolezni, goveja nalezljiva plevropnevnomija in goveji mastitis; pasje, kot je koriformna sepsa, salmoneloza, hemoragična septikemija, piometra in cistitis; ter mačje, kot so hemoragični plevritis, cistitis, kronični rinitis, hemofilusna infekcija, diareja pri mladih mačkah in mikoplazmične bolezni.

Spojino v smislu predloženega izuma se da formulirati v antimikrobne pripravke, v ustrezni dozirni obliki, na način dajanja, izbran po običajnih metodah priprave. Dozirna oblika za oralno dajanje vključuje tablete, praške, granule, kapsule, raztopine, sirupe, eliksire in oljne ali vodne suspenzije. Injekcije lahko vsebujejo poleg učinkovite sestavine tudi stabilizatorje, antiseptike in topilna sredstva. Raztopino, ki lahko vsebuje take dodatke, damo v posodo in nadalje lahko raztopino podvržemo liofilizaciji ali podobnemu, da pripravimo trdne pripravke, ki se jih da raztopiti pri uporabi. Posoda lahko vsebuje eno samo dozo ali več doz.

Dozirne oblike za zunanje dejanje vključujejo raztopine suspenzije, emulzije, mazila, gele, kreme, losione in razpršila.

Pri pripravi trdnih pripravkov se da učinkovino pomešati s primerno izbranimi, farmacevtsko sprejemljivimi dodatki, kot so polnila, snovi za povečanje volumna, veziva, dezintegra torji, pospeševalci raztapljanja, omočila in maziva.

Tekoči pripravki, vključujejo raztopine, suspenzije in emulzije. Lahko vsebujejo dodatke, kot so stabilizatorji za suspenzijo in emulgatorji.

Spojino v smislu predloženega izuma lahko dajemo živalim oralno bodisi direktno ali primešano h krmi, ali pa njeno raztopino dajemo bodisi direktno ali primešano k vodi ali krmi. Spojino lahko dajemo tudi neoralno, npr. z injekcijo.

Spojino v smislu izuma lahko formuliramo v pripravke za živali, kot so praški, fine granule, solubilizirani praški, sirupi, raztopine in injekcije, z običajno uporabljenimi preparativnimi metodami.

Primeri za formulacije so navedeni v nadaljevanju, vendar samo v pojasnjevalne namene, nikakor pa ne za omejitev.

PRIMERI ZA FORMULACIJO ŠT. 1

Kapsula:

Spojina primera 8			100,0	mg
Koruzni škrob			23,0	mg
Kalcijeva karboksimetil celuloza			22,5	mg
Hidroksipropilmetil celuloza			3,0	mg
Magnezijev stearat			1,5	mg
	skupno:	150,0	mg
PRIMER ZA FORMULACIJO	ŠT. 2
Raztopina:
Spojina primera 7		1	do 10	g
Ocetna kislina ali natrijev hidroksid	0,5	do 2	g
Etil p-hidroksibenzoat			0,1	g
Očiščena voda	88,9	do	98,4	g

skupno: 100 g

PRIMERI ZA FORMULACIJO ŽT. 3

Prah za primešanje h krmi:

Spojina primera 6

Koruzni škrob

Lah no brezvodna kremenična kislina do 10 g 88,5 do 98,5 g

0,5 g skupno: 100 g

Predloženi izum sedaj podrobneje pojasnjujemo z naslednjimi primeri in referenčnimi primeri, vendar je treba razumeti, da s tem ne mislimo omejiti predloženega izuma nanje. Referenčni primeri opisujejo sinteze optično aktivnih ogrodij iz optično aktivne cis-2-fluoro-ciklopropan karboksilne kisline.

Antimikrobno učinkovitost optično aktivnih spojin, pripravljenih v primerih, smo ovrednotili v skladu s standardno metodo, določeno v Nippon Kagakuryoho gakkai, in dobljeni rezultati so prikazani v spodnji tabeli 1, izraženi kot minimalna inhibitorska koncentracija (MIC: pg/ml).

REFERENČNI PRIMER 1

N-/1-(R)-feniletil/-1,2-cis-2-fluorociklopropan-karboksamid (2a, 2b);

1-1. Karbonildiimidazolna metoda:

En gram cis-2-fluorociklopropankarboksilne kisline smo raztopili v 30 ml tetrahidrofurana (THF), in dodali 1,78 g N,N’-karbonildiimidazola, nakar smo zmes mešali 1 uro pri sobni temperaturi. Raztopini smo dodali 1,45 g (R) - (+) -«L-metilbenzilamina in z mešanjem nadaljevali še 2 uri. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku in ostanek ekstrahirali s kloroformom. Ekstrakt smo zapored izprali z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline in vodo ter sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Iz preostale viskozne oljnate snotfi smo izolirali vsakega izmed izomerov s HPLC, pri spodaj prikazanih pogojih. Vsakega izmed izomerov smo prekristalizirali iz diizopropiletra da smo dobili naslovno spojino (2a) ali (2b).

Pogoji pri HPLC:

Kolona

Kagaku) etil acetat -THF (9:1 volumsko) 9.0 ml/min

Topilo

Pretok

Retenzijski Čas: 11 min, za spojino min. za spojino (^2b)

Spojina (2a):

Tališče:

108°C

Elementna analiza za C₁₂H₁₄FNO:

Izrač. (%)j C 69.55; H 6.81; N 6.76

Ugot.. (%): C 69.31; H 7.01; N 6.65 [a]_D; +61.96° (c=0.965, kloroform) ¹H-NMR (CDC1₃) 6 ppm:

0.92-1.34 (2H, m), 1.50 (3H, d, J=7Hz), 1.501.96 (IH, m), 4.68 (IH, dm, J=64Hz), 5.14 (IH, m), 7.40 (5H, s)

Fizikalno-kemijske lastnosti spojine (2b):

Tal.: 102°C

Elementna analiza za: C₁₂H₁₄FNO:

Izrač.: (%): C 69.55; H 6.81; N 6.76 Ugot.: (%): C 69.45; H 6.87; *N 6.70 [a]_D: +143.61° (c=0.830, kloroform) ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

0.98=1.34 (2H, m), 1.52 (3H, d, J=7Hz), 1.641.96 (IH, m), 4.58 (IH, dm, J=66Hz), 5.24 (IH, m), 7.40 (5H, m)

1-2. Metoda z mešanim anhidridom

V 50 ml tetrahidrofurana smo raztopili 4,19 g 2-fluoroci klopropankarboksilne kisline (ois-trans zmes) in 4,07 g trietilamina, nakar smo raztopino ohladili na -10 °C. Dodali smo ji raztopino 4,73 g etilkloroformata v 20 ml tetrahidrofurana in zmes mešali 10 minut. Raztopini smo nato dokapavali raztopino 4,88 g (R)-( + )-clj-metil-benzilamina v 30 ml tetrahi drofurana pri tej temperaturi, nakar smo zmes mešali 15 ur pri sobni temperaturi. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku in ostanek ekstrahirali z benzenom. Ekstrakt smo zapored izprali z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline,

N vodno raztopino natrijevega hidroksida in vodo ter sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku ter nastalo, bledo rumeno, oljnato snov smo očistili s kromatografijo na koloni silikagela, ob uporabi mešanega topila benzen/etilacetat kot eluenta za vsako izmed naslovnih spojin (2a) in (2b).

REFERENČNI PRIMER 2 (+)-cis-2-fluoroclklopropankarboksilna kislina (3a):

V 15 ml koncentrirane klorovodikove kisline smo raztopili 530 mg amidne spojine (2a), kot je pripravljena v referenčnem primeru 1, nakar smo raztopino segrevali 5 tfr ob mešanju pri 100 do 110 °C. Reakcijski zmesi smo dodali 20 ml vode ter zmes ekstrahirali z etilacetatom. Ekstrakt smo nato ekstrahirali z vodno raztopino natrijevega hidrogenkarbonata in ta vodni ekstrakt smo izprali z etilacetatom. Vodni ekstrakt smo uravnali na pH 5 s koncentrirano klorovodikovo kislino in ekstrahirali z etilacetatom. Ekstrakt smo sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in topilo odstranili ob zamnjšanem tlaku, da smo dobili naslovno spojino (3a) kot bledo rumeno olje.

[a]_D: -23.13° (c=1.020, kloroform) ¹ H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.0-1.42 (IH, m), 1.60-2.10 (2H, m), 4.82 (IH, dm, J=65Hz), 12.0 (IH, s)

REFERENČNI PRIMER 3 (+)-cis-2-fluorociklopropankarboksilna kislina (3b)^;

V 30 ral koncentrirane klorovodikove kisline smo raztopil 1,65 g amidne spojine (2b), kot je pripravljena v referenčnem primeru 1, nakar smo raztopino segrevali 5 ur ob mešanju pri 100 do 110 °C. pH reakcijske zmesi smo uravnali na vrednost med 8 in 9 z natrijevim hidrogenkarbonatom, nakar smo izprali s kloroformom. pH vodnega sloja smo uravnali na 4 s koncentri rano klorovodikovo kislino in ekstrahirali z etilacetatom. Ekstrakt smo sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in topilo odstranili ob zmanjšanem tlaku, da smo dobili naslovno spojino (3t>) kot bledo rumeno olje.

[a]_D: +21.56° (c=1.113, kloroform) l-H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.0-1.42 (IH, m), 1.56-1.98 (2H, ra,, 4.76 (IH, dni, J=66Hz), 11-32 (IH, s)

REFERENČNI PRIMER 4 (+)-cis-1-(t-butoksikarbonilamino)-2-fluorociklopropan (4a):

V 5 ml t-butanola smo raztopili 200 mg karboksilne kisline (3a), kot smo jo dobili pri referenčnem primeru 2, 603 mg difenilfosforilazida in 203 rag trietilamina, nakar smo raztopino segrevali ob refluksu 4,5 ur. Po odstranitvi topila ob zmanjšanem tlaku smo preostanek ekstrahirali s kloroformom. Ekstrakt smo zapored izprali z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline, 2 %-no vodno raztopino natrijevega hidroksida in vodo, ter sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku ter preostanek podvrgli kromatografiji na koloni silikagela, ob uporabi kloroforma kot eluenta, da smo dobili naslovno spojino (4a) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 73°C (a]_D: +65.57° (c=0.610, kloroform) ^H-NMR (CDC1₃) 5 ppm:

0.6-1.3 (2H, m), 1.46 (9H, s), 2.48-2.74 (IH, m), 4.62 (IH, dm. J=65Hz), 4.6-5.1 (IH, široko).

REFERENČNI PRIMER 5 (-)-cis-1-(t-butoksikarbonilamino)-2-fluorociklopropan (4b):

V 6 ml t-butanola smo dali 265 mg karboksilne kisline (3b), kot smo jo dobili pri referenčnem primeru 3, 800 mg difenilfosforilazida in 270 mg trietilamina. Raztopino smo pustili reagirati in jo obdelali na enak način, kot v referenčnem primeru 4, da smo dobili naslovno spojino (4b).

Tališče: 63°C [a]_D: -60.27 (c=0.740, kloroform)

- 27a¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

0.66-1.3 (2H, m), 1.46 (9H, s), 2.48-2.74 (IH, m), 4.58 (IH- dm, J=65Hz), 4.6-5.1 (IH, široko)

REFERENČNI PRIMER 6 (-)-etil-2-/(1,2-cis-2-fluorociklopropan-1-il)aminometilen/3-okso-3-(2,4,5-trifluorofenil)propionat (5a):

Etil 2,4,5-trifluorobenzoilacetat (234 mg), 2 ml etil ortoformata in 4 ml acetanhidrida smo pomešali in zmes segrevali 2 uri ob mešanju na 110 do 120 °C. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku in ostanek raztopili v 10 ml diklorometana.

Spojino (4a), dobljeno pri referenčnem primeru 4 (167 mg), in 5 ml trifluoroocetne kisline smo pomešali in zmes mešali 20 minut pri sobni temperaturi, nakar smo koncentrirali do suhega ob zmanjšanem tlaku, pri čemer smo nastali amin trifluoroacetat uporabili brez čiščenja). Ostanek smo raztopili v 10 ml diklorometana in ohladili na -10 °C. Nato smo ji dokapavali raztopino 230 mg trietilamina in 10 ml diklorometana Nato smo zmesi dokapavali zgoraj pripravljeno raztopino diklorometana, čemur je sledilo mešanje čez noč pri sobni temperaturi. Topilo smo uparili do suhega ob zmanjšanem tlaku ter preostanek podvrgli kromatografiji na koloni silikagela, ob uporabi mešanega topila benzen/etilacetat (2:1 vol.). Rumeno oljnato snov smo dobili iz eluenta po odstranitvi topila. Produkt smo prekristalizirali iz diizopropil etra/n-heksana, da smo dobili naslovno spojino (5a) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 69-70°C (aJ_D: -10.29° (c=J.O88, kloroform)

REFERENČNI PRIMER 7 (+)-etil-2-/(1,2-cis-2-fluorociklopropan-1-il)aminometilen/-3okso-3-(2,4,5-trifluorofenil)propionat (5b) :

Pomešali smo etil 2,4,5-trifluorobenzoilacetat (337. mg) ml etilortofor mata in 4 ml acetanhidrida, nakar smo zmes segrevali 2 uri ob mešanju na 110 do 120 °C. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku in preostanek raztopili v 10 ml diklorometana.

Spojino (4b), kot smo jo dobili pri referenčnem primeru 5 (240 mg), in 5 ml trifluoroocetne kisline, smo pomešali in zmes mešali pri sobni temperaturi 1 uro, čemur je sledilo koncentriranje ob zmanjšanem tlaku (amin trifluoroacetat smo uporabili brez čiščenja). Preostanek smo raztopili v 10 ml diklorometana in raztopino ohladili na -10 °C. Raztopino 230 mg trietilamina v 10 ml diklorometana smo dodali po kapljicah ter zgoraj pripravljeno raztopino d iklorometana smo nadalje dodajali k zmesi, čemur je sledilo mešanje preko noči pri sobni temperaturi. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku in preostanek podvrgli kromatografiji na koloni silikagela, ob uporabi mešanega topila benzena in etilacetata (2:1 vol). Rumeno oljnato snov smo dobili iz eluenta po odstranitvi topila. Prekristalizacija iz diizopropil etra/n-heksana je dala naslovno spojino (5b) kot brezbarv_ne kristale.

I

Tališče: 69-70°C [a]_D; +12.09 (c=0.645, kloroform)

REFERNČNI PRIMER 8 (+)-6,7-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluoroclklopropil)-4-okso1,4-dihidrokinolin-3-karboksilat (6a):

V 15 ml brezvodnega dioksana smo raztopili 180 mg spojine (5a), kot je dobljena pri referenčnem primeru 6, ter dodali k raztopini 200 mg 60 %-nega natrijevega hidrida, čemur je sledilo mešanje 2 uri pri sobni temperaturi. Reakcijsko zmes smo dodali k 10 %-ni vodni raztopini citronske kisline, čemur je sledilo koncentriranje ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo ekstrahirali s kloroformom in ekstrakt sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo očistili s preparativno TLC na silikagelu ob uporabi benzena/etil acetata (1:2 vol.) kot razvijalnega topila, da smo dobili naslovno spojino (6a) kot brezbarvne kristale .

Tališče: 231-232°C [<x)_D: +27.20° (c=0.610, kloroform) ¹H-NMR (CDC1₃) 5 ppm:

1.20 (3H, t, J=7Hz), 1.6-1.9 (2H, m), 3.28-3.56 (IH, m), 4.42 (2H, q, J=7Hz), 5.11 (IH, dm,

J=63Hz), 7.60 (IH, dd, J=llHz & 7Hz), 8.28 (IH, dd, J=10Hz & 11Hz), 8.58 (IH, s)

REFERENČNI PRIMER 9 (-)-etil 6,7-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)-4-okso1,4-dihidrokinolin-3-karboksilat (6b):

V 15 ml brezvodnega dioksana smo raztopili 267 mg spojine (5b), kot smo jo dobili pri referenčnem primeru 7, ter ji dodali 200 mg 60 %-nega natrijevega hidrida, nakar smo zmes mešali 2 dni pri sobni temperaturi. Reakcijsko zmes smo dodali k 10 %-ni vodni raztopini citronske kisline, čemur je sledilo koncentriranje ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo ekstrahirali s kloroformom in sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku ter preostanek očistili s preparativno TLC na silikagelu, ob uporabi benzena/etilacetata (1:2 vol.).«-kot razvijalnega topila, da smo dobili naslovno spojino (6b) kot brezbarvne kristale .

Tališče: 226-227°C [a]_D: -31.36° (c=0.610, kloroform)

J-H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.22 {3H, t, J=7Hz), 1.5-1.9 (2H, m), 3.26-3.52 (IH, m), 4.40 (2H, q, J=7Hz), 5.10 (IH, dm,

J=63Hz), 7.58 (IH, dd, J=llHz & 7Hz), 8.26 (1Ή, dd, J=10Hz & 11Hz), 8.55 (IH, s)

REFERENČNI PRIMER 10 (+)-6,7-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)-4-okso-1, 4dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (7a);

V 15 ml koncentrirane klorovodikove kisline smo raztopili 106 mg estra (6a), kot smo ga dobili v referenčnem primeru

8, nakar smo raztopino segrevali 2 uri ob mešanju pri 100 do 110 °C. Reakcijski zmesi smo dodali 15 ml vode ter oborino zbrali s filtracijo, da smo dobili naslovno spojino (7a) kot brezbarvne kristal e.

Tališče: 265-270°C [ct]_D: +3.66° (c=0.383, ocetna kislina) ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.75-1.95 (2H, m), 3.58 (IH, m), 5.18 (IH, dm,

J=64Hz), 7.82 (IH, dd, J=12Hz, & 7Hz), 8.37 (IH, dd, J=18Hz & 8Hz), 8.94 (IH, s)

REFERENČNI PRIMER 11 (-)-6,7-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)-4-okso-1,4dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (7b):

V 10 ml koncentrirane klorovodikove kisline smo raztopili 150 mg ekstra (6b), kot smo ga dobili v referenčnem primeru

9, nakar smo raztopino segrevali 2 uri ob mešanju na 110 °C. Reakcijski zmesi smo dodali 20 ml vode in zmes ekstrahirali s kloroformom. Ekstrakt smo sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in topilo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo prekristalizirali iz etanola, da smo dobili naslovno spojino (7b) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 261-264°C [<x]_D; -4.08° (c=0.343, ocetna kislina) ^H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.75-1.95 (2H, m), 3.58 (IH, m), 5.18 (IH, dm, J=64Hz), 7.82 (IH, dd, ,J=12Hz & 7Hz), 8.37 (IH, dd, J=12Hz δ 8 Hz), 8.94 (IH s)

PRIMER 1

7-/3-(S)-t-butoksikarbonilamino-1-pirolidinil/-6-fluoro1—(1,2-cis-2-fluorociklopropil)-4-okso-1, 4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (8a):

mg karboksilne kisline (7a), kot smo jo dobili pri referenčnem primeru 10, 150 mg (S)-3-(t-butoksikarbonilamino)pirolidina, 200 mg trietilamina in 20 ml acetonitrila smo pomešali ter zmes segrevali 4 ure ob refluksu. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku in preostanku dodali 10 %-no vodno raztopino citronske kisline, čemur je sledila ekstrakcija s kloroformom. Ekstrakt smo sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in topilo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo prekristalizirali iz etil acetata, da smo dobili naslovno spojino (8a) kot rumene kristale.

Tališče: 236-239°C [a]_D: +1.0°(c=0.200, kloroform) ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppms

1.2-1.7 (2H, m), 1.46 (9H, s), 1.7-1.9 (IH, m),

2.0-2.36 (IH, m), 3.3-4.0 (5H, m), 4.2-4.4 (IH, m), 5.06 (IH, dm, J=68Hz), 6.68 (IH, d, J=7Hz),

7.84 (IH, d, J=14Hz), 8.46 (IH, s)

PRIMER 2

7-/3-(S)-t-butoksikarbonilamino-1-pirolidinil/-6-fluoro1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (8b):

- 34 Karboksilno kislino, kot smo jo dobili v referenčnem primeru 11 (7b) (112 mg), 200 mg (S)-3—(t-butoksikarbonilamino)pirolidina, 220 mg trietilamina, in 15 ml acetonitrila smo pomešali ter zmes segrevali 4 ure ob refluksu. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku ter ostanku dodali 10 %-no vodno raztopino citronske kisline, čemur je sledila ekstrakcija s kloroformom. Ekstrakt smo sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in topilo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo prekristalizirali iz etilacetata, da smo dobili naslovno spojino (8b) kot rumene kristale.

Tališče: 242-243°C (a]_D: -4.0°(c=0.448, kloroform) ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.0-1.7 (2H, m), 1.40 (9H, s), 1.6-1.8 (IH, ra),

1.9-2.1 (IH, m), 3.3-3.9 (5H, m), 4.2-4.5 (IH, ra), 5.00 (IH, dm, J=68Hz), 6.58 (IH, d, J=7Hz),

7.72 (IH, d, J=14Hz1. 8.32 (IH, s)

PRIMER 3

7-/3-(S)-amino-1-pirolidinil/-6-fluoro-1-(1,2-cis-2fluorociklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3karboksilna kislina (9a):

V 10 ml trifluoroocetne kisline smo raztopili 80 mg karboksilne kisline (8a), kot smo jo dobili pri primeru 1.

Po 20 minutah mešanja smo reakcijsko zmes uparili ob zmanjšanem tlaku do suhega. Preostanku smo dodali 5 ml vode in nadalje dodajali 1 N vodno raztopino natrijevega hidroksida, da smo raztopili preostanek. pH vodnega sloja smo uravnali na 7,5 z 1 N klorovodikovo kislino, čemur je sledila ekstrakcija s kloroformom. Ekstrakt smo sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in topilo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Prekristalizacija ostanka iz etanola je dala naslovno spojino kot brezbarvne kristale.

Tališče: 248-252°C [α]_θ: -31.35° (c=0.370, IN NaOH vadna*d?assfe&pina) ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.52-1.68 (2H, m), 1.68-1.80 (IH, m), 2.05-Ϊ.15 (IH, m), 3.13-3.22 (IH, m), 3.25-3.45 (2H, m),

3.45-3.65 (3H, m), 5.12 (IH, dm, J=65Hz), 6.58 (IH, d, J=7Hz), 7.58 (IH, d, J=14Hz), 8.29 (IH, s)

PRIMER 4

7-/3-(S)-amino-1-pirolidinil/-6-fluoro-1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (9a):

V 10 ml trifluoroocetne kisline smo dali 80 mg karboksilne kisline (8b), kot smo dobili v primeru 2. Po 20 minutah mešanja smo reakcijsko zmes uparili do suhega ob zmanjšanem tlaku.Preostanku smo dodali 5 ml vode ter nadalje dodajali 1 N vodno raztopino natrijevega hidroksida, da smo raztopili preostanek. pH vodnega sloja smo uravnali na 7,5 z 1 N klo- 36 rovodikovo kislino in temu je sledila ekstrakcija s kloroformom Ekstrakt smo sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in iz njega odstranili topilo ob zmanjšanem tlaku. Prekristalizacija preostanka iz etanola je dala naslovno spojino (9b) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 236-240°C [a]_D: +23.72 (c=0.413, IN NaOH vodna raztopina) ^H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.55-1.69 (2H, m), 1.69-1.77 (IH, m), 2.07-2.15 (IH, m), 3.15-3.22 (IH, m), 3.37-3.47 (2H, m),

3.52-3.58 (2H, m), 3.58-3.66 (IH, m), 5.13 (IH, dm, J=65Hz), 6.62 (IH, d, J⁼7Hz), 7.61 (IH, d,

J=14Hz), 8.3_D LIH, s) ,

REFERENČNI PRIMER 12 ^{* 7} (-)-etil-2-//1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)amino/-metilen/3-okso-3-(3-kloro-2,4,5-trifluorofenil)propionat (lOa):

Etil 3-kloro-2,4,5-trifluorobenzoilacetat (1,5 g), 6 ml etil ortoforfoata, ^{in 10} acetanhidrida smo pomešali in zmes segrevali na 110 do 120 °C 1,5 ure ob mešanju. Reakcijsko zmes smo koncentrirali do suhega ob zmanjšanem tlaku, nakar smo preostanek raztopili v 5 ml diklorometana.

ml trifluoroocetne kisline smo ohladili z ledom ter 480 mg (+)-cis-1-(t-butoksikarobnilamino)-2-fluorociklopropana (4a) raztopili v njej. Raztopino smo mešali pri sobni temperaturi 20 minut, čemur je sledilo uparjenje ob zmanjšanem tlaku do suhega. Preostanek smo suspendirali v 10 ml diklorometana in dodali 3 ml trietilamina ob hlajenju z ledom.

Po 20 minutah mešanja smo k temu dodali zgoraj pripravljeno raztopino diklorometana, nakar smo zmes mešali 1 uro. Reakcijsko zmes smo izprali z vodo in sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo podvrgli flash (bliskovito hitri) kolonski kromatografiji ob uporabi mešanega topila benzen/etilacetat (5:1 vol.) kot eluenta. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku in preostanek sprali z diizopropiletrom, da smo dobili 620 mg naslovne spojine (10a).

Tališče: 98-100°C (a]p: -6.66° (c=0.998, kloroform)

Elementna analiza za C₁₅H₁₂C1F₄NO₃:

Izrač. (%): C 49.26; H 3.31; N 3.83 Ugot. (%) :* C 49.39; H 3.22; N 3.86 ^•H-NMR (CDC1₃) 6 ppm;

0.95, 1.08 (3H, 1:2.5, vsak t, J=7HZ), 1.0-1.5 (2H, m), 2.8-3.15 (IH, m), 4.03, 4.07 (2H,

1:2.5, vsak q, J=7Hz), 4.78 (IH, dm, J=65Hz),

7.13 (IH, ddd, J=5.9, 8.6, & 9.5Hz), 8.20, 8.25 (IH, 1:2.5, vsak d, J=14HZ)

- 38 REFERENČNI PRIMER 13 (+)-2-//1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)amino/metilen/3-okso-3-(3-kloro-2,4_>5-trifluorofenil)propionat (10b):

Etil 3-kloro-2,4,5-trifluorobenzoilacetat (1,5 g), 6 ml etil ortoformata, in 10 ml acet anhidrida smo pomešali ter zmes segrevali 1,5 ur ob mešanju na 110 do 120 °C. Reakcijsko zmes smo koncentrirali do suhega ob zmanjšanem tlaku in preostanek raztopili v 10 ml diklorometana. 10 ml trifluoroocet ne kisline smo ohladili z ledom ter v njej raztopili 1,12 g (-)-cis-1-(t-butoksikarbonilamino)-2-fluorociklopropana (4b), po 20 urnem mešanju pri sobni temperaturi smo zmes uparili do suhega ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo suspendirali v 20 ml diklorometana ter suspenziji dodali 2,0 g trietilamina ob hlajenju z ledom. K temu smo nato dodali .zgoraj pripravljeno raztopino diklorometana, Čemur je sledilo 1 urno mešanje. Reakcijsko zmes smo izprali z vodo in sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo podvrgli flash kolonski kromatografiji, nakar smo eluirali z mešanim topilom benzen/etilaceta (4:1 vol.). Iz eluenta smo odstranili topilo ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo izprali z diizopropiletrom/n-heksanom, da smo dobili 1,74 g kristalov naslovne spojine (10 b).

Tališče: 99-100°C [a]_n: +6.70° (c=0.895, kloroform)

Elementna analiza za C₁₅H₁₂C1F₄NO₃:

Izrač. (%): C 49.26; H 3.31; N 3.83 Ugot. (%): C 49.41; H 3.60; N 4.06 ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

0.95, 1.08 (3H, 1:2.5, vsak t, J=7HZ), 1.0-1.5 (2H, m), 2.8-3.15 (IH, m), 4.03, 4.07 (2H,

1:2.5, vsak q, J=7Hz), 4.78 (IH, dm, J=65Hz),

7.13 (IH,, ddd, J=5.9, 8.6, δ 9.5Hz), 8.20, 8.25 (IH, 1:2.5, vsak d, J=14HZ)

REFERENČNI PRIMER 14 (+)-etil 8-kloro-6,7-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilat (1 la):

V 7 ml brezvodnega dioksana smo raztopili 620 mg spojine (10a), kot smo jo pripravili pri referenčnem primeru 12, ter raztopini dodali 80 mg 60 %-nega natrijevega hidrida, čemur je sledilo 1 urno mešanje pri sobni temperaturi. K reakcijski zmesi smo dodali etil acetat in zmes zapored izprali z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline in vodo. Organski sloj smo sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in topilo odstranili iz njega ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo izprali z n-heksanom, da smo dobili 551 mg naslovne spojine (11a) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 18l-184°C [a]_D: +45.1° (c=1.18, kloroform)

Elementna analiza za 'C₁₅H₁₂ClF₄NO₃:

Izrač. (%): C 52.12; H 3.21; N 4.05 Ugot. (%): C 52.09; H 3.33; N 4.01 ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.40 (3H, t, J=7HZ), 1.4-1.9 (2H, m), 4.08 (IH, m), 4.39 (2H, q, J=7HZ), 4.90 (IH, dm, J=65Hz),

8.24 (IH, dd, J=10 & 11 Hz)

REFERENČNI PRIMER 15 (-)-etil 8-kloro-6,7-difluoro-1 - (1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilat (11b):

V 10 ml brezvodnega dioksana smo suspendirali 560 mg 60 %-nega natrijevega hidrida, katerega smo bili 2-krat izprali z brezvodnim n-heksanom. Suspenzijo smo dodali k raztopini 1,70 g spojine (10b) v 20 ml brezvodnega dioksana, čemur je sledilo 2 urno mešanje pri sobni temperaturi. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku in k preostanku dodali 0,1 N klorovodikovo kislino. Oborjene kristale smo zbrali s filtracijo izprali zapored z vodo in dietiletrom in sušili ob zmanjšanem tlaku, da smo dobili 1,44 g naslovne spojine (11b) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 174°C [a]_D: -45.3° (c=1.05, 'kloroform)

Elementna analiza za C₁₅H₁₁C1F₄NO₃:

Izrač. (%): C 52.12; H 3.21; N 4.05

Ugot. (%): C 51.80; H 3.45? N 4.15 ¹H-NMR (CDClj) δ ppm:

1.40 (3H, t, J=7HZ), 1.4-1.9 (2H, m), 4.08 (IH, m), 4.39 (2H, q, J=7HZ), 4.90 (IH, dm, J=65Hz),

8.24 (IH, dd, J=10 & 11 Hz)

IR(KBr); v_max cm^-1: 3100, 2998, 1731, 1638, 1614,

1470, 1317

- 41 REFERENČNI PRIMER 16 (+)-8-kloro-6,7-difluoro-1-(1, 2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (12a):

Pomešali smo ester (11a) (540 mg), 5 ml koncentrirane klorovodikove kisline in 5 ml ocetne kisline, nakar smo zmes segrevali 2 uri ob mešanju na 120 do 130 °C. Reakcijski zmesi smo dodali 50 ml vode in oborjene kristale zbrali s filtracijo, izprali zapored z vodo in dietiletrom in sušili ob zmanjšanem tlaku, da smo dobili 420 mg naslovne spojine (12a) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 17O-171°C [q]_D; +30.4° (c=Q.54, kloroform)

Elementna analiza za C₁₃H₇C1F₃NO₃: izrač. (%) : C 49.16; H 2.22? N 4.41 Ugot. (%): C 49.21; H 2.49; N 4.27 ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.3-2.0 (2H, m), 4.12-4.34 (IH, m), 4.95 (IH, dm, J=63Hz), 8.27 (IH, dd, J=8 & 8Hz), 8.87,

8.89 (IH, vsak s, razcepljen 1:1).

REFERENČNI PRIMER 17 (-)-8-kloro-6,7-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4 okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (12b);

Pomešali smo ester (11b) (1,40 g) in 10 ml koncentrirane klorovodikove kisline in zmes segrevali 2,5 ure ob mešanju na 110 °C. Reakcijski zmesi smo dodali 50 ml vode, in oborjene kristale zbrali s filtracijo, izprali z vodo in dietiletrom in sušili ob zmanjšanem tlaku, da smo dobili 1,16 g

- 42 naslovne spojine (12 b) kot brezbarvne kristale.

Tališče 177-182°C [a]_D: -26.8® (c=0.90, kloroform)

Elementna analiza za c₁₃H₇C1F₃NO₃:

Izrač.: (%): C 49.16? H 2.22; N 4.41 Ugot.: (%): C 49.28; H 2.40; N-4.66 ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.3-2.0 (2H, m), 4.12-4.34 (IH, m), 4.95 (IH, dm, J=63Hz), 8.27 (IH, dd, J=8 & 8Hz), 8.87,

8.89 (IH, vsak s, razcepljen 1:1).

PRIMER 5 (+)-7-/3-( S)-amino-1-pirolidinil/-8-kloro-6-fluoro-1-(1,2cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3karboksilna kislina (13a):

ml trifluoroocetne kisline smo ohladili z ledom ter v njej raztopili 230 mg 3-(S)-1-t-butoksikarbonil-3-(t-butoksikarbonilamino)pirolidina, čemur je sledilo mešanje 20 minut pri sobni temperaturi. Reakcijsko zmes smo uparili do suhega ob zmanjšanem tlaku ter preostanek raztopili v 15 ml acetonitrila. Raztopini smo dodali 170 mg karboksilne kisline (12a) in 400 mg trietilamina, čemur je sledilo 6,5 urno refluktiranje. Reakcijsko zmes uparili do suhega ob zmanjšanem tlaku ter preostanku dodali 1N klorovodikovo kislino. Zmes smo izprali s kloroform. pH vodnega sloja smo uravnali na 12 z

- 43 1Ν vodno raztopino natrijevega hidroksida in izprali s kloroformom. pH vodnega sloja smo ponovno uravnali na 7,6 s klorovodikovo kislino in ekstrahirali s kloroformom. Ekstrakt smo sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in topilo uparili. Preostanek smo prekristalizirali iz vodnega amoniaka/ etanola, da smo dobili 138 mg naslovne spojine (13a) kot brezbarvne kristale.

Tališče: . 214-217°C ( z razpadom) [aJ_D: +120.8° (c=0.475, 0.1N NaOH vodna raztopina)

Elementna analiza za C₁₇H₁₆C1F₂N₃O₃«1/2H₂O:

Izrač. :(%)’· C 51.98; H 4.36; N 10.70 Ugot.:(%): C 52.07; H 4.71; N 10.72 ¹H-NMR (NaOD) δ ppm:

1.28 (IH, dm, J=27Hz), 1.69-1.78 (2H, m), 3.393.42 (IH, m), 3.51-3.61 (3H, m), 3.69-3.72 (IH, m), 4.13-4.17 (IH, m), 4.99 (IH, dm, J=70Hz),

7.72 (IH, d, J=14Hz), 8.44, 8.45 (IH, vsak s, razcepljen ,1:1)*

PRIMER 6 (-)-7-/3-(S)-amino-1-pirolidinil/-8-kloro-6-fluoro-1-(1,2-cis2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (13a):

ml trifluoroocetne kisline smo ohladili z ledom in v njej raztopili 230 mg 3-(S)-t-butoksikarbonil-3-(t-butoksikarbonilamino)pirolidina, čemur je sledilo 20 minutno mešanje pri sobni temperaturi. Reakcijsko zmes smo uparili do suhega ob zmanjšanem tlaku in preostanek raztopili v 15 ml acetonitri la. Raztopini smo dodali 170 mg karboksilne kisline (12b) in 400 mg trietilamina, nakar smo zmes segrevali 6,5 ur ob refluksu. Reakcijsko zmes smo uparili do suhega ob zmanjšanem tlaku. Preostanku smo dodali 1N klorovodikovo kislino ter zmes izprali s kloroformom. Vodni sloj smo uravnali na pH 12 z 1N vodno raztopino natrijevega hidroksida in vodni sloj uravnali na pH 7,6 s klorovodikovo kislino in ekstrahirali s kloroformom. Ekstrakt smo sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in topilo uparili. Preostanek smo prekristalizirali iz vodnega amoniaka/etanola, da smo dobili 158 mg naslovne spojine (13b) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 247-252°C ( z razpadom) [a]_D: -94.7^e (c=0.378, 0.1N HaOH vodna raztopina)

Elementna analiza za C₁₇H₁₆C1F₂N₃O₃*H₂O:

Izrač.: (%): C 50.82; H 4.52; N 10.46 Ugot.: (%)·’ C 50.97; H 5.14; N 10.42 ¹H-NMR (NaOD) δ ppm:

1.32 (IH, dm, J=27Hz), 1.73-1.80 (2H, m), 2.152.19 (IH, m), 3.19-3.22 (IH, m), 3.45-3.50 (IH, m), 3.58-3.62 (IH, m), 3.85-3.88 (2H, m), 4.164.20 (IH, m), 4.99 (IH, dm, J=63Hz), 7.76 (IH, d, J=14Hz), 8.54, 8.44 (IH,vsak s, razcepljen, 1:1)

REFERENČNI PRIMER 18 (-)-eti1-2-//(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)amino/-metilen/3-okso-3-(2,3,4,5-tetrafluoro-6-nitrofenil)-propionat (I4a):

Pomešali smo etil 2,3,4,5-tetrafluoro-6-nitrobenzoilacetat (1,5 g), 6 ml etilortoformata in 10 ml acetanhidrida, nakar smo zmes segrevali 2 uri na 120 °C. Reakcijsko zmes smo koncentrirali do suhega in preostanek raztopili v 10 ml diklorometana.

ml trifluoroocetne kisline smo ohladili z ledom ter v njej raztopili 1,1 g (+)-cis-1-(t-butoksikarbonilamino)-2fluorociklopropana (4a). Raztopino smo mešali pri sobni temperaturi 2 uri, čemur je sledilo uparjenje do suhega ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo suspendirali v 20 ml diklorometana in mu dodali 2,0 g trietilamina ob hlajenju z ledom, čemur je sledilo 20 minutno mešanje. Nato smo k temu dodali zgoraj pripravljeno raztopino diklorometana, čemur je sledilo 30 minutno mešanje. Reakcijsko zmes smo izprali z vodo in sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. Topilo smo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo podvrgli ”fla h” kolonski kromatografiji ob uporabi benzena kot eluenta. Frakcije spojine (I4a) smo združili in topilo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo izprali z n-heksanom, da smo dobili 1,57 g kristalov naslovne spojine (I4a).

Tališče: 99-100°C [a]_D: -10.3° (c=1.25, chloroform)

Elementna analiza za ^C15^H11^F5^N2°5

Izrae.: (%): C 45.70; H 2.81; N 7.10 Ugot.: (%): C 45.60; H 3.01; N 7.03 ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.10 (3H, t, J=7Hz), 1.2-1.55 (2E, m), 2.88-3.16 (IH, m), 4.09 (2H, q, J=7Hz), 4.45 (IH, dm,

J=63Hz), 8.29 (IH, d, J=14Hz)

IR(KBr): v_max cnr¹: 3454 1734, 1626, 1566, 1521,

1482

REFERENČNI PRIMER 19 (+)-eti1-2-//(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)amino/-metilen/3-okso-3-(2,3,4,5-tetrafluoro-6-nltrofeni1)propionat (14b):

Pomešali smo etil 2,3,4,5-tetrafluoro-6-nitrobenzoilacetat (1,5 g), 6 ml etil ortofor mata in 10 ml acetanhidrida, nakar smo zmes segrevali 1 uro ob mešanju na 110 do 120 °C. Reakcijsko zmes smo koncentrirali do suhega in preostanek raztopili v 10 ml diklorometana.

ml trifluoroocetne kisline smo hladili z ledom in v njej raztopili 1,10 g (-)-cis-1-(t-butoksikarbonilamino)-2-fluorociklopropana (4b), čemur je sledilo 20 minutno mešanje pri sobni temperaturi. Reakcijsko zmes smo uparili do suhega ob zmanjšanem tlaku in preostanek suspendirali v 20 ml diklorometana. Suspenziji smo dodali 1,8 g trietilamina ob hlajenju z ledom, čemur je sledilo 20 minutno mešanje. Zmesi smo dodali zgoraj pripravljeno raztopino diklorometana, čemur je sledilo 2 urno mešanje. Reakcijsko zmes smo izprali z vodo in sušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. Topilo smo uparili ob zmanjšanem tlaku in preostanek podvrgli flash” kolonski kromatografiji ob uporabi benzena kot eluenta. Frakcije produkta (I4b) smo združili in topilo odstranili ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo izprali z n-heksanom, da smo dobili 1,50 g kristalov naslovne spojine (I4b).

- 47 Tališče: 98-100°C

-10.1« (c=2.09, kloroform)

Elementna analiza za ^ci5^HiiF₅N₂ ^O5 IzraČ.: (%)s C 45.70; H 2.81; N 7.10

Ugot.: (%)·. c 45.77; H 3.38; N 7.18 ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.10 (3H, t, J=7Hz), 1.2-1.5 (2H, m), 2.88-3.12 (IH, m), 4.09 (2H, q, J=7Hz), 4.45 (IH, dm,

J=63Hz), 8.30 (IH, d, J=14Hz)

IR(KBr): v_max cm-i; 3454 1695, 1638, 1554, 1515

REFERENČNI PRIMER 20 (+)-etil 6,7,8-trifluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-oiklopropil)-5nitro-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilat (15a):

V 20 ml brezvodnega dioksana smo suspendirali 580 mg 60 %-nega natrijevega hidrida, katerega smo bi.li 2-krat izprali z n-heksanom. Suspenzijo smo dodali k raztopini 1,90 g spojine (I4a) v 20 ml brezvodnega dioksana. Zmes smo mešali 1 uro pri sobni temperaturi in topilo odstranili iz reakcijske zmesi ob zmanjšanem tlaku. Preostanku smo dodali 0,1N klorovodikovo kislino. Tako tvorjene kristale smo zbrali s filtracijo zapored izprali z vodo in dietiletrom in sušili ob zmanjšanem tlaku, da smo dobili 1,65 g naslovne spojine (15a) kot brezbarvne kristale.

Tališče: I72-176«C !<?]„: +10.7° (c=1.12, kloroform,

Elementna analiza za i ^cis^hio^F4^N2°5 Izrač.: (%): c 48.14; H 2.69; N 7.49 Ugot.: (%): C 48.29; H 2.78; N 7.20 ^-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.36 (3H, t, J=7Hz), 1.4-1.92 (2H, m), 3.80-4.08 (IH, m), 4.34 (2H, q, J=7Hz),.4.99 (IH, dm,

J=63Hz), 8.55 (IH, s)

IR(KBr): Vmax cm^_l: 3454 1734, 1626, 1566, 1521 1482

REFERENČNI PRIMER 21 (-)-etil 6,7,8-trifluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-5 nitro-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilat (15b):

V 10 ml brezvodnega dioksana smo suspendirali 440 mg 60 %-nega natrijevega hidrida, katerega smo bili 2-krat izprali z n-heksanom. Suspenzijo smo dodali k raztopini 1,45 g spojine (I4b) v 20 ml brezvodnega dioksana, čemur je sledilo 30 minutno mešanje pri sobni temperaturi. Topilo smo odstrani li iz reakcijske zmesi ob zmanjšanem tlaku··. Preostanku smo dodali 0,1N klorovodikove kisline in tvorjene kristale zbrali s filtracijo, zapored izprali z vodo in dietiletrom in sušili ob zmanjšanem tlaku, da smo dobili 1, 18 g naslovne spojine (15b) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 17l-175°C [a]_Ds -11.1· (c=0.27, kloroform)

Elementna analiza za ^<-ΐ5^Ηιο^Ρ4^Ν2θ5 Izrač.: (%)_:C 48.14; H 2.69; N 7.49 Ugot.: _(%). c 48.44; H 3.17; N-7.48 ¹H-NMR (CDC1₃) 6 ppm:

1.36 (3H, t, J=7Hz), 1.4-1.92 (2H, m), 3.74-4.02 (IH, m), 4.36 (2H, g, J=7Hz), 4.94 (IH, dm,

J=62Hz), 8.54 (IH, s)

IR(KBr): v_raax cm-1: 1731, 1626, 1566, 1485, 1323,

1275

REFERENČNI PRIMER 22 (+)-etil 5-amino-6,7,8-trifluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (l6a):

Pomešali smo nitro spojino (15a) (1,60 g) 6 ml Raneyevega niklja in 200 ml etanola, nakar smo zmes stresali 2,5 ure v atmosferi vodika, katalizator smo odstranili s filtracijo/ skozi Celite ter filtrat koncentrirali ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo podvrgli kromatografiji na koloni silikagela ob uporabi kloroforma kot eluenta. Frakcije produkta (16a) smo združili in iz njega odstranili topilo ob zmanjšanem tlaku. Preostanek smo prekristalizirali iz etanola, da smo dobili 770 mg naslovne spojine (l6a) kot bledorumene kristale.

Tališče: 190-191^eC [a]o: +26.0° (c=0.76, kloroform)

Elementna analiza za ^ci5^Hi2^F4^N2°3

Izrač. (%): C 52.33; H 3.51; N 8.14 Ugot.:’(%): C 52.13; H 3.95; N 3.13 ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.39 (3H, t, J=7Hz), 1.4-1.8 (2H, m), 3.60-3.88 (IH, m), 4.38 (2H, q, J=7Hz), 4.87 (IH, dm,

J=63Hz), 6.8-7.1 (2H, m), 8.37 (IH, s)

IR(KBr): v_max cm-1: 3436, 1683, 1653, 1557, 1461,

1284

- 50 --- ---- - :

REFERENČNI PRIMER 23 (-)-etil-5-araino-6,7,8-tri f luoro-1 -(1 ,'2-cis-2-fluoro-1ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilat (16b)

Nitro spojino (15b) (1,60 g), 3 ral Raneyevega niklja in 120 ml etanola zmešamo in zmes stresamo 4,5 ure v vodikovi atmosferi. Katalizator odstranimo pri filtriranju skozi Celit in filtrat koncentriramo pod zmanjšanim tlakom. Preostanek kromatografiramo na koloni silikagela s kloroformom kot eluentom. Frakcije s produktom (16b) združimo in topilo odstranimo pod zmanjšanim tlakom. Preostanek prekristaliziramo iz etanola, da dobimo 620 mg naslovne spojine (16b) kot bledo-rumene kristale.

'faiisee: 191-193°C (<x]_D: -25.9° (c=0.65, chloroform)

Elementna analiza za ^₁₅H₁₂ ^F4^N2°3

Izrac.; (%): C 52.33; H 3.51; N 8.14 Ugot.: (%): C 52.16; H 3.54; N 8.08 ^H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.39 (3H, t, J=7Hz), 1.4-1.8 (2H, m), 3.60-3.88 (IH, m), 4.38 (2H, q, J=7Hz), 4.87 (IH, dm,

J=63Hz), 6.8-7.1 (2H, m), 8.38 (IH, s)

IR(KBr): v_max cm-1; 3436, 1683, 1653, 1593, 1464,

1284

REFERENČNI PRIMER 24

5-amino-6,7,8-trifluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil )-4-okso-1 ,4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (17a)

Ester (l6a) (750 mg) in 10 ml koncentrirane klorovodikove kisline zmešamo in zmes segrevamo pri 100°C 2 uri med mešanjem. Reakcijski zmesi dodamo 20 ml vode in oborjene kristale zberemo s filtriranjem, da dobimo 610 mg naslovne spojine (17a) v obliki brezbarvnih kristalov.

Tališče: 297-300°C

Elementna analiza za C^HgF^N^P^Izfac.:(%): C 49.38; H 2.55? N 8.86 Ugot.: (%): C 49.43; H 2.91; N. 8.84 ¹H-NMR (DMSO-d₆) δ ppm:

1.4-2.1 (2H, m), 3.9-4.2 (IH, m), 5.08 (IH, dm,

J=65Hz), 7.72 (IH, s), 8.62 (IH, s)

IR(KBr): v_max cm-1: 3448, 3334, 1725, 1656, 1596,

1566, 1518

REFERENČNI PRIMER 25

5-amino-6,7,8-trifluoro-1-( 1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (17b)

Ester (16b) (588 mg) in 10 ml koncentrirane klorovodikove kisline zmešamo in zmes segrevamo pri 100 do

110°C 2 uri med mešanjem. Reakcijski zmesi dodamo 20 ml vode in oborjene kristale zberemo s filtriranjem, da dobimo 514 mg naslovne spojine (17b) v obliki brezbarvnih kristalov.

Tališče: 295-300°C

Elementna analiza za ^ci3^H8^F4^N2°3

Izrač.:(%)·* C 49.38; H 2.55? N 8.86

Ugot.:(%): C 49.41? H 2.81; N 8.88

- 52.-.7/ ./ /. /-...¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.4-2.1 (2H, m), 3.9-4.2 (IH, m), 5.08 (IH, dm,

J=65Hz), 7.72 (IH, s), 8.62 (IH, s)

IR: v_max cm-i: 3448, 3334, 1725, 1656, 1596,

1566, 1518

PRIMER 7 (_)-5-amino-7-/3-(S)-amino-1-pirolidinil/-6,8-difluoro1 —(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina (I8a) ml trifluorocetne kisline ohladimo v ledu in v njej raztopimo 230 mg 3-(S)-1-t-butoksikarbonil-3-(t-butoksikarbonilamino)pirolidina, nakar mešamo pri sobni temepraturi nadaljnjih 30 minut. Reakcijsko zmes uparimo do suhega pod zmanjšanim tlakom in preostanek raztopimo v 25 ml acetonitrila. Raztopini dodamo 160 mg karboksilne kisline (17a) in 400 mg trietilamina in zmes segrevamo pri refluksu 12 ur. Reakcijsko zmes uparimo do suhega pod zmanjšanim tlakom in ostanku dodamo 1 N klorovodikovo kislino. Po spiranju zmesi s kloroformom, uravnamo pH vodnega sloja na 12 z 1 N vodno raztopino natrijevega hidroksida, nakar ga speremo s kloroformom. Nato uravnamo pH vodnega sloja na 7,6 s klorovodikovo kislino in ga esktrahiramo s kloroformom. Ekstrakt posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in topilo odstranimo pod zmanjšanim tlakom. Preostanek prekristaliziramo iz vodnega amoniaka/ etanola, da dobimo 128 mg naslovne spojine (18a) v obliki brezbarvnih kristalov.

Tališče: 224-230°C faL·: -4.72° (c=0.888, 0.1N NaOH vodna raztopina ^{1 J} D t *

Elementna analiza za C^H^FgN^Og 'Izrač. :(%): C 53.40; H 4.48; N 14.65 Ugot.:(%): C 53.28; H 4.08; N 14.54 ¹H-NMR (NaOD)) δ ppm:

1.47-1.58 (IH, m), , 1.67-1.78 (2H, m), 2.072.11 (IH, m),· 3.28-3.44 (IH, m), 3.48-3.52(lH, m), 3.60-3.66 (IH, m), 3.71-3.78 (2H, m), 4.92 (IH, dm, J=72Hz), 8.18 (IH, s)

IR: v_roax cm-l: 3400, 1728, 1635, 1605, 1518,

1433, 1350, 1308

PRIMER 8 (+)-5-amino-7-/3-(S)-amino-1-pirolidinil/-6,8-difluoro-1(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin3-karboksilna kislina (I8b) ml trifluorocetne kisline ohladimo v ledu in v njej raztopimo 230 mg 3-(S)—1-t-butoksikarbonil-3-(t-butoksikarbonilamino)pirolidina, nakar mešamo pri sobni temperaturi še 30 minut. Reakcijsko zmes uparimo do suhega pod zmanjšanim tlakom in preostanek raztopimo v 25 ml acetonitrila. Raztopini dodamo 160 mg karboksilne kisline (17b) in 400 mg trietilamina in zmes segrevamo pod refluksom 12 ur. Reakcijsko zmes uparimo do suhega pod zmanjšanim tlakom in preostanku dodamo 1 N klorovodikovo kislino. Po spiranju zmesi s kloroformom, uravnamo pH vodnega sloja na 12 z 1 N vodno raztopino natrijevega hidroksida, nakar ga speremo s kloroformom. Nato uravnamo pH vodnega sloja na 7,6 s klorovodikovo kislino, in ga ekstrahiramo s kloroformom. Ekstrakt posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in topilo odstranimo pod zmanjšanim tlakom. Preostanek prekristaliziramo iz vodnega amoniaka/etanola, da dobimo 68 mg naslovne spojine (I8b) v obliki brezbarvnih kristalov.

Tališče: 214-217°C [a)_D: +31.3° (c=0.268, 0.1N NaOH vodna raztopina Elementna analiza za C₁₇H₁₇F₃N₄O₃·1/2Η₂Ο:

Izrač.:(%): C 52.18; H 4.64; N 14.32 Ugot.:(%): C 52.22; H 4.93; N 14.23 ¹H-NMR (NaOD) δ ppm:

1.48-1.58 (IH, m), , 1.66-1.79 (2H, m), 2.062.12 (IH, m), 3.29-3.32 (IH, ra), 3.48-3.52(lH, m), 3.60-3.64 (IH, m), 3.70-3.78 (2H, ra), 4.92 (IH, dm, J=72Hz), 8.19 (IH, s)

IR: v_max cm-1: 3490, 1716, 1635, 1521, 1437,

1356, 1305

REFERENČNI PRIMER 26

Sinteza optično aktivnega 7-amlno-5-azaspiro-/2,4/-heptana ¹) 5-/(1R)-feniletil /-4,7-diok3o-5-azaspiro/2,4/-heptan (19)

K 10,4 g etil acetoaeetata dodamo 15 g 1,2-dibromoetana, 23 g kalijevega karbonata in 150 ml N,N-dimetilformamida (DMF) in zmes mešamo pri sobni temperaturi 2 dni.

Kakršno koli netopno snov odstranimo s filtriranjem in filtrat uparimo do suhega pod zmanjšanim tlakom. Preostanku dodamo vodo in zmes ekstrahiramo s kloroformom. Kloroformov ekstrakt posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in topilo odstranimo pod zmanjšanim tlakom. Nastalo bledo rumeno oljnato substanco destiliramo pri zmanjšanem tlaku, da dobimo 7,5 g etil 1-acetil-1-ciklopropankarboksilata z vreliščem od 70 do 71°C/2 do 3 mmHg. (T-3-3-9 mbara).

¹H-NMR (CDCI3) δ ppm:

1.30 (3H, t, J=7Hz), 1.48 (4H, s), 2.49 (3H, s), 4.24 (2H, q, J=7Hz)

35,7 g zgoraj dobljene spojine raztopimo v 200 ml etanola in raztopini dodamo pri sobni temperaturi med mešanjem po kapljicah 40 g broma. Zatem mešamo pri sobni temepraturi še 2 uri in nato odstranimo prebitek broma in topilo pri zmanjšanem tlaku, da dobimo etil 1-bromoacetil-1-ciklopropankarboksilat, katerega nato brez nadaljnjega’ čiščenja raztopimo v 200 ml etanola. K raztopini istočasno dodajamo po kapljicah med mešanjem in hlajenju z ledom 33 g R-(+)-1-feniletilamina in 27 g trietilamina v časovnem razdobju 1 ure. Po končanem dodajanju pustimo da reakcijska temperatura doseže sobno temperaturo in nadaljujemo mešanje pri sobni temperaturi 2 dni. Kakršnokoli netopno snov odstranimo s filtriranjem_? etanol pa odstranimo iz filtrata pri zmanjšanem tlaku. Preostanek raztopimo v 300 ml etilacetata in raztopino zaporedoma speremo z 1 N klorovodikovo kislino, nasičeno vodno raztopino natrijevega hidrogenkarbonata in nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida^ v tem vrstnem redu. Organski sloj posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata

- 56 --in odstranimo pri zmanjšanem tlaku. Preostanek kromatografiramo na 200 g koloni silikagela, katero spiramo z 0 do 2 %-nim metanolnim kloroformom, da dobimo naslovno spojino (19) v obliki brezbarvnih kristalov.

Tališče: 98-103°C ^H-NMR (CDCI3) δ ppm:

1.62 (3H, d, J=7.2Hz), 3.5 (IH, d, J=18Hz), 3.9 (IH, d, J=18Hz), 5.82 (IH, q, J=7.2Hz), 7.36 (5H, s)

2) 5-/(1R)-feniletil/-7-hidrok3imino-4-okso-5-azaspiro/2,4/heptan (20)

K 3,35 g spojine (19) dodamo 1,6 g hidroksilaminhidroklorida 2,3 g trietilamina in 80 ml etanola in zmes mešamo pri sobni temepraturi 2 uri. Topijo odstranimo pri zmanjšanem tlaku in dodamo preostanku kloroform. Zmes speremo zaporedoma z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline in nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida. Organski sloj

posušimo preko brezvodnega	natrijevega	sulfata.	Topilo
odstranimo pod zmanjšanim tlakom tako,	da dobimo	3,5 g
naslovne spojine (20) v obliki	brezbarvnih	kristalov.
Tališče: 188-194°C
1H-NMR (CDCI3) δ ppm:
1.2-1.4 (2H, m), 1.53	(3H, d, J=7	.2Hz & 2H,	m),

3.8 (IH, d, J=18Hz), 4.16 (lH_r d, J=18Hz), 5.63 (IH, q, J=7.2Hz), 7.32 (5H, s)

- -5-7 ·3) 7-amino-4-okso-5-/(1R)-feniletil/-5-azaspiro/2,4/-heptan (21a, 21b)

K 150 ml metanola dodamo 3,5 g spojine (20) in 7,5 ml Raneyevega niklja in vršimo katalitsko redukcijo pri sobni temperaturi 12 ur. Po odstranitvi katalizatorja s filtriranjem odstranimo topilo iz filtrata pri zmanjšanem tlaku. Preostanek kromatografiramo na 100 g koloni silikagela, katero spiramo z zmesnim topilom 5 % metanola ,v kloroformu, pri čemer dobimo 1,0 g naslovne spojine (21b) iz zgodnjih frakcij in 0,8 g naslovne spojisne (21a) iz kasnejših frakcij, vsako kot brezbarvno oljnato substanco.

Spojina (21b):

^H-NMR (CDC1₃) « ppm:

0.8-1.4 (4H, m), 1.52 (3H, d, J=7Hz), 2.87 (IH, dd, J=10, & 3Hz), 3.3-3.9 (2H, m)', 4.27 (2H, airok s), 5.42 (IH, q, J=7Hz), 7.29 (5H, s)

Spojina (21a):

¹H-NMH (CDCI3) δ ppm:

0.6-1.3 (4H, m), 1.40 (2H, s),- 1.53 (3H, d,

J=7.2Hz), 2.99 (IH, dd, J=12.8, & 7.2Hz),

3.15-3.45 (2H, m), 5.52 (IH, q, J=7.2Hz), 7-30 (5H, s)

4) 7-amino-5-/(1R)-feniletil/-5-azaspiro/2,4/heptan (22a, 22b)

K 50 ml brezvodnega tetrahidrofurana dodamo 1,0 g spojine (21b) in 500 mg litijevega aluminijevega hidrida in zmes refluktiramo 17 ur. Po ohladitvi reakcijskih zmesi

- 58 zaporedoma dodamo 0,5 ml vode, 0,5 ml 15 %-ne vodne raztopine natrijevega hidroksida in 1,5 ml vode v tem vrstnem redu, nakar dobro mešamo pri sobni temperaturi še 30 minut. Kakršnokoli netopno snov odstranimo s filtriranjem in dobro speremo s tetrahidrofuranom. Filtrat in izpirke združimo in posušimo. Topilo odstranimo pri zmanjšanem tlaku, da dobimo 940 mg naslovne spojine (22b) kot bledo rumeno oljnato substanco. Na enak način smo dobili 755 mg naslovne spojine (22a) iz 800 mg spojine (21a).

Spojina (21b):

¹H-NMR (CDCI3) δ ppm:

0.2-0.8 (4H, m), 1.35(3H, d,- J=6.6Hz), 1.6-2.0 (2H, uirok m), 2.2-3.1 (4H, m), 3.24 (IH, q,

J=6.6Hz), 3.5-3.9 (IH, m), 7.28 (5H, širok s)

Spojina (22a):

¹H-NMR (CDCI3) δ ppm:

0.3-0.9 (4H, m), 1.36 (3H, d, J=6.7Hz), 1.8-2.2 (2H, m), 2.2-3.2 (4H, m), 3.24 (IH, q, J=6.7Hz), 3.6-3.9 (IH, m), 7.28 (5H, široke)

5) 7-( t-butoksikarbonilamlno)-5-/1R)-feniletil/-5-azaspiro/2,4/heptan (23a, 23b)

K 20 ml brezvodnega tetrahidrofurana dodamo 764 mg spojine (22b) in 1,3 g Boc-ON /Boc-ON; 2-(t-butoksikarbonil oksiimino /-2-fenilacetonitrila

CN (CH₃)₃COCOON=

r

5‘9‘ in zmes mešamo pri sobni temperaturi 4 ure. Reakcijski zmesi dodamo etil acetat in jo speremo dvakrat z 1 N vodno raztopino natrijevega hidroksida in nato enkrat z vodo, čemu sledi ekstrakcija z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline. Vodne ekstrakte speremo enkrat z etilacetatom in vodnemu sloju med hlajenjem dodamo 15 %-no vodno raztopino natrijevega hidroksida, da ga naalkalimo. Zmes ekstrahiramo trikrat s kloroformom in nato organski sloj speremo z nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida in ga nato posušimo. Topilo odstranimo pri zmanjšanem tlaku in preostanek kromatografiramo na koloni silikagela (silikagel: 20 g; elucijsko sredstvo: kloroform:metanol = 20:1, 10:1), da dobimo 690 mg naslovne spojine (23b). To spojino pustimo, da kristalizira in jo speremo n-heksanom. Naslovno spojino (23a) dobimo na enak način.

Spojina (23b) (brezbarvni kristali):

Tališče: 1Q3-1O5°C [a]_D: -15.2® (c=1.475, kloroform) ¹H-NMR (CDC1₃) 6 ppm:

0.4-0.9 (4H, m), 1.36 (3H, d, J=7.2Hz), 1.44 (9H, s), 2.42 (2H, AB q, J=10.2 Hz), 2.79 (2H, d, J=5.6 Hz), 3.24 (IH, q, J=7.2Hz), 3.6-4.0 (IH, m), 4.6-5.1 (IH, šir. d), 7.28 (5H, s)

Elementna analiza za C₁₉H₂₈N₂O₂:

Izrač. X%): C 72.12; H 8.92; N 8.85 Ugot.O): C 71.63; H 9.07; N 8.64

Spojina (23a) (brezbarvni kristali):

Tališče: 94-97°C [a]_D: +47.6° (c=0’.89, kloroform) ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

0.4-0.9 (4H, m), 1.33 (3H, d, J=6.6Hz), 1.40 (9H, s), 2.29 (IH, d, J=9Hz), -2.44 (IH, dd, J=10.8 & 3.6Hz), 2.77 (IH, d, J=9Hz), 2.88 (IH, dd, J=10.8 & 5.3Hz), 3.22 (IH, q, J=6.6Hz), 3.63.9 (IH, m), 4.7-5.2 (IH,sir. d), 7.27 (5H, s)

Elementna analiza za C_igH₂₈N₂O₂:

Izrač.:(%): C 72.12; H 8.92; N 8.85 8got.:(%): C 71.86; H 9.36; N 8.68

6) 7-t-butoksikarbonilamino-5-azaspiro/2,4/heptan (24a, 24b)

K 30 ml etanola dodamo 650 mg spojine (23b) in 500 mg 50 %-nega hidrogeniranega paladija na oglju in vršimo katalitsko redukcijo pri segrevanju in tlaku 4,2 bara. Po 6 urah katalizator odfiltriramo in odstranimo topilo pri zmanjšanem tlaku. Oljnatemu preostanku dodamo etilacetat in ga dvakrat ekstrahiramo z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline. Vodni ekstrakt naalkalimo s 15 %-no vodno raztopino natrijevega hidroksida in trikrat ekstrahiramo s kloroformom. Klorofornni sloj speremo z vodo in posušimo. Topilo odstranimo pri zmanjšanem tlaku, da dobimo 440 mg naslovne spojine (24b) kot surovi produkt. Naslovno spojino (24a) dobimo na enak način kot zgoraj. NMR spektra spojine (24b) in (24a) se popolnoma ujemata drug z drugim.

Spojina (24) ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

0.4-1.0 (4H, m), 1,42 (9H, s), 2.71 (IH, d.

J=10.2Hz), 2.92 (IH, dd, J=10.8 & 3.6 Hz), 3.01 (IH, d, J=10.2Hz), 3.33 (IH, dd, J=10.8 & 5.4 Hz), 3.5-3.9 (IH, m), 5.0-5.4 (IH, sir. d)

PRIMER 9

7-(7-t-butoksikarbonilamino-5-azaspiro/2,4/heptan-5-il)-8kloro-6-fluoro-1 - (1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-1,4dihidro-4-oksokinolin-3-karboksilna kislina (25 bb)

V 0,6 ml acetonitrila raztopimo 160 mg 8-kloro-6,7difluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-1,4-dihidro-4oksokinolin-3-karboksilne kisline (12b), 150 mg amina spojine (24b), in 0,5 ml trietilamina, in raztopino segrevamo pri refluksu 5 ur. Po ohladitvi oborjene brezbarvne kristale zberemo s filtracijo. Topilo matičnice odstranimo pri zmanjšanem tlaku in preostanek čistimo s preparativno tankoplastno kromatografijo na silikagelu (TLC) z uporabo kloroform-metanola kot topila za razvijanje (5:1 volumsko). Očiščeni produkt in zgoraj dobljene kristale združimo, da dobimo 255 mg naslovne spojine (25bb).

Tališče: 213-218°C ¹H-NMR (CDC1₃) 6 ppm:

0.6-1.0 (6H, m), 1,45 (9H,,s)_r 7.99 (12^ č,

J=13.1Hz), 8.74, 8.78 (vsak 0.5H, s)

PRIMER 10 (-)-7-(7-amino-5-azaspiro/2,4/heptan-5-il)-8-kloro-6-fluoro1 —(1,2-cis-2-fluoro-1- ciklopropil )-1,4-dihidro-4-oksokinolin3-karboksilna kislina (26bb)

K 255 mg Boc-spojine (25bb) dobljene v primeru 9 dodamo med hlajenjem z ledom 0,5 ml anizola in 10 ml trifluor- -62- ocetne kisline. Po segrevanju do sobne temperature zmes mešamo nadaljnjih 30 minut. Topilo odstranimo pri zmanjšanem tlaku in preostanku dodamo 1 N vodno raztopino natrijevega hidroksida, da uravnamo pH od 11 do 12. Alkalno vodno raztopino speremo dvakrat s kloroformom. Vodnemu sloju uravnamo pH na približno 7 s koncentrirano klorovodikovo kislino in 10 %-no vodno raztopino citronske kisline in ekstrahiramo trikrat s kloroformom. Ekstrakt speremo z vodo in posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata. Topilo odstranimo pri zmanjšanem tlaku in preostalo trdno snov prekristaliziramo iz etanol^/koncentriranega vodnega amoniaka,da dobimo 142 mg naslovne spojine (26bb) v obliki brezbarvnih kristalov.

Tališče 127-14O°C (z razpadom) [a]„: -199.2® (c=0.24, IN NaOH)

Elementna analiza za C₁₉H₁₈N₃O₃F₂C1’1/4H₂O: rzrac. : (%) i C 55.08; H 4.50; N 10.14 Ugot.': (%): C 54.86; H 4.80; -N 10.03

PRIMER 11

Sinteza spojine (26ab)

Spojino (26ab) dobimo iz spojine (12a) in spojine (24b) na enak način, kot je opisano v primerih 9 in 10. Tališče: 123-128°C (z razpadom) [a]_D: +21.5° (c=0.195, IN NaOH)

Elementna analiza za C₁₉H₁₈N₃O₃F₂C1-1/2H₂O:

Izrač’..: (%): C 54.49; H 4.57; N 10.03 trgat.: (%): C 54.33; H 4.73; N 9.81

PRIMER 12

Sinteza spojine (26a)

Spojino (26a) sintetiziramo in spojine (12b) in spojine (24a) na enak način kot je opisano v primerih 9 in

10.

Tališče: 121-127°C (z razpadom) [q]_Di -21,1° (c=0.275, IN NaOH)

Elementarna analiza za C₁₉H₁₈N₃O₃F₂C1’1/2H₂O:

izrač.: (%): C 54.49; H 4.57; N 10.03 Ugot.:(%): C 54.77; H 4.43; N 9.86

PRIMER 13

Sinteza spojine 26aa)

Spojino (26aa) sintetiziramo iz spojine (12a) in spojine (24a) na enak način kot v primerih 9 in 10.

Tališče: 126-145°C (z razpadom) [a]_D: +186.6° (c=0.228, IN NaOH)

Elementna analiza za C_igH₁₈N₃O₃F₂Cl*3/4H₂O:

Izrač.:(%): C 53.91; H 4.64; N 9.93 Ugot.:(%)j £ 53.80,γ H 4.47; N 9.82

REFERENČNI PRIMER 27 (-)-etil-8-kloro-7-fluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)4-okso-l,4-dihidro-l,8-naftiridin-3-karboksilat (29a)

Zmes 1 g etil 2,6-dikloro-5-fluoro-nikotinoilacetata (27), 3 ml etil ortoformata in 6 ml acetanhidrida med mešanjem segrevamo pri 120°C 1 uro. Reakcijsko zmes tparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku in preostanek raztopimo v 10 ml diklorometana.

ml trifluorocetne kisline ohladimo z ledom in v njej raztopimo 750 mg (+)-cis-1-(t-butoksi-karbonilamino)2-fluoroclklopropana (4a). Raztopino mešamo pri sobni temperaturi 20 minut, nakar jo odparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku. Preostanek suspendiramo v 20 ml diklorometana in med hlajenjem z ledom dodamo 2,0 g trietilamina. K suspenziji nato dodamo zgoraj pripravljeno raztopino diklorometana in mešamo pri sobni temperaturi 30 minut.

Reakcijsko zmes speremo z vodo in posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata. Topilo odstranimo pri zmanjšanem tlaku. Preostanek kolonsko kromatografiramo na 50 g silikagela z uporabo kloroforma kot eluenta, da dobimo 1,29 g etil 2-(2,6-dikloro-5-fluoronikotinoil)-3-(1,2-cis-2fluoro-1-ciklopropil)akrilata (28a) kot brezbarvno olje.

¹H-NMR (CDC1₃) δ ppms'

1.06 (3H, t, J=7Hz), 1.1-1.6 (2H, m), 2.86-3.18 (IH, m), 4.05 (2H, q, J=7Hz), 4,78 (IH, dm,

J=63Hz), 7.36 (IH, d, J=7Hz), 8.31 (IH, d, J=14 Hz)

V 25 ml brezvodnega dioksana raztopimo 1,29 g spojine (28a) in raztopini dodamo 300 mg 60 %-nega natrijevega hidrida ter mešamo 1 uro. Reakcijsko zmes koncentriramo pri zmanjšanem tlaku in preostanku dodamo 0,1 N klorovodikovo kislino. Izpadle kristale zberemo s filtracijo in zaporedoma speremo z vodo in dietiletrom, da dobimo 860 mg naslovne spojine (29a) kot brezbarvne kristale.

- 65 Tališče: 184-185^eC [α]η: -1.26° (c=0.793, chloroform) ' Elementna analiza za - ₁F₂ ^W2°3

Izrač.:(%): C 51.16; H 3.37; N 8.52 Ugot.:(%): C 51.12; H 3.26; N 8.52 ¹H-NMR (CDC1₃) 6 ppm:

1.41 (3H, t, J=7Hz), 1.4-1.84 (2H, m), 3.50 (IH, m), 4.40 (2H, q, J=7Hz), 5.02 (IH, dm, J=65Hz),

8.43 (IH, d, J=7$z), 8.66 (IH, s)

REFERENČNI PRIMER 28 (+)-etil 8-kloro-7-fluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)4-okso-l,4-dihidro-1, 8-naftt,iridin-3-karboksilat (29b)

Zmes 1,0 g etil 2,6-dikloro-5-fluoronikotinoilacetata (27), 3 ml etil ortoformata in 6 ml^.acetanhidrida med mešanjem segrevamo pri 120°C 1,5 ure. Reakcijsko zmes odparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku in preostanek raztopimo v 10 ml diklorometana.

ml trifluoroocetne kisline ohladimo z ledom in v njej raztopimo 750 mg (-)-cis-1-(t-butoksi-karbonilamino)2-fluorociklopropana (4b). Raztopino mešamo pri sobni temperaturi 20 minut in odparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku. Preostanek suspendiramo v 30 ml diklorometana in med hlajenjem z ledom dodamo 2,0 g trietilamina. K suspenziji nato dodamo zgoraj pripravljeno raztopino diklorometana in zmes mešamo pri sobni temperaturi 30 minut.

Reakcijsko zmes speremo z vodo in posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata. Topilo odparimo in preostanek čistimo s kolonsko kromatografijo na 50 g silikagela z uporabo kloroforma kot eluenta, da dobimo 1,29 g etil 2-(2,6dikloro-5-fluoronikotinoil)-3-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil) akrilata (28b) kot brezbarvno olje.

Spojino (28b) (1,29 g) reagiramo na enak način kot spojino (28a), da dobimo 936 mg naslovne spojine (29b) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 183-185^eC [aId: +1.12° (c=1.07, kloroform) 'Elemejitna analiza· za ^ΐ4^ιι^Ρ2^2θ3

Izrač.: (%): C 51.16; H 3.37; N 8.52 Ugot»*: (%): C 51.39; H 3.24; N 8.49

REFERENČNI PRIMER 29 (-)-8-kloro-7-fluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-Čiklopropil)-4okso-1,4-dihidro-1,8-naft.tiridin-3-karboksilna kislin a ( 30a)

Zmes 800 mg spojine (29a) in 15 ml koncentrirane klorovodikove kisline med mešanjem segrevamo pri 100°C 1,5 ure. Reakcijski zmesi dodamo vodo in izpadle kristale zberemo s filtracijo, da dobimo 610 mg naslovne spojine (30a) v obliki brezbarvnih kristalov.

Tališče: 215-219°C /<A/_d: -20,65° (c = 0,910, kloroform)

REFERENČNI PRIMER 30 (+)-8-kloro-7-fluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4okso-1,4-dihidro-1,8-naftfr iridin-3-karboksiln' a kislina (30b)

Zmes 870 mg spojine (29b) in 20 ml koncentrirane klorovodikove kisline med mešanjem segrevamo pri 100°C 2 uri. Reakcijski zmesi dodamo vodo in izpadle kristale zberemo s filtracijo, da dobimo 715 mg naslovne spojine (30b) v obliki brezbarvnih kristalov.

Tališče 218-22O°C /<^£/_d: +22,34° (c = 0,555, kloroform)

PRIMER 14

7-/4-(S)-amino-2-(S)-metil-1-pirolidinil/-6-fluoro-1-(1,2cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidro-1,8-nafttiridin

3- karboksilna kislina (31a)

V 15 ml trifluorocetne kisline raztopimo 3θθ mg

4- (S)-araino-1-t-butoksikarbonil-2-(S)-metilpirolidina (32) (prim. Terry Ronson, et al., J. Med. Chem., Vol. 31, s 1598 (1988), in raztopino mešamo pri sobni temperaturi 20 minut, nakar jo uparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku. Preostanek raztopimo v 20 ml acetonitrila, raztopini dodamo 150 mg spojine (30a) in 2 ml trietilamina in refluktiramo 30 minut. Reakcijsko zmes uparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku in preostanku dodamo klorovodikovo kislino. Zmes speremo s kloroformom. Z natrijevim hidroksidom uravnamo pH vodnega sloja na 13 in speremo s kloroformom. Nato uravnamo pH vodnega sloja na 7,5 in ekstrahiramo s kloroformom. Organski sloj posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in topilo odstranimo pod zmanjšanim tlakom. Preostanek prekristaliziramo iz vodnega amoniaka/etanola, da dobimo 150 mg naslovne spojine (31a) kot brezbarvne kristale.

Tališče 255-258°C /<<7_d: -14,52° (c=O,4l3, 0,1 N NaOH)

Elementna analiza za C₁₇H₁₈F₂N₄O₃*1/4H₂O:

IzraČ.-i (%)^: C 55.36; H 5.06; N 15.19

Ugot.:(%): C 55.09; H 5.40; N.15.04

PRIMER 15 (-)-7-/3-(R)-/1-(S)-aminoetil/-1-pirolidinil/-8-kloro-6fluoro-1-(1,2-cis-2-fluorociklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksllna kislina (34b)

Zmes 159 mg (-)-8-kloro-6,7-difluoro-1-(1,2-cis-2fluoro—1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilne kisline (12b), 160 mg 3-(R)-/1-(S)-t-butoksikarbonilaminoetil/. pirolidina (prim. JP—A—61 —31 1992), 400 mg trietilamina in 20 ml acetonitrila segrevamo pri refluksu 12 ur. Reakcijsko zmes koncentriramo pri zmanjšanem tlaku in preostanek raztopimo v kloroformu. Organsko raztopino zaporedoma speremo z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline in vodo in posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata. Topilo odparimo in preostanek prekristaliziramo iz etilacetata/izopropiletra, da dobimo 220 mg (-)-7-/3-(R)-/1-(S)-t-butoksikarbonilaminoetil/ 1-pirolidinil/-8-kloro-6-fluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilne kisline (33b).

Tališče 189-193°C /pC/_D: -205° (c=O,985, kloroform)

Elementna analiza za ^C24^H28C1F₂ ^N3°5

Izrač.: (%) s C 56.31; H 5.51; N 8.21 Ugot.: (%): C 56.16; H 5.48; N-8.21

- 69 V 10 ml trifluorocetne kisline raztopimo 200 mg spojine (33 b) in raztopino mešamo 30 minut. Reakcijsko zmes odparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku in preostanek raztopimo v 1 N vodni raztopini natrijevega hidroksida in speremo s kloroformom. S klorovodikovo kislino uravnamo pH vodnega sloja na 7,4 in ekstrahiramo s kloroformom. Organski sloj posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in topilo odparimo. Preostanek prekristaliziramo iz vodnega amoniak^/ etanola, da dobimo 140 mg naslovne spojine (34b) kot brezbarvne kristale.

Tališče: . 204-207°C (oJd: “160.0° (c=0.605, 0.1N NaOH)

Elementna analiza za ^ci9^H2o^clF2^N3°3*^H2^0j Izrač.: (%): C 53.09; H 5.38; N 9.?7 Ugot.:(%): C 53.20; H 5.17; N 9.66

REFERENČNI PRIMER 31

Etil-2-(3-acetoksi-2,4,5-trifluorobenzoil)-3-(1,2-cis-2fluoro-ΐ-ciklopropil)akrilat (36b)

Zmes 1,0 g etil 3-acetoksi-2,4,5-trifluorobenzoilacetata (35) (prim. JP-A-87-175485), 6 ml etil ortoformata in 6 ml acetanhidrida med mešanjem segrevamo pri 120°C 3 ure. Reakcijsko zmes odparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku in preostanek raztopimo v 10 ml diklorometana. .

V 5 ml trifluorocetne kisline raztopimo 467 mg (-)-cis-1-t-butoksikarbonilamino-2-fluorociklopropana (4b), in raztopino mešamo 20 minut, nakar jo odparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku. Preostanek suspendiramo v 20 ml diklorometana in po kapljicah, med hlajenjem z ledom dodamo 5 ml raztopine diklorometana, ki vsebuje 500 mg trietilamina, nakar raztopino mešamo nadaljnjih 10 minut. K tej raztopini dodamo zgoraj pripravljeno raztopino diklorometana in zmes mešamo pri sobni temperaturi 16 ur. Reakcijsko zmes speremo zaporedoma z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline in vodo. Organski sloj posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in odparimo pri zmanjšanem tlaku, da dobimo 1,25 g naslovne spojine (36b).

REFERENČNI PRIMER 32 (-)-etil 6,7,-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-oiklopropil)-8metoksi-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilat (37b)

V 40 ml dioksana raztopimo 1,25 g spojine (36b) in 440 mg kalijevega karbonata, nato dodamo 10 ml vode in mešamo pri sobni temperaturi 19 ur. Reakcijsko zmes nevtraliziramo s klorovodikovo kislino, koncentriramo pri zmanjšanem tlaku in ekstrahiramo s kloroformom. Ekstrakt posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in topilo odstranimo pri zmanjšanem tlaku. Preostanek raztopimo v 40 ml brezvodnega dioksana, dodamo 300 mg 60 %-nega natrijevega hidrida in 1 ml etiljodida in mešamo pri sobni temperaturi 24 ur. Reakcijsko zmes koncentriramo pri zmanjšanem tlaku in preostanek ekstrahiramo s kloroformom, speremo z vodo in posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata. Topilo odparimo. Preostanek prekristaliziramo in izopropiletra, da dobimo 235 mg naslovne spojine (37b) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 163-64®C [α]ο: -22.9® (c=0.490, kloroform) ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.40 (3H, t, J=7Hz), 1.3-1.8 (2H, m), 3.7-4.0 (IH, m), 4.10 (3H, d, J=2Hz), '4.38 (2H, g,

J=7Hz), 4.85 (IH, dm, J=63Hz), 8.02 (IH, dd,

J=9Hz, & 8.5Hz), 8.55 (IH, s)

Elementna analiza za ^ci6^Hi4^P3^NO4

Izrač.:(%):C 56.31; H 4.13; N 4.10 Ugot.:(%)? C 56.62; H 4.18; N 4.11

REFERENČNI PRIMER 33-1 (+)-cis-4-araino-1-benzil-3-metil-2-oksopirolidin (45)

Zmes 5,13 g etil 1-benzil-3-metil-2-okso-3-pirolidinkarboksilata (42, prim. JP-A-62-4284), 40 ml 50 %-nega etanola in 2 g natrijevega hidroksida mešamo pri sobni temperaturi 42 ur. K tej reakcijski zmesi dodamo 100 ml vode in zmes speremo s kloroformom. Vodni sloj nevtraliziramo s klorovodikovo kislino in ekstrahirmo z etilacetatora. Ekstrakt posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata. Topilo odparimo, da dobimo 3,40 g (+)-1-benzil-2-okso-3-pirolidin karboksilne kisline (43) v obliki brezbarvnih kristalov.

Spojino (43) (3,40 g), 4,45 g difenilfosforilazida 1,9 g trietilamina in 50 ml t-butilalkohola zmešamo in zmes segrevamo pri refluksu 12 ur. Reakcijsko zmes koncentriramo pri zmanjšanem tlaku in preostanek raztopimo v kloroformu. Raztopimo speremo zaporedoma z 10 %-no vodno raztopino

ΊΖ ·citronske kisline, 2 %-no vodno raztopino natrijevega hidroksida in vodo, ter posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfat?. Topilo odparimo in preostanek čistimo s kolonsko kromatografijo na silikagelu, z uporabo kloroform-metanola (97,5:2,5 volumsko) kot eluenta, da dobimo 1,76 g (+-cis-1benzi1-4-t-butoksikarbonilamino-3-metil-4-oksopirolidina (44) kot brezbarvno olje.

1,76 g spojine (44) raztopimo v 15 ml trifluorocetne kisline. Po 1 uri raztopino koncentriramo pri zmanjšanem tlaku. Preostanku dodamo 100 ml vode in zmes speremo z benzenom. Z natrijevim hidroksidom uravnamo pH vodnega sloja na 12 in ekstrahiramo s kloroformom. Organski sloj posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in topilo odparimo, da dobimo naslovno spojino (45) kot brezbarvno..olje.

^H-NMR (CDC1₃) 6 ppm:

1.25 (3H, d, J=7Hz), 1.44 (2H, s), 2.16 (IH, dt,

J=7Hz), 2.83 (IH, dd, J=6.7Hz, & 8Hz), 3.14 (IH, •m), 3.38 (IH, dd, J=6.7Hz, & 8Hz), 4.48 (2H, s),

7.28 (5H, s)

REFERENČNI PRIMER 33-2 >

Optična ločitev cis-4-amino-1-benzil-3-metil-2-oksopirolidina (45)

V 40 ml diklorometana raztopimo 4,17 g spojine (45) in 3,3 ml piridina in raztopini po kapljicah dodamo raztopino 7,7 g (S)-N-p-toluensulfonilprolil klorida v 50 ml diklorometana in mešamo 4 ure.

- 73 Reakcijsko zmes speremo zaporedoma z 1 N klorovodikovo kislino, nasičeno vodno raztopino natrijevega hidrogen karbonata in vodo ter posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata. Topilo odparimo pri zmanjšanem tlaku in preostanek kromatografiramo na koloni silikagela, pri čemer uporabimo etil acetat kot eluent za izolacijo izomerov. Vsakega od izomerov prekristaliziramo iz etilacetata, da dobimo 3,3 g in 3,6 g cis-1-benzil-3-metil-4-/(S)-N-p-toluensulfonilprolilamino/-2-oksopirolidina (46a) oz. (46b).

Spojina (46a);

Rf ( silikagel tlC; etil acetat : 0.69 Tališče; 162°C [a]_D; -87.3® (c=0.735, kloroform)

Spojina (46b);

Rf (silikagel TLC; etil acetat): 0,61 Tališče: 175-177°C

-148,6° (c=O,665, kloroform)

REFERENČNI PRIMER 33-3 (+)-cis-1-benzil-3-t-butoksikarbonilamino-4-metil-pirolidin (47a)

Zmes 3,23 g spojine (46a) in 50 ml koncentrirane klorovodikove kisline segrevamo pri refluksu 5 ur, nakar jo koncentriramo pri zmanjšanem tlaku. Preostanku dodamo 1 N vodno raztopino natrijevega hidroksida in raztopino ekstrahiramo s kloroformom. Organski sloj posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in topilo odparimo, da dobimo 1,48 g spojine (45a) kot brezbarvno olje.

- 74 Produkt raztopimo v 10 ml tetrahidrofurana in raztopino po kapljicah dodajamo suspenziji 2,0 g litijevega aluminijevega hidrida v 50 ml tetrahidrofurana. Zmes segrevamo pri refluksu 24 ur. Nato dodamo k zmesi po kapljicah med hlajenjem z ledom 10 ml vode in po mešanju 30 minut kakršnokoli netopno snov odstranimo s filtracijo. Filtratu dodamo 1,92 g Boc-ON in mešamo nadaljnjih 24 ur. Reakcijsko zmes koncentriramo pri zmanjšanem tlaku in preostanek ektrahiramo s kloroformom. Ekstrakt zaporedoma speremo s 5 %-no vodno raztopino natrijevega hidroksida in vodo ter posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata. Topilo nato odparimo.

Preostanek čistimo s kolonsko kromatografijo na silikagelu, pri čemer uporabimo kloroform-metanol (1:0 do 9:1 volumsko) kot eluent, da dobimo 1,7$ g kristalov. K produktu dodamo n-heksan in zmes mešamo, pri čemer izpade dl spojina. Kristale zberemo s filtracijo in filtrat koncentrira mo. Ta postopek dvakrat ponovimo. Pri tem dobimo 100 mg dl spojine iz filtrne pogače, in 1,61 g naslovne optično aktivne spojine (47a) iz matičnice.

Tališče; 48-52°C [a]o: +27.2° (c=2.33, kloroform) ^XH-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.07 (3H, d, J=7Hz), 1.43 (9H, s), 1.78-2.02 (2H, m), 2.62 (2H, d, J=5Hz), 2.84-3.10 (IH, m), 3.55 (2H, s), 3.5-3.8 (IH, m), 4.8-5.2 (IH, širok), 7.23 (5H, s)

REFERENČNI PRIMER 33-4 (-)-cis-1-benzil-3-t-butoksikarbonilamino-4-metil-pirolidin (47b)

Na enak način, kot za sintezo spojine (47a), toda izhajajoč iz 3,52 g spojine (46b) dobimo 1,72 g naslovne spojine (47b).

Tališče: 57-6l°C /dl/_D: -31,21°.

REFERENČNI PRIMER 33-5 cl3-3-t-butoksikarbonilamino-4-metilpirolidin (39a), (39b)

Spojino (47a) (1,61 g), 1,5 g 5 % paladija na oglju in 80 ml etanola mešamo in vršimo katalitsko redukcijo 5 ur med obsevanjem zmesi z infrardečo lučjo v vodikovi atmosferi pri pritisku 4 bare. Po končani peakciji katalizator odstranimo s filtracijo in filtrat koncentriramo, da dobimo 1,09 g surovega produkta kot brezbarvno olje. Produkt, ki se strdi pri stanju kot karbonat, smo uporabili brez nadaljnjega čiščenja.

Na enak način kot za sintezo spojine (39a) dobimo 1,1 g spojine (39b) iz 1,70g spojine (47b), kot brezbarvno olje.

REFERENČNI PRIMER 34

Etil 2-(2,4,5-trifluoro-3-metilbenzoil)-3-(1,2-cis-2-fluoro1-ciklopropil)akrilat (50b)

Zmes 710 mg etil 2,4,5-trifluoro-3-metilbenzoilacetata (pripravljenega iz 2,4,5-trifluoro-3—«metilbenzojske kisline (48), 'prim.jP-A-62-215572), 6 ml etil ortoformata in 6 ml acetanhidrida med mešanjem segrevamo pri 120°C 2 uri. Reakcijsko zmes odparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku In preostanek raztopimo v 10 ml diklorometana.

V 5 ml trifluorocetne kisline raztopimo 580 mg (-)-cis-1-t-butoksikarbonilamino-2-fluorociklopropana (4b), raztopino mešamo 30 minut, nakar jo odparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku. Preostanek suspendiramo v 20 ml diklorometana in dodamo med hlajenjem z ledom 700 mg trietilamina. Raztopino mešamo 10 minut, nakar dodamo zgoraj pripravljeno raztopino diklorometana in pustimo stati preko noči. Reakcijsko zmes speremo z vodo in posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata. Topilo odparimo in preostanek kristaliziramo iz n-heksana, da dobimo 787 mg naslovne spojine (50b) kot bledo rumene kristale.

REFERENČNI PRIMER 35 (-)-etil 6,7-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklo-propil)-8metil-4-okso-l,4-dihidroklnolin-3-karboksilat (51b)

V 20 ml brezvodnega dioksana raztopimo 600 mg spojine (50b) in raztopini dodamo suspenzijo 100 mg 60 %-nega natrijevega hidrida, spranega z n-heksanom, v majhni množini brezvodnega dioksana. Raztopino mešamo pri sobni temperaturi 1 uro, nakar dodamo 10 ml 10 %-ne vodne raztopine citronske kisline in koncentriramo pri zmanjšanem tlaku. Izpadle kristale zberemo s filtracijo, zaporedoma speremo z vodo, majhno množino etanola in dietil etra, pri čemer dobimo 480 mg naslovne spojine (51b) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 230-231°C (α]ηϊ -80.0° (c=0.350, .kloroform) ¹H-NMR (CDC1₃) 6 ppm:

1.40 (3H, t, J=7Hz), 1.1-1.7 (2H, m), 2.71 (3H, d, J=3.3Hz), 3.77-3.98 (IH, m), 4.38 (2H, q,

J=7Hz), 4.85 (2H, dm, J=64Hz), 8.12 (IH, dd,

J=10Hz), 8.54 (IH, d, J=3Hz)

REFERENČNI PRIMER 36 (-)-6,7-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-8-metil4-okso-1,4-dihldrokinolin-3-karboksilri^ kislina (52b)

Zmes 480 mg estra spojine (51 b) in 10 ml koncentrirane klorovodikove kisline segrevamo med mešanjem pri 120°C 75 minut. Zmes ohladimo in izpadle kristale zberemo s filtracijo in speremo z vodo in etanolom, pri čemer dobimo 380 mg naslovne spojine (52b) kot brezbarvne kristale.

Tališče: 204°C [<x]ds “60.0° (c=0.100, kloroform) ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

1.3-1.9 (2H, m), 2.80 (3H, d, J=5.8Hz), 4.1-4.4 (IH, m,, 4.15 (IH, dm, J=64Hz), 8.17 (IH, dd, J=16Hz), 8.82 (IH, d, J=4Hz), 14.2 (IH, s)

PRIMER 16

Hidroklorid (-)-6-/3-(R)-(1-(S)-aminoetil)-1-pirolidinil/-6fluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-8-metil-4-okso-1,4dihidrokinolin-3-karboksilne kisline (54b)

Zmes 198 mg spojine (52b), 350 mg 3-(R)-/1-(S)-tbutoksikarbonilaminoetil/pirolidina, 5 ml dimetil sulfoksida

- 78 in 1,5 g trietilamina med mešanjem segrevamo pri 110 do 120°C 5 ur. Reakcijsko zmes uparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku. Preostanek raztopimo v kloroformu in raztopino speremo z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline in vodo, ter posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata. Topilo odparimo. Preostanek kromatografiramo na preparativni plošči za tankoslojno kromatografijo (TLC), katero razvijemo z zmesnim topilom kloroform/metanol (95:5 volumsko), pri čemer dobimo 110 mg 7-/3-(R)-/1-(S)-t-butoksikarbonilaminoetil/pirolidinil/-6,7difluoro-8-metil-4-dihidrokinolin-3-karboksilne kisline (53b) Rot bledo rumen prašek.

(CDC1₃) δ ppm:

1.24 (3H, d, J=7Hz), 1.45 (9H, s), 1.2-1.9 (2^H' m), 2.52 (3H, s), 1.9-2.7 (3H, m).> 3.2-4.2 (6^fl' m), 4.73 (IH, d, J=8Hz), 4.98 (IH, dm, J=65H^) r 7.77 (IH, d, J=13Hz), 8.70 (IH, d, J=3.5H%)

K 110 mg spojine (53b) dodamo 5 mi koncentrirane HCl in mešamo pri sobni temperaturi 10 minut, nakar jo uparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku. Preostanek prekristaliziramo iz etanola-dietiletra, pri čemer dobimo 62 mg naslovne spojine (54b) kot rumene kristale.

Tališče: 149-153°C /Λχ/θ: -34,4° (¢=0,168, 1N HCl)

PRIMER 17

5-amino-7-(7-amino-5-azaspiro/2,4/heptan-5-il)-6,8-difluoro1- (1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin3-karboksilna kislina (56b)

Zmes 100 mg (-)-5-amino-6,7,8-trifluoro-1-(1,2-cis2- fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilne kisline (17b), 100 mg 7-t-butoksikarbonilamino-5-azaspiro/2,4/heptana (24b), 300 mg trietilamina in 20 ml acetonitrila segrevamo pri refluksu 23 ur.

Reakcijsko zmes uparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku in preostanek raztopimo v 100 ml kloroforma. Raztopino speremo zaporedoma z 10 %-no vodno raztopino citronske kisline in vodo. Organski sloj posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in topilo odparimo. Preostanek prekristaliziramo iz acetonitrila, pri čemer dobimo 120 mg 5-amino-77-t-butoksikarbonilamino-5-azaspiro/2,4/heptan-5-il/-6,8difluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidro kinolin-3-karboksilne kisli (55bb) kot rumene iglicam podobne kristale.

Tališče: 25O-253°C ¹H-NMR (CDC1₃) δ ppm:

0.6-0.8 (2H, m), 0.8-1.0 (2H, m), 1.45 (9H, S),

1.3-1.8 (2H, m), 3.2-3.4 (IH, m), 3.6-3.9 (3H, m), 3.9-4.3 (2H, m), 4.85 (IH, dm, J=63Hz), 4.75.0 (IH, širok) 8.51 (IH, s)

V 5 ml trifluorocetne kisline raztopimo 120 mg spojine (55bb) in raztopino mešamo 30 minut, nakar jo uparimo

- 80 do suhega pri zmanjšanem tlaku. Preostanek raztopimo v klorovodikovi kislini in raztopino speremo s kloroformom. Nato uravnamo pH vodnega sloja na 7,4 in ekstrahiramo s kloroformom. Ekstrakt posušimo preko brezvodnega natrijevega sulfata in topilo odparimo pri zmanjšanem tlaku. Preostanek prekristaliziramo iz vodnega amoniaka/etanola, pri čemer dobimo 65 mg naslovne spojine (56bb) kot rumene kristale.

Tališče: 213-217°C /i/W_D: -96,7° (c=0,120, DMF).

PRIMER 18

7-/4-(S)-amino-2-(S)-metil-1-pirolidinil/-6-fluoro-1-(1,2cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-4-okso-1,4-dihidro-1,8-naftiridin

3- karboksilna kislina (31b)

V 15 ml trifluorocetne kisline.. raztopimo 300 mg

4- (S)-amino-1-t-butoksikarbonil-2-(S)-metilpirolidina (32), raztopimo mešamo pri sobni temperaturi 20 minut, nakar jo uparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku. Preostanek raztopimo v 20 ml brezvodnega acetonitrila in raztopini dodamo 150 mg spojine (30b) in 2 ml trietilamina, nakar jo refluktiramo 15 minut. Reakcijsko zmes uparimo do suhega pri zmanjšanem tlaku in preostanku dodamo 1 N klorovodikovo kislino; zmes speremo s kloroformom. Vodni sloj naalkalimo z 1 N vodno raztopino natrijevega hidroksida in speremo s kloroformom. Nato uravnamo pH vodnega sloja na 7 in ekstrahiramo s kloroformom. Organski sloj posušimo in topilo odparimo. Preostanek prekristaliziramo iz vodnega amonik^/etanola, pri čemer dobimo 130 ng naslovne spojine (31b).

Tališče: 247-255°C ( z razpadom) [a]_D: +120° (c=0.950, IN NaOH)

Elementna 'analiza za c₁₇ ·1/4Η₂Ο

Izrač.:(%): C 55.36? H 5.06? N 15.19 Ugot.:(%)_: C 55>$0; H 5.25; N 14.97

PRIMER 19

5-amino-6,8-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-7piperazinil-4-okso-kinolin-3-karboksilna kislina (57b)

Zmes 75 mg spojine (17b) in 45 mg brezvodnega piperazina v 5ml acetonitrila segrevamo pri refluksu 2 uri.

Reakcijo zmes uparimo pri zmanjšanem tlaku in preostanek prekristaliziramo iz etanola, pri čemer dobimo 72 mg naslovne spojine (57b) kot rumene kristale .

Tališče: 23O-239°C /cA-/_D: +8,00° (c=0,225, 1 N NaOH)

REFERENČNI PRIMER 37

6,7-difluoro-1-(1,2-cis-2-fluoro-1-ciklopropil)-8-metoksi-4okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilna kislina »BF2“kelat (38b)

Zmes 230 mg estrske spojine (37b) in 5 ml 42 % fluoroborove kisline med mešanjem segrevamo pri 110°C 2 uri. Ohladimo, izpadle kristale zberemo s filtracijo in speremo z vodo, pri čemer dobimo 210 mg brezbarvnih kristalov naslovne spojine.

Tališče: 261-271°C.

Pri reakciji cis-3-t-butoksikarbonilamino-4-metilpirolidina (39a) in kelata spojine (38b), dobimo 7-(cis-3amino-4-metilpirolidinil)-6-fluoro-8-metoksi-4-okso-1,4-dihidro kinolin-3-karboksilno kislino (40ba). Nadalje pri reakciji aminske spojine (24) in kelatne spojine (38b), dobimo 7.(7-amino5-azaspiro/2,4/heptan-5-il )-6-fluoro-8-metoksi-4-okso-1,4dihidrokinolin-3-karboksilno kislino (4lbb).

Shema postopka je prikazana na priloženi sliki.

Čeprav smo izum podrobno opisali z ozirom na njegove specifične izvedbe, pa bo strokovnjaku jasno razvidno, da je možno na njem izvesti razne spremembe in modifikacije, ne da bi se oddaljili od njegove zamisli in obsega.

3.

Tabela. Antimikrobna aktivnost

Γ3 CO CO CM	< 0.1	ro >	0.10	0.39	o **-4 o	ro >	0.20	0.39
								O
X*	^“4	«—«	v—4	T^4			•—4	CM
-Q	•
CO	O	o	O	ca	o	O	ca	O
CM	v	v	v	v	v	V	v
								ca
	^4	»~4	«*—4		^4	^“4	•4
Λ	•
CO	O	O	O	O	O	C9	ca	ca
r—«	v	v	v	v	v	v	v
								ca
	w™4	»^4	4	^4	+Ή	^4	^4	CM
CO
09	O	o	O	O	O	«O	O	C9
T—4	v	v	v	v	V	V	v
								o
	+*“4	4	^“4	τΗ	*-4	*“4	«-4	CM
^9
CO	C9	C9	O	o	θ	O	ca	o
^4	v	V	V	v	V	v	v
								o
	»“4	w—4	^4	v—l	^4	^4	^4	CM
co
co	C9	O	O	O	O	O	ca	O
	v	v	V	v	v	v	v
			ca	C9			03	03
	^4	»H	+-4	»•4	^4	^4	CO	e—
ja
03	O	O	O	O	O	O	ca	ca
	v	v			v	v
	o		o	03	o	o	03	t—
	,—4	»—4	cm	CO	^4	^4	co	tn
co
03	O	O	o	O	O	o	o	»4
		V
								co
								co
								’’*»·
			ca					03
3			o		·—4		o	•“4
W				o	CM		o
Ή		^4	o	r·—4	rH		tn	O
'i?		O	r—4	CM	CM		cn	o
o		co		CO	CO		tn	t-
a		co	*			cu		«c
Ui		o	tO	•	•		•
	•-o		C	co	co	03	ui
		•	03	Ul	Ul	o	•*4	Ul
	*—«	ω	O	o	o	CM	Ό	••4
	SC	·—'4	Ul	c	c		••4	•—4
CQ		u	03	*«4	•«4	•	ε	CO
•r^ 1	•	co	O	bo	to	ui	U	o
«H	•	»O	U	SJ	o	=3	03	03
P	••4	-H	co	L-	u	03	Ό	CO
m	·—t	3	e	03	03	U	••4	M-4
4-5	o	>		co	<0	3	O.
o		•			«0	03	•
ra		•	u	•	•			U
37	♦	U	03	to	ui	«	•	4-J
	LU	cu	tn	cu	C-	cn	to	tn

Daiichi Seiyaku Co., Ltd. . ./'.OptAČTlp Aktivni derivati ...

REAKCIJSKA SHEMA

Ph

F COOH XcH3

8a,8b

9a,

- 1Daiichi Seiyaku Co., Ltd. »Optično .aktivni derivati ...”

Cl

10a,10b

Ha. Ilb

12a,12b

13a,13b

NO2 o

17a,17b 18a.18b

Daiichi Seiyaku Co., Ltd. .. . Optično.aktivni derivati ...

20

22a,22b

NHBoc

23a,23b

N

H

24a,24b

Daiichi Seiyaku Co., Ltd. Optično aktivni derivati ...

Ct

AAi sN F

28a,26b

30a,30b

H2N'

31a, 31b

33b

34b

Daiichi Seiyaku Co., Ltd. .Optično aktivni derivati ...

Me COOB ^Ph

Me COOH

Me -NHBoc

Me NH2 °-Q ^Ph

Ts

46a,46b

Me NH2

45a,45b

Me NHBoc

Me NHBoc

H

47a,47b

39a,39b

Daiichi Seiyaku Co., Ltd.- ' <'-(TptieflQak'£ivni derivati ...

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Postopek za pripravo N^-(1,2-cis-2-halogenociklopropil)subst. deri vata piridonkarboksilne kisline, prikazane z naslednjo formulo

   R¹ 0 kjer R predstavlja substituirano ali nesubstituirano amino skupino, hidroksilno skupino, tiolno skupino, ali atom vodika; R predstavlja substituirano ali nesubstituirano ciklično amino skupino, ki lahko vsebuje najmanj en hetero atom, izbran izmed atoma dušika, kisika ali žvepla, v njegovem 3 - 1 2 obroču; A predstavlja C-X ali atom dušika; X in X', ki sta lahko enaka ali različna vsakokrat predstavljata atom halogena,

   O

   X^J pa predstavlja atom halogena, alkilno skupino z 1 do 6 atomi ogljika, alkoksilno skupino z 1 do 6 atomi ogljika, ciano skupino, trifluorometilno skupino ali atom vodika; s 1 pridržkom, da je izključen primer, kjer je R atom vodika in 2

   R piperazinški ali 4-alkil-substituiran piperazinski ostanek, ali njegova sol.

   označen s tem, da presnovimo 7-halogeno-1-(1,2-cis-2fluorociklopropiOpiridon karboksilno kislino z naslednjo formulo

   R¹ 0 x’ γΛγΛ^εοοΗ x v2

   V

   112 kjer imajo R , X , X in A zgoraj definirani pomen, X pa predstavlja atom halogena,
2. 2 _v v s ciklično aminsko spojino s formulo R -H, ki je lahko zaščite2 na z običajno zaščitno skupino, pri čemer ima R zgoraj navedeni pomen.

   2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da je R 4-do 7-členska ciklična amino skupina, ki je lahko substituirana z eno ali več hidroksilnih skupin, alkilnih skupin z

   1 do 6 atomi ogljika ali substituiranih ali nesubstituiranih amino skupin.
3. 3. Postopek po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da je v 2 v ogrodje ciklične amino skupino R elan, izbran iz skupine, ki jo tvorijo pirolidin, piperidin, diazabicikloheptan in diazabiciklooktan,
4. 4. Postopek po zahtevku 1 ali 2, kjer je R ciklična amino skupina, ki obsega en sam stereoizomer.
5. 5. Postopek po zahtevku 4, kjer je R 3-amino pirolidinilna skupina.
6. 6. Postopek po zahtevku 4, označen s tem, da je R 7-ami no-5-azaspiro/2.4/heptan-5-ilna skupina.

   „ 2
7. 7. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da je X atom fluora.