SI8511483A - Sevalni grelnik za kuhalne naprave - Google Patents

Abstract

Sevalni grelnik (11) za ogrevanje kuhalne plošče iz steklene keramike vsebuje električne grelne upore dveh tipov: temne sevalnike (25) v obliki običajnih, v obliki vijačnice navitih grelnih uporovnih žic, ki delujejo z nižjo temperaturo, in svetle sevalnike (20) z visoko sevalno temperaturo v svetlem področju, ki so lahko oblikovani npr. s halogenskimi žarnicami. Temni sevalniki (25) se lahko vključujejo pred svetle sevalnike (20), da bi se po eni strani zmanjšalo visok vklopni tok in po drugi strani zgradilo regulacijo enostavneje in za uporabnika manj zapleteno. Alternativno k halogenskim svetlim sevalnikom se lahko uporabljajo tudi takšni iz molibdenovega disilicida (MoSi2). Predlagana so krmilna vezja z v taktu delujočimi pripravami za krmiljenje moči in večtaktnimi stikali

Description

Sevalni grelnik za kuhalne naprave

Izum se nanaša na sevalni grelnik za kuhalne naprave s ploščo iz steklene keramike, z električnimi svetlosevalnimi grelnimi elementi, ki delujejo namembno pri zvišani temperaturi nad 1500 K (približno 1200 °C).in katerih spekter sevanja sega občutno v vidno področje.

Tovrstni sevalni grelniki so postali znani npr. iz britanskega patentnega spisa 1 273 023. Ti imajo kot svetlosevalne grelne elemente halogenske žarnice, ki sevajo svojo energijo v vidnem in infrardečem področju in s tem sevajo skozi ploščo iz steklene keramike. Zaradi majhne termične mase so časi ogrevanja dokaj kratki in poleg tega ima upravljalec zaradi izsevanja svetlobe tudi dobro kontrolo nad funkcijo. Težavna pa je zmožnost regulacije v spodnjem področju moči, ki zahteva deloma vključitev močnostnih diod. Nadalje so pogosto vklopni tokovi zelo visoki, ker imajo upornostna gradiva svetlih sevalnikov relativno visok pozitiven temperaturni količnik. Sposobnost regulacije predpostavlja večje število svetlih sevalnikov, ki soodločajo pri stroških za sevalni grelnik.

Naloga izuma je, da ustvari sevalne grelnike, ki izkoriščajo pri dobri sposobnosti regulacije in gospodarnostnih stroških prednosti svetlih sevalnikov.

Po izumu obsega sevalni grelnik razen najmanj enega svetlega sevalnika najmanj eno grelno cono z temno sevalnim grelnim elementom, ki deluje namembnostno pri temperaturah pod 1500 K (približno 1200 °C), ki se lahko vključuje istočasno in/ali izmenoma s svetlim sevalnikom.

Medtem ko gre pri svetlih sevalnikih prednostno za halogenske žarilne sevalnike, ki so lahko izoblikovani kot razpotegnjena ali zapognjena cev, se lahko uporablja tudi upornostno gradivo na osnovi molibdenskega disilicida (M0SI2), ki lahko doseže brez inkapsulacije v kremenčevem steklu halogenske žarnice žarilne temperature v svetlem vidnem področju. Posebno nazadnje navedeno uporovno gradivo, ki je na tržišču pod oznako KanthalSuper in ima steklasto strukturo, ima zelo visok vklopni tok, ker je njegova upornost pri nizkih temperaturah zelo nizka. Pri tem je prednostno, da je med posebno samo v zgornjem področju moči pričetka vretja in peke predvidenem obratovanju svetlega sevalnika temu zaporedno priključen vsaj en temen sevalnik, medtem ko so prednostno v spodnjem področju moči nadaljevanja kuhanja vključeni samo temni sevalniki, v danih pogojih impulzno ogrevani z v taktu

- 3 delujočo pripravo za krmiljenje moči. Dokler je upornost svetlega sevalnika še nizka, deluje temni sevalnik kot predupor, katerega delež na celotni upornosti pa je pri naraščujoči upornosti svetlega sevalnika pri njegovem segretju vedno manjši. S tem se izvede avtomatičen pomik moči od temnega sevalnika na svetli sevalnik pri istočasnem znižanju vklopnega toka na sprejemljivo vrednost. Prednostno sta lahko predvidena dva temna sevalnika, ki sta priključena pred svetlim sevalnikom v vzporedni vezavi, ki pa se v področju moči nadaljevanja kuhanja, ko skrbita sama za ogrevanje, vežeta zaporedno.

Pri temnem sevalniku gre prednostno za običajne grelne žice, ki so najpogosteje nameščene v obliki vijačnice in sestojijo iz gradiva železo-krom-aluminij. Uporabi se lahko gradivo, ki je v prodaji pod imenom Kanthal-A. Njegove žarilne temperature se naj ohranjajo prednostno pod 1500 K (približno 1200 °C) in ležijo normalno pri maksimalni vrednosti 1350 K (približno 1100 °C). Te žarijo pri tem tudi že relativno svetlo, vendar pa poteka njihovo oddajanje moči še v dokaj dolgovalovnem področju, medtem ko tukaj kot svetli sevalniki označeni grelni elementi lahko dosegajo najpogosteje dopustne maksimalne temperature, ki ležijo daleč nad prej navedenimi temperaturnimi mejami in dosegajo ali prekoračujejo deloma 2000 K (približno 1700 °C). Prav tako pa se lahko zgodi, da so pri navzdol reguliranem stanju podane temperaturne meje tudi deloma podkoračene.

Posebno prednostna je razporeditev, pri kateri so temni sevalniki razporejeni v središčnem področju sevalnega grelnika, ki je obdan od obročastega področja, v katerem so svetli sevalniki.

- 4 S tem se na plošči iz steklene keramike vidno omeji kuhalna cona. Idealen bi bil obročast svetli sevalnik, ki obročasto obdaja grelno ceno s temnimi sevalniki. To je možno z grelnimi elementi iz molibdenovega disilicida, ki se lahko razporedijo npr. v obliki meandra v takšnem obročastem področju, vendar pa je proizvodno-tehnično težavno izdelati halogenske sevalnike v tej obliki z zadostno življenjsko dobo. Zaradi tega so lahko ravno svetli sevalniki v mnogokotni obliki, npr. v trikotni ali štirikotni obliki razporejeni okoli področja temnega sevalnika.

Če je v nasprotju s tem zaželena enakomerna porazdelitev svetlih sevalnikov preko celotne kuhalne ploskve, so lahko prednostno med svetlimi sevalniki, ki segajo premočrtno skozi ogrevalno področje približno krožne oblike sevalnega grelnika, nameščena s temnimi sevalniki opremljena področja, pri čemer so prednostno svetli sevalniki nameščeni v področju vrzeli ali poglobitev ravnine, ki nosi temne sevalnike. S tem je možno, da se ohrani gradbeno višino sevalnega grelnika nizko, ker imajo običajno halogenski sevalni grelniki večji premer kot konvencionalne grelne spirale temnih sevalnikov, tako da se jih z namestitvijo v vrzelih ohranja bolje tudi v eni ravnini.

Temni sevalniki so lahko pri tem pričvrščeni na izolacijskih nosilcih trakaste ali ploščaste oblike z delno vložitvijo, pri čemer so izolacijski nosilci nameščeni med svetlimi sevalniki vzporedno k tem. Vložitev lahko poteka na običajen način, prednostno pa kot je opisano v nemškem patentnem spisu 27 29 929, pri čemer so grelne vijačnice pričvrščene v izolacijskem materialu samo. preko dela svoje dolžine in/ali obsega pred njegovo dokončno strditvijo.

Čeprav imajo neprodusno zaprti svetli sevalniki, npr. halogenski sevalniki, najpogostoje lastno refleksijsko plast na svojem plašču iz kremenčevega stekla, se občutno zboljša stopnja učinka, če je izolacijsko telo na svoji površini opremljeno z reflektirajočo plastjo, npr. s plastjo iz titanovega dioksida.

Čeprav se pri uporabi svetlih sevalnikov plošča iz steklene keramike ne segreje več tako močno, posebno če sestoji iz gradiva, ki je dobro prepustno za posebno področje sevanja, pa naj bi bila zaradi nevarnosti termične poškodbe za stekleno keramiko predvidena temperaturna omejitev. Za to se lahko uporablja paličasto temperaturno tipalo. Nameščeno je lahko pretežno v področju temnega sevalnika, ker je tam na razpolago največja vgradbena višina. Če je nameščeno prednostno vzporedno k svetlemu sevalniku poleg tega, potem zajema po eni strani temperaturo temnega sevalnika neposredno, vplivano pa je tudi stransko od svetlega sevalnika in ne zviša bistveno vgradbene višine. Temperaturni omejilnik je lahko vezan tako, da odklopi temne sevalnike in preostanejo svetli sevalniki kot preostala moč. Tako je poskrbljeno za to, da je nevarnost pregretja plošče iz steklene keramike majhna in stikalnim kontaktom temperaturnega omejilnika ni treba vklapljati svetlega sevalnika z njegovim relativno visokim vklopnim tokom.

Možno je tudi, da se uporabi svetle sevalnike v posebni vezavi za pričetek kuhanja, kot je znano za druge kuhalne plošče iz nemške objavljene, vendar še ne odobrene patentne prijave 31 44 631, na katero se tu sklicujemo. Tam je opremljeno temperaturno stikalo z ustrezno temperaturi za pričetek kuhanja nastavljeno temperaturo in z tako veliko stikalno zakasnitvijo, da se po enkratnem izklopu

- 6 med obratovanjem sevalnega grelnika normalno ne vklopi ponovno. Sevalni grelnik po določeni fazi pričetka kuhanja izklopi, tako da je s tem podano avtomatično vezje za pričetek kuhanja.

S kombinacijo med svetlimi in temnimi sevalniki se možnost regulacije in krmiljenja sevalnega grelnika bistveno izboljša. Pri uporabi v taktu delujoče priprave za krmiljenje moči, ki dovaja sevalnemu grelniku energijo v posamičnih močnostnih impulzih z različnim relativnim vklopnim trajanjem, se lahko priprava za krmiljenje moči opremi z dodatnim stikalom, ki se vklaplja ročno preko nastavitvene gredi priprave za krmiljenje moči, ki je vsebovano prednostno v predpriklopljenem stikalu in ki v zgornjem področju moči vklaplja najmanj en svetli sevalnik, posebno pri nastavitvi moči priprave za krmiljenje moči z sto odstotki relativnega vklopnega trajanja. Tu je svetli sevalnik vključen torej samo v zgornjem področju moči in je uporabljen tako za hitro segrevanje, za kar je posebno dobro uporaben. Njegovo trajanje celotnega vklopa ostaja kratko, tako da se ta relativno drag gradnik z omejeno dobo trajanja štedi. Razen tega odpade vklop in izklop svetlega sevalnika, kar je zaradi zvišanega vklopnega toka, zmanjšanja življenjske dobe pri pogostem vklopu iz izklopu in zaradi tako ne nastopajoče nesigurnosti upravljalca zaradi menjajoče se osvetlitve in zatemnitve grelne cone ter zmanjšane obremenitve omrežja ter zmanjšanih motenj prednostno. Večina teh prednosti se lahko doseže tudi, če se v srednjem in spodnjem področju moči oskrbuje v taktu z napetostjo zaporedna vezava svetlih in temnih sevalnikov s pripravo za krmiljenje moči.

Prednostno pa je tudi možno, da se krmili moč sevalnega grelnika z več svetlimi sevalniki in najmanj enim temnim sevalnikom prek večtaktnega vezja, prednostno sedemtaktnega vezja, v vzporedni, posamični in zaporedni vezavi sevalnikov. Tu so v večini vmesnih stopenj vključeni tudi svetli sevalniki, tako da je za uporabnika prisotna še vedno vidna kontrola, vendar pa je z manjšim številom svetlih sevalnikov možno boljše stopničenje moči, posebno v spodnjem področju moči.

Da bi se pri dobri termični izolaciji podalo dobro optično žarilno oz. svetlobno sliko sevalnega grelnika v kuhalni pripravi, se lahko predvidi v robnem področju zaslanjanje sevanja.

To je lahko oblikovano od obročaste izolacijske prekrivne zaslonke, ki je, ležeča na robu, pritisnjena ob kuhalno ploskev in ki se, ker sestoji iz relativno gostejšega, vendar temperaturno obstojnega izolacijskega gradiva, izreže z relativno ostrimi robovi. Če sega nekoliko preko dejanskega, iz visoko izolirajocega, vendar manj čvrstega gradiva sestoječ rob navznoter, potem določa ona sama optični učinek polja kuhanja in preprečeno je, da bi kuhalna ploskev zaradi neostre notranje omejitve izgledala natrgana.

Zaslanjanje sevanja lahko sestoji dodatno ali namesto prekrivne zaslonke iz svetlobo absorbirajoče oz. odbijajoče plasti na priključnih koncih svetlega sevalnika. S tem je preprečeno,da prodira svetloba od koncev svetlega sevalnika v področje kuhalne priprave, ki leži izven kuhalnih mest in osvetljuje od spodaj ploščo iz steklene keramike tudi v tem področju, najpogosteje neenakomerno, kar optično moti in kar bi lahko vodilo tudi do nezaželenega segretja kuhalne priprave.

- 8 Zaslanjanje sevanja je lahko predvideno tudi kot prekrivanje za priključni konec svetlosevalnega grelnega elementa, katero je lahko del izolacije in posebno prednostno del prekrivne zaslonke. Posebno prednostna je kombinacija teh ukrepov.

Zaslanjanje sevanja in s tem povezani ukrepi se lahko prednostno uporabijo tudi pri sevalnem grelniku s svetlimi sevalniki brez uporabe temnih sevalnikov.

Ta in nadaljnje značilnosti prednostnih nadaljnjih izvedb izuma so razvidne tudi iz opisa in risbe, pri čemer se lahko posamične značilnosti uresničijo pri izvedbeni obliki izuma vsakokrat same zase ali več skupaj v obliki podkombinacij. Izvedbeni primeri izuma so prikazani v risbi in bodo v nadaljnjem podrobneje pojasnjeni. V risbi prikazujejo:

sl. 1 navpičen delni prerez skozi ploščo iz steklene keramike s pod njo nameščenim sevalnim grelnikom, sl. 2 shematski naris sevalnega grelnika, sl. 3 shematski naris variante, sl. 4 do 8 nadaljnje variante, pri čemer je vsakokrat z indeksom a označen navpičen prerez skozi sevalni grelnik in z indeksom b tloris, sl. 9 prerez skozi podrobnost variante, sl. 10 delno v stikalnem vezju prikazan shematski naris sevalnega grelnika, sl. 11 pripadajoče stikalno vezje z v taktu delujočo pripravo za krmiljenje moči, sl. 12 do 15 električna stikalna vezja sevalnih grelnikov s pripadajočimi pripravami za krmiljenje moči,

- 9 sl. 16 in 17 vezje vsakokrat štirih v enem sevalnem grelniku predvidenih grelnih elementov s pomočjo običajnega, neprikazanega sedemtaktnega stikala v šestih različnih močnostnih stopnjah (a do f), sl. 18 in 19 stranski pogled v delnem prerezu in tloris sevalnega grelnika s temperaturnim regulatorjem, sl. 20 stikalno vezje temperaturno reguliranega sevalnega grelnika, sl. 21 in 24 navpične delne prereze skozi dve varianti sevalnega grelnika po izumu, sl. 22 in 25 delna tlorisa teh sevalnih grelnikov in sl. 23 in 26 navpične delne prereze po prereznih črtah III oz.

VI, gledano v smeri puščice.

V prikazanih izvedbenih oblikah, tako tudi pri v nadaljnjem opisani sl. 1, obstajajo naslednji sestavni deli; v ploski pločevinasti skodeli 12 je nameščena izolacija 13, na katero je v robnem področju postavljen obroč 14 iz nekoliko bolj čvrstega izolacijskega gradiva,kot je to plast 13 in ki nalega na spodnji strani plošče iz steklene keramike. Sevalni grelnik 11 ogreva skozi to ploščo iz steklene keramike 15 na njej stoječo kuhalno posodo 16. Temperaturni omejilnik 17 s paličastim temperaturnim tipalom 18 sega preko ogrevanega področja sevalnega grelnika in vsebuje v svoji izven področja skodele 12 nameščeni stikalni glavi 19 stikala, ki vplivajo na oskrbo s tokom sevalnega grelnika in eventualno odklapljajo delne grelne elemente.

Ti elementi bodo pri ostalih izvedbenih oblikah opremljeni z enakimi referenčnimi številkami in ne bodo ponovno opisani .

Pri izvedbi po sl. 1 in 2 obstajajo trije svetli sevalniki 20, ki so izoblikovani kot ravne halogenske žarnice, ki vsebujejo wolframovo žarilno nitko, ki je vsebovana v cevi iz kremenovega stekla v halogenski atmosferi in je oprta z vmesnimi oporniki. Tovrstni sevalniki so opisani v britanskem patentnem spisu 1 73 023, na katerega se sklicujemo. Njihova žarilna nitka deluje pri temperaturah velikostnega reda 2400 K (2700 °C) in proizvaja poleg delež infrardeče svetlobe tudi visok delež vidne svetlobe v belem področju. Plošča iz steklene keramike 15 je prirejena za vsaj delno prepuščanje tega spektralnega področja, medtem ko se del toplote ustavi v plošči steklene keramike in je od tam oddan z kontaktom itd. na kuhalno posodo 16. Svetli sevalniki 20 imajo na svojih obeh straneh priključke 21, ki segajo preko roba 22 pločevinaste skodele 12 navzven in so tam povezani z ustreznimi priključnimi vodniki. Trije svetli sevalniki 20 segajo s svojimi konci skozi rob 14 in se nahajajo s svojim sevajočim področjem znotraj ogrevane ploskve 23 krožne oblike sevalnega grelnika, ki je izoblikovana v skodelasti notranjosti sevalnega grelnika Trije sevalni grelniki segajo vzporedno in v enaki medsebojni razdalji preko ogrevanega področja. Med nje so vloženi iz izolacijskega gradiva sestoječi trakasti izolacijski nosilci 24, na katerih gornjo stran so pritrjeni konvencionalni temnosevalni grelni elementi 25. Temni sevalniki 25 sestojijo iz grelnih vijačnic iz uporovne žice, npr. legure železo-krom-aluminij, ki se uporablja do temperaturo do približno 1500 K (1200 °C). Vloženi so deloma v površino izolacijskih nosilcev 24, s tem da je spodnji del njihovih zavojev v medsebojnih razmikih ali pa tudi preko celotne dolžine vložen v izolacijski nosilec pred njegovo strditvijo. Predstavljive pa so tudi druge možnosti namestitve, npr. preko kovinskih igel, kita in podobno.

Trakasti izolacijski nosilci 24 se lahko namestijo med vrzeli 26, v katerih so nameščeni svetli sevalniki, tako da tvori celotno ogrevnaje približno eno ravnino, čeprav imajo svetli sevalniki večji zunanji premer kot grelne vijačnice. V risbah s črtkano pikčastimi črtami nakazani temni sevalniki 25 tvorijo dve temnosevalni grelni coni 27 med tremi svetlimi sevalniki 20 in lahko tvorijo tudi dodatno še po eno temnosevalno grelno cono 27 na obeh straneh zunanjih svetlih sevalnikov, čeprav to ni vedno potrebno. Grelne vijačnice so položene na izolacijskih nosilcih v cik-cak obliki in njihovi priključni konci so vodeni navzven iz sevalnega grelnika na običajen, neprikazan način skozi izolacijske skoznike.

V sl. 3 je prikazan sevalni grelnik 11, pri katerem zavzema temnosevalna grelna cona 27, ki je lahko razdeljana tudi v več posamično vklopljivih grelnih uporov, relativno veliko središčno področje krožne oblike, ki je obdano od svetlosevalne grelne cone 28 v obliki krožnega obroča. V njej sta nameščena dva svetla sevalnika 20 v obliki halogenskih žarnic, katerih sevalno področje poteka približno v obliki polkroga, medtem ko so priključni konci izoblikovani drug drugemu nasproti ležeče in med seboj poravnano in štrlijo skozi rob 14 navzven. Temperaturno tipalo 18 poteka diametralno in v glavnem vzporedno k priključnim koncem, tako da zajame temperaturo temnosevalne grelne cone 27 kar najbolje in je pod manjšim vplivom svetlih sevalnikov.

Izvedbene oblike po sl. 4 do 8 vsebujejo vsakokrat na izolacijskem nosilcu 24 že opisane temne sevalnike 25. Pri sl. 4 sta nameščena dva svetla sevalnika 20 na obeh straneh središčne, pravokotne temnosevalne grelne cone 27, tako da je podano pravokotno grelno polje, ki se nahaja v sevalnem grelniku z na dveh straneh nekoliko sploščenem, v ostalem pa krožno omejenem robu. Od grelnikov prosta področja 29 z obliko krožnega odseka pa so od sevanja svetlih sevalnikov 20 vplivana, preden jih rob 14 zasloni. Paličasto temperaturno tipalo 18 temperaturnega omejilnika 17 poteka po eni strani vzporedno h grelni coni 27 k enemu od svetlih sevalnikov 20 preko ogrevanega področja 23 in dobiva od spodaj sevanje temnih sevalnikov 25 in s strani sevanje svetlega sevalnika 20.

Sl. 5 prikazuje izvedbo, pri kateri so štirje svetli sevalniki 20 nameščeni medsebojno vzporedno v obliki ravnih palic. Med njimi so nameščeni, vsakokrat na trakastih izolacijskih nocilcih 24,temni sevalniki 25, ki so vsakokrat med seboj povezani zaporedno s povezavo, ki poteka pod svetlim sevalnikom 20. Vsak izolacijski nosilec 24 nosi dve med seboj vzporedno potekajoči, premočrtno nameščeni grelni vijačnici. Svetli sevalniki so nameščeni v vrzelih 26 med izolacijskimi nosilci 24 in temperaturno tipalo 18 temperaturnega omejilnika 17 poteka poševno diagonalno prek svetlih sevalnikov in področij temnih sevalnikov.

Sl. 6 prikazuje izvedbo, pri kateri so štirje ravni, paličasti svetli sevalniki 20 v obliki kvadrata nameščeni tako, da ležijo njihova sevajoča področja znotraj ogrevanega področja 23 krožnega sevalnega grelnika. Sosednji svetli sevalniki so po višini medsebojno tako premaknjeni, da se v področju priključnih koncev križajo in se jih tako lahko priključuje. Pravokotno, prednostno kvadratno obdano središčno področje je izoblikovano kot cona 27 temnih sevalnikov in opremljeno v cik caku z običajnimi vijačnicami grelnih uporov. Svetli sevalniki tvorijo tako grelno cono svetlih sevalnikov 28, ki obdaja grelno cono 27 temnih sevalnikov .

V sl. 7 je prikazana primerljiva razporeditev, pri kateri so trije ravni paličasti svetli sevalniki 20 v obliki pravokotnega trikotnika nameščeni na podoben način kot v sl. 6.

Od njih obdana trikotna središčna cona je grelna cona 27 temnih sevalnikov, v kateri je nameščena grelna vijačnica 25 temnega sevalnika v obliki spirale. Pod svetlimi sevalniki 20 je nanešena na izolacijski plasti 13 obloga 59 iz titanovega dioksida, ki omogoča dobro refleksijo sevanja svetlih sevalnikov.

Sl. 8 prikazuje izvedbo, pri kateri so svetli in temni sevalniki nameščeni kot v sl. 4. Vendar pa je nameščeno v sredini grelne cone 27 temnih sevalnikov temperaturno tipalo 30 v obliki krožne ploske tipalne doze, ki je nameščena v središčni, skozi sevalni grelnih od spodaj skoznjo štrleči tulki 31 in je pritisnjeno vzmetno navzgor ob ploščo iz steklene keramike. Tipalna doza 30 je napolnjena z razteznostno tekočino in je povezana preko kapilarne cevi 32 z,·, razteznostno dozo v neprikazanem temperaturnem tipalu. Ta otipava temperaturo spodnje strani plošče steklene keramike in dobi od tam tudi povratno povezavo od kuhalne posode. Ta je namenjena temperaturni regulaciji v odvisnosti od temperature in od vrednosti, naravnane na temperaturnem regulatorju medtem ko je prav tako obstoječ temperaturni omejilnik 17 stalno naravnan in odklopi samo pri nevarnosti pregretja. Njegovo temperaturno tipalo 18 poteka diagonalno, vendar zaradi temperaturnega tipala 30 nekoliko izvensrediščno preko ogrevane cone 29. Tipalo 30 bi bilo lahko nameščeno tudi v robnem področju 29, ker je tam možen še boljši sklop na dno kuhalne posode 16.

Sl. 9 prikazuje razporeditev temnih sevalnikov 25 na izolacijskem nosilcu 24, ki ima na mestih, na katerih sta nameščena svetli sevalnik 20 in temperaturno tipalo 18 temperaturnega omejilnika, poglobitve, ki vsebujejo prav tako temne sevalnike, tako da potekajo ti pod svetlimi sevalniki in temperaturnim tipalom, vendar pri tem zmanjšujejo vgradbeno višino.

Sl. 10 in 11 prikazujeta razporeditev, pri kateri je grelna cona 27 temnih sevalnikov obročasto obdana od grelne cone 28 svetlih sevalnikov. Pri tej izvedbi je svetli sevalnik 20a oblikovan kot v obliki meandra potekajoč trak ali žica iz uporovnega gradiva na osnovi molibden-disilicida,ki je nameščen v osnovni obliki črtkano-pikčasto nakazane obročaste grelne cone 28 iz svetlih sevalnikov.

Grelni element 25 iz temnih sevalnikov, ki zaseda grelno cono 27 iz temnih sevalnikov, je s srednjim odcepom 33 razdeljen v dva grelna upora 34,35. Središčnemu odcepu je predpriključen svetli sevalnik 20a, ki leži s svojim drugim polom na priključku 36 predpriključenega stikala 37, medtem ko je grelni upor 35 povezan z drugim polom 33 predpriključnega stikala in je grelni upor 34 priključen preko temperaturnega omejilnika 17 na izhodni pol 39 priprave za krmiljenje moči 40. Priprava za krmiljenje moči

40 je prikazana kot v taktu delujoča, termično upravljana priprava za krmiljenje moči z nastavitvenim gumbom 41 in nastavitveno gredj 42 in vsebuje stikalo 43, prednostno preskočno stikalo, ki je upravljano od bimetala 44, ki je ogrevan s krmilnim ogrevanjem 45. Krmilno ogrevanje leži vzporedno h grelnim uporom sevalnega grelnika 11 in se vklaplja in izklaplja skupaj z njim. Sproščena moč, to je prispevek relativnega vklopnega trajanja stikala 43, je določena preko nastavitvenega gumba 41 in nastavitvene gredi 42, ki npr. s prestavitvijo položaja bimetala glede na stikalo 43 brez stopenjsko določa trenutek in trajanje vklopa. Na strani upravljanja je na pripravo za krmiljenje moči 40 posajeno predpriključno stikalo 37, ki vsebuje dva od nastavitvene gredi 42 energetskega regulatorja upravljana stikalna kontakta 46,47, ki lahko priklopita en pol 48 gospodinjskega omrežja med prikazanim položajem, v katerem je kontaktiran priključek 38, na položaj, v katerem je priključek 36 povezan s polom 48. V tem položaju povezuje kontakt 46 vodniško vejo 49, ki je odcepljena od vodniške veje 50 in poteka med grelnim uporom 34 in temperaturnim omejilnikom 17 s kontaktom 38.

S tem je možen naslednji način delovanja: Pri vklopu naprave za krmiljenje moči na polno moč (100 % ED - relativno trajanje vklopa) se z ustrezno nastavitvijo preko nastavitvene gredi 42 sklene taktno stikalo 43 naprave za krmiljenje moči in se ne odpre tudi pri segretju bimetala 44 s krmilnim ogrevanjem 45. Kontakt 47 predpriključnega stikala 37 priključi svetli sevalnik 20a na pol 48 gospodinjskega omrežja, medtem ko je drugi pol 51 gospodinjskega omrežja priključen preko sklenjenega stikala 43 in potem sklenjenega stikala temperaturnega omejilnika 17 kakor tudi premostitvenega kontakta 46, vodnika 49 in priključka 38 na oba grelna upora 34,35 temnega sevalnika, ki sta po drugi strani preko središčnega odcepa 33 priključena na svetli sevalnik 22a. V tem položaju sta torej oba konvencionalna grelna upora 34,35 priključena medsebojno vzporedno, vendar skupaj zaporedno s svetlim sevalnikom 20. Svetli sevalnik ima v mrzlem stanju zelo majhno upornost, tako da sta grelna upora 34,35 uporabljena kot predupora in ohranjata vklopni tok nizek. Z naraščajočo temperaturo svetlega sevalnika 20a naraste njegov upor in delež upora konvencionalnih grelnih uporov 34,35 bo nižji. Tako poteka torej ogrevanje obeh grelnih con 27,28, vendar s prevlado na coni 28 svetlih sevalnikov, ki uporabniku prikazuje, da poteka v objetem krožnem področju hitro ogrevanje.

Če se ta vklop ohrani, tako se lahko, preden nastopi pregrevanje plošče steklene keramike, celotna moč odklopi s temperaturnim omejilnikom 17.

Če se preklopi na nižjo grelno stopnjo, ki se lahko prične že pri 100 % ali npr. šele pri 70 % ED, potem se avtomatično v predpriklopnem stikalu 37 prestavi kontakt s priključka 36 na 38 in kontakt 46 se razklene. S tem se svetli sevalnik 20 izklopi in oba grelna upora 34,35 se postavita v vrsto. Pri tem položaju z nižjo močjo sta napajana v taktu in oskrbovana z močjo, pri čemer sprošča nastavitev moči na 100 % samo 70 % celotne moči, ker ležijo zaporedno. S tem je možno, da se naravnava posebno nizke vrednosti moči ponovljivo do velikostnega reda 4 %.

Sl. 12 prikazuje vezje, pri katerem ima sevalni grelnik 11 svetli sevalnik 20 in temni sevalnik 25. Oba sta enostransko pri ključena preko temperaturnega omejilnika 17 in stikala krmilne naprave za moč 40, ki ustreza tisti s sl. 11, na pol omrežja 51.

Drugi priključek svetlega sevalnika 20 je priključen na kontakt 36a predpriključnega stikala 37a, ki je po namestitvi in upravljanju enako predpriključnemu stikalu 37 po sl. 11, ki pa uporablja samo en stikalni kontakt 47a, ki je priključen na pol omrežja 48 in drugo stran temnega sevalnika 25. Pri tej izvedbeni obliki se v fazi pričetka kuhanja, to je pri močnostnem regulatorju 40, priključenem na trajno delovanje, vključi svetli sevalnik 20 vzporedno h konvencionalnemu grelnemu uporu 25 in oba sta nadzorovana skupno od temperaturnega omejilnika 17. Pri nastavitvi moči pod nastavitvijo najvišje moči se odpre kontakt 47a in temni sevalnik 25 je sam krmiljen v taktu od priprave za krmiljenje moči. Pri izvedbeni obliki po sl. 15 je pri enaki izvedbi sevalnega grelnika z uporoma 20,25 vezje v predpriključenem stikalu 37a izvedeno tako, da preklopi pol omrežja 48 od kontakta 36a h kontaktu 38a in da priključi na omrežje s tem ali samo svetli sevalnik 20 ali temni sevalnik 25, pri čemer je tudi tam napajanje v taktu, to je delna moč dovajana samo od temnega sevalnika 25. Pri izvedbenih oblikah po sl. 11, 12 in 15 je svetli sevalnik priključen torej samo pri obratovanju pri polni moči oz. pri pričetku kuhanja oz. pečenja in delna moč je dovajana od temnih sevalnikov. S tem svetlega sevalnika z njegovim visokim vklopnim tokom ni treba napajati v taktu, kar bi lahko po drugi strani zmedlo upravljalca.

Izvedbena oblika po sl. 13 ima enako pripravo za krmiljenje moči 40 s predpriključenim stikalom 37a kot sl. 12 in je z eno izjemo tudi enako vezana. Temni sevalnik 25 je razdeljen v sevalnem grelniku v dva delna upora 34,35, od katerih je eden priključen med polom omrežja 48 in vejo 50, ki prihaja od pola omrežja 51 preko stikala za takt moči 43 in temperaturnega omejilnika 17, medtem ko je drugi priključen med pol omrežja 48 in svetli sevalnik 20, med katerima pa vodi povezovalni vodnik h kontaktu 36a. Tu pri polni nastavitvi moči (kontakt 47a je sklenjen) obratujeta svetli sevalnik 20 in del grelnega upora 34 vzporedno, medtem ko je pri nastavitvi delne moči (kontakt 47a je odprt) svetlemu sevalniku 20 predprikl jučen delni upor 35, tako da se svetli sevalnik v svoji moči in s svetlobnim efektom dušeno vključuje v istem taktu.

S tem se po eni strani štedi svetli sevalnik in se s taktiranjem manj obremenjuje ter se po drugi strani svetlobni učinek, ki povzroča zmedo, duši.

Tudi sl. 14 ima enako pripravo za krmiljenje moči 40 s predpriključenim stikalom 37a in sevalni grelnik 11 ima en sam svetli sevalnik 20 (oziroma več vzporedno ali zaporedno vezanih svetlih sevalnikov, ki pa so vezani skupaj) in temni sevalnik 25, za katerega velja isto. Vezana sta tako, da sta pri odprtem kontaktu 47a in sklenjenem taktnem stikalu 43 in temperaturnem omejilniku 17 vezana zaporedno, tako da je temni sevalnik 25 uporabljen kot predupor za svetli sevalnik 20. To je stopnja z delno močjo, v kateri je, kot pri sl. 13, svetli sevalnik v moči in svetlobnem učinku dušen, medtem ko obratuje pri sklenjenem kontaktu 47a, to je za pričetek kuhanja v stopnji polne moči, svetli sevalnik 20 sam s polno močjo.

Vidi se, da se lahko posebno v sl. 12 do 15 uporablja vsakokrat isti krmilni element, ki sestoji iz priprave za krmiljenje moči 40 in predpriključenega stikala 37a, za kar najbolj različna vezja, tako da z isto krmilno pripravo ne obratujejo samo različne kombinacije svetlih in temnih sevalnikov, temveč tudi druge kuhalne priprave, npr. lite kuhalne plošče ali konvencionalni sevalniki s stopnjo pričetka kuhanja. Zaradi kompatibilnosti različnih variant kuhalnih priprav in možnosti sistema sestavljanke med krmilnimi pripravami in kuhalnimi ploščami je to pomembno. Pri večini variant so potrebni med krmilno pripravo in kuhalno ploščo 11 samo trije priključki in uporablja se sevalni grelnik, ki mora skrbeti samo za del moči kot svetli sevalnik, ne da bi se bilo treba odreči na učinek svetlega sevalnika pojave svetlobe in hitrega časa segretja ter majhnega dodatnega dovajanja energije pri odklopu. Večina priprav (posebno sl. 12 in 13) omogoča poenostavljeno 3θ0 volt-izvedbo in se lahko izvedejo z nizko gradbeno višino.

Sl. 16 in 17 prikazujeta dve vrsti izvedbe sevalnih grelnikov, ki ima vsakokrat štiri grelne upore in se vključuje s samim po sebi znanim, neprikazanim sedemtaktnim stikalom, ki je povezan s sevalnim grelnikom preko štirih priključnih vodnikov.

Črki a do f za posamične delne slike označujejo stikalne stopnje od polne moči (a) do najmanjše delne moči (f). Predvidena moč vsakega grelnega upora v vatih je podana vsakokrat pri delni sliki a in iz vezja izhajajoča skupna moč poleg slike. Na to se izrecno sklicujemo. Vsakokrat v obratovanju nahajajoči se grelni upori so označeni s šrafiranjem, pri čemer je s širino šrafiranja nakazano, če obratujejo zaradi zaporedne vezave z zmanjšano močjo.

V sl. 16 je predviden samo en temni sevalnik 25 in trije svetli sevalniki 20. Pri polni moči (a) so v obratovanji vsi v vzporedni vezavi, medtem ko so v stopnjah b, c in d v obratovanju vsakokrat trije, dva oziroma en svetli sevalnik s svojo predvideno močjo. Pri stopnji e je dvema vzporedno vezanima svetlima sevalnika zaporedno priključen en svetli sevalnik, medtem ko je pri najnižjem položaju f tega vezja e zaporedno predpriključen še temni sevalnik 25. Tu je podana prednost, da je v vseh položajih v obratovanju najmanj en svetli sevalnik in da lahko upravljalec iz konfiguracije in svetlobe intenzitete odbere močnostno stopnjo.

Razen tega se lahko uporablja običajno sedemtaktno stikalo, kot je komercialno dosegljivo tudi za druge kuhalne plošče.

Sl. 17 uporablja enako sedemtaktno stikalo v enakih stikalnih stopnjah, ki so razvidne tudi iz vsakokrat polno risanih priključnih koncev. Različnost je v tem, da sta uporabljena samo dva svetla sevalnika 20 in za temni sevalnik 25 dva delna upora 34,35. Dodatno je predvidena dioda 55, ki je v položajih a do e premoščena s stikalom 56. To vezje deluje ustrezno v sl. 16 z razliko, da v močnostni stopnji d ni vključen nobeden od svetlih sevalnikov, temveč samo konvencionalen grelni upor 34. Glede na sl. 16 je treba nadomestiti samo enega od svetlih sevalnikov 20 z uporom 34. V najnižjem položaju f je stikalo 56 razklenjeno in dioda 55 deli moč še enkrat na pol, tako da znaša najnižja stopnja s 93 vati samo približno 5 % celotne instalirane moči in je s tem možna stopnja za ohranjanje toplote.

Če ne gre za to, da se uporablja komercialno običajno sedemtaktno stikalo, potem se lahko tudi pri konfiguraciji po sl. 17 ustvari izvedba s petimi neodvisno vključujočimi priključki, pri kateri je dioda odvečna, ker se lahko potem z zaporedno vezavo vseh štirih sevalnikov proizvaja zelo nizka moč. Tam bi odpadel tudi temen” položaj d. Dejstvo, da se dodatno k svetlim sevalnikom uporabljajo tudi temni sevalniki, ne dovede samo do prihranka na dragih svetlih sevalnikih in izboljšane možnosti regulacije, temveč skrbi tudi za to, da svetlobni pojav zaradi svetlih sevalnikov ni preveč močen in da so, posebno pri v taktu danih močeh, sunki moči pri svojem učinku na snov, ki se kuha, nekoliko dušeni, kar bi bilo zaradi majhnega naknadnega dovajanja toplote pri svetlobnih sevalnikih v drugem primeru moteče.

Sl. 18 in 19 prikazujeta sevalni grelnik 11 prej opisane vrste z dvema drug proti drugemu vzporednima svetlima sevalnikoma 20, ki sta nameščena v medsebojni razdalji približno polovice premera sevalnega grelnika in vsebujeta med seboj v preostalem segmentu kroga temna sevalnika 25. Ravne cevi svetlega sevalnika potekajo od roba do roba sevalnega grelnika 11. Ravno paličasto temperaturno tipalo 18 temperaturnega omejilnika 17 poteka približno središčno med svetlimi sevalniki 20 in vzporedno k tem preko središčne grelne cone temnih sevalnikov 27.

Za temperaturno regulacijo je razen roba sevalnega grelnika nameščeno temperaturno tipalo 60 v obliki ploske tipalne doze, napolnjene z razteznostno tekočino. Pritisnjeno je preko prožne zaskočne mehanike 61 in v njej se nahajajoče tlačne vzmeti ob spodnjo stran preko roba grelnika 22 segajočega odseka 63 iz pločevine sestoječega elementa za prenos toplote 64. Ta je nataknjen s pomočjo natične pritrditve 65, ki sestoji iz zapognjenih pločevinastih jezikov, na zgornji rob pločevinaste skodele 12 in sega med robom 22 in spodnjo stranjo kuhalne ploskve 15 skozi v ogrevano področje 23, katerega delno prekriva v lečastem, na rob mejočem področju 66. Razporeditev izboklin 67 skrbi tam za povečano trdnost. V notranjem področju 66 in področju roba 22 nalega element za prenos toplote plosko na kuhalno ploščo in je ogrevan od spodaj od sevanja temnih sevalnikov, v katerem leži, na enak način kot kuhalna ploskev 15, dobiva pa tudi določen, vendar zelo omejen delež sevanja od svetlih sevalnikov, tako da dobi v prvi vrsti za temperaturno regulacijo važno temperaturo temnih sevalnikov ter določen povratni učinek od kuhalne ploskve in od kuhalne posode. Temperaturno tipalo leži v zunanjem področju zaščiteno pred visoko temperaturo in ima kljub temu preko elementa za prenos toplote dober pristop. Prednostno sestoji element za prenos toplote iz železne pločevine, ki je na strani, obrnjeni proti kuhalni ploskvi, platirana s približno enako močno plastjo aluminija in vsebuje na nasproti ležeči strani zelo tanko aluminijevo platiranje. Zaradi nadaljnjih podrobnosti te razporeditve tipala se izrecno sklicujemo na drugo objavo evropskega patenta 00 21 107 in na nemški uporabnostni vzorec 81 09 131 (= britanska prva objava 20 95 834).

Sl. 18 kaže nadalje preko kapilarne cevi 68 na temperaturno tipalo 60 priključen temperaturni regulator 69, katerega vezje in funkcija bosta pojasnjena na osnovi sl. 20,

- 23 pri čemer se glede nadaljnjih podrobnosti izrecno sklicujemo na nemško tretjo objavo 28 50 389 (= britanska druga objava 20 40 574). Temperaturni regulator 69 vsebuje na kapilarno cev 68 priključeno razteznostno dozo 70, na katero je dodatno priključen razteznostni prostor 71, ki je nameščen v zračenem prostoru vzporedno k ohišju regulatorja in je ogrevan od krmilnega ogrevanja 73. Dvojno preskočno stikalo 72 (ali dve vzporedni preskočni stikali) je upravljano od razteznostne doze pod istočasnim vplivom z nastavitvenim vijačnim vretenom 74. Predpriključna stikalna enota 75, ki je mehansko nasajena na temperaturni regulator 69 in skozi katero sega in jo upravlja nastavitvena gred 74, vsebuje mehansko dodatno stikalo 76, ki je sklenjeno samo pri nastavitvi najvišje regulacijske temperature oz. v njenem področju. To dodatno priklaplja oba svetla sevalnika 20, ki se potem prav tako kot temni sevalniki 25, na katere ne vpliva dodatno stikalo 76, vključujejo in izključujejo temperaturno regulirano v taktu s kontaktom 77. Drugi kontakt 78 temperaturnega regulatorja priklaplja krmilno ogrevanje in sicer šele pri temperaturni vrednosti, ki leži v bližini, vendar pod regulacijsko temperaturo, vendar vsakokrat samo skupaj s temnim sevalnikom. S tem nastane v taktu delujoč temperaturni regulator, katerega delovanje v taktu pa je med fazo ogrevanja izključeno in se priklopi šele v področju nazivne temperature in sicer kratko pred doseženjem te temperature avtomatsko z razteznostnim členom 70 Ogrevanje poteka torej tako hitro kot pri ne v taktu delujočem temperaturnem regulatorju, pri čemer dopušča podan temperaturni regulator zaradi svojega delovanja v taktu med obratovanjem bistveno manjša odstopanja od nazivne temperature. Regulator je

- 24 zato posebno primeren za plošče iz steklene keramike in posebno v zvezi z opisano namestitvijo temperaturnega tipala.

Temperaturni omejilnik 17 je pri prikazanem primeru vključen v skupen dovod vseh grelnikov in lahko zato te skupno odklopi.

Prej opisana razporeditev temperaturnega tipala in v nadaljnjem pojasnjena namestitev svetlih sevalnikov se ne more uporabiti s prednostjo samo pri sevalnih grelnikih s kombinacijo svetlih in temnih sevalnikov, temveč tudi pri sevalnih grelnikih, ki vsebujejo samo svetle sevalnike.

Sl. 21 do 23 prikazujejo sevalni grelnik 11, ki je nameščen pod kuhalno ploskvijo 15, sestoječo iz steklene keramike. Ta ogreva kuhalno ploskev 15 od spodaj in tvori s tem kuhalno mesto, na katerem se lahko segrevajo kuhalne posode.

Sevalni grelnik 11 vsebuje izolacijski nosilec 24, ki je izoblikovan skledasto in leži v pločevinasti skodeli. Na robu 22 izolacijskega nosilca, ki je visokotemperaturno obstojen in sestoji iz relativno dobro izolirajočega gradiva, je nameščena prekrivna zaslonka 114 v obliki obroča iz glede na izolacijski nosilec 24 gostejšega in bolj čvrstega, vendar prav tako temperaturno obstojnega in izolirajočega gradiva, ki s svojim notranjim vogalom nekoliko štrli navznoter preko notranjega vogala 80 roba 22. Prekrivna zaslonka nalega s svojo zgornjo ploskvijo na spodnjo kuhalne ploskve 15 in je običajno pritisnjena ob njo z vzmetno silo, ki deluje na pločevinasto skodelo 12.

- 25 Ker se uporablja za izolacijski nosilec 24 normalno gradivo z visoko termično izolacijsko sposobnostjo, ki pa mehansko ni zelo trdno, bi lahko posebno v robnem področju, ki se pri izdelavi in montaži posebno obremenjuje, prišlo do manjših krušenj v področju nezaščitenega notranjega vogala 80 roba 22, ki bi lahko vodila pri v naslednjem še opisani uporabi svetlosevalnih grelnih elementov 22 do optične slike z natrganim robom, ki bi odstopala od osnovne oblike (posebno krožne oblike) kuhalne ploskve. To je preprečno z ostro omejitvijo roba, posebno pri navznoter štrlečem notranjem vogalu 81. Tudi prodiranje vidnega sevanja skozi poglobitve, izoblikovane v mehkem robu, in s tem pogojeno osvetljevanje izven kuhalne ploskve ležečega področja celotne kuhalne priprave 100 se s tem prepreči. Nadalje ščiti prekrivna zaslonka 114 rob izolacijskega telesa pred drugimi mehanskimi vplivi.

Pri izvedbenem primeru sta predvidena dva svetlosevalna grelna elementa 20, ki se lahko označujeta tudi kot visokotemperaturna sevalna grelnika in ki sestojita iz, kot je bilo že opisano,v kremenčev balon 82 zaprtih visokotemperaturnih grelnih vijačnic 83, ki oddajajo sevanje daleč v vidnem področju in delujejo pri temperaturah daleč iznad 1500 K (približno 1200 °C).

Ti imajo obliko razpotegnjenih palic ali sofitov, ki imajo na svojih obeh koncih sploščen odsek 84, iz katerih štrlijo priključni konci 21 in so tam zvarjeni s priključnimi vodniki. V primeru sta nameščena dva svetla sevalnika 20 vzporedno in z medsebojnim razmikom, ki ustreza približno polovičnemu premeru sevalnega grelnika. Med njimi in med robom 22 izoblikovano področje krožnih odsekov v notranjosti sevalnega grelnika oblikovanega

- 26 ogrevanega področja 23 so nameščeni temno sevalni grelni elementi 25, ki sestojijo iz grelnih vijačnic običajnih, za sevalne grelnike uporabljenih uporovnih gradiv, npr. iz legure železo-kromalumini j, ki se lahko uporabijo do temperatur približno 1500 K (1200 °C) brez popolne zaprtosti ali atmosfere zaščitnega plina.

Te grelne vijačnice so nameščene v glavnem spiralno v obliki, prilagojeni obliki vsakokratne grelne cone temnega sevalnika 27 in pričvrščene z delno vložitvijo v gradivo izolacijskega nosilca, npr. ustrezno nemškemu patentnemu spisu 27 29 929. Pod svetlim sevalnikom 20 ima lahko izolacijski nosilec v razmiku od svetlega sevalnika 20 obliko ploskega,v obliki loka omejenega žleba 85, da bi s tem dosegel usmerjeno refleksijo sevanja. Svetli sevalnik in temni sevalniki se vključujejo z izbirnimi stikali, krmiljenji oz. regulacijami moči ali temperature vzporedno, zaporedno ali posamično, pri čemer so svetli sevalniki vključeni posebno v področju pričetka kuhanja oz. v področju višje moči, ker lahko tam prikažejo najbolje svoje prednosti hitrega ogrevanja z relativno nizko inertnostjo.

Sl. 22 in 23 prikazujeta, da ležijo konci svetlih sevalnikov 20 v robnih izvotlinah 86, ki so prilagojene obliki cevi svetlega sevalnika in se zožujejo proti zunanji odprtini 87, ki je izoblikovana za sprejem sploščenega priključnega konca 84 svetlega sevalnika. Ta sploščen konec stoji tukaj pravokotno, tako da je v robni izvotlini 86,87 svetli sevalnik voden v prečni in vzdolžni smeri. Robna izvotlina je predvidena pri sl. 21 do 23 v robu 22 in je odprta navzgor. Prekrivna zaslonka 81 prekriva odprtino robne izvotline in jo zaslanja s tem v smeri navzgor, tako, da od zgoraj ni vidna. Del končnih odsekov 90 svetlega sevalnika 20, ki zajemajo sploščen odsek 84 in tudi nanj meječ del nezožene cevi svetlega sevalnika, sega deloma in sicer s splošČenim odsekom 84 iz zunanje odprtine 87 in je tam električno priključen. S temi sploščenimi ali plosko stisnjenimi končnimi odseki 84 izstopa iz zunaj sevalnega grelnika ležečega področja 88 kuhalne priprave 100 relativno veliko svetlobe in to bi razsvetlilo notranjost vgradbenega korita iz steklene keramike. Ker to ni samo optično neprivlačno, temveč lahko vodi tudi do nedopustnega segrevanja zunanjega področja 88 ter do termičnega ogrožanja priključnih vodnikov ali stikalnih naprav, je končni odsek in posebno sploščen odsek 84 prevlečen s svetlobo absorbirajočo oz. odbijajočo plastjo 89, ki prekriva posebno tudi končne ploskve 91 odseka 84. Ta plast bi lahko delovala npr. reflektirajoče navznoter in delovala navzven za tukaj prizadeto sevanje črno in bi obstajala v danih pogojih iz dveh druga preko druge nameščenih plasti, npr. naparjene kovinske plasti in preko nje nameščene plasti iz visoko toplotno obstojnega laka, kot se uporablja tudi za barvanje kuhalnih plošč. S plastjo 89 naj bo prevlečeno najmanj področje, ki sega iz zunanje odprtine 87 v prostor 88, prekrita pa so lahko tudi nadaljnja področja končnega odseka 90, da bi se področje robne izvotline 86,87 ščitilo po možnosti pred neposrednim sevanjem. Kot zelo zaželen postranski učinek se lahko s tem zniža temperatura v odseku 84, kar je zelo zaželeno, ker je kritična točka halogenskih sevalnikov temperatura na stisnjenem mestu, skozi katero je voden priključek 21 navzven. Če naraste ta temperatura previsoko, bi bila zaradi oksidacijskih pojavov

- 28 na prevodnem mestu ogrožena tesnost svetilke.

Izvedba po sl. 24 do 26 se ujema s tisto po sl. 21 do 23 razen naslednjih razlik: Prekrivna pločevina 1l4a sestoji iz relativno debelega obroča, ki ima skoraj kvadratičen presek. Tudi ta sega s svojim notranjim vogalom 81 navznoter preko notranjega vogala 80 roba 22 izolacijskega nosilca 24. Robne izvotline za oba končna odseka svetlega sevalnika 20 pa so razdeljene vsakokrat v dva odseka, od katerih leži odsek 86a v področju izolacijskega nosilca 24, medtem ko je nameščen odsek 86b v področju prekrivne zaslonke 114a. Enaka, v glavnem središčna delitev na dva dela velja za zunanjo odprtino 87, za sploščen odsek 84, tako da je z namestitvijo prekrivne zaslonke 1l4a na rob 22 svetli sevalnik 20 zanesljivo pričvrščen. Tudi tukaj štrli sploščen odsek 84 z večjim delom svoje dolžine iz zunanje odprtine 87 navzven. V tem področju se nahaja prekrivanje 92, ki je izoblikovano kot nastavek na prekrivno pločevino 1l4a in deloma obdaja končni odsek z dobrim razmikom navzgor, na obe strani in v področju čelne ploskve. Posebno je pomembno zaslanjanje čelne ploskve 91, ker izstopa tam sevanje posebno intenzivno kot iz svetlobnega vodnika. Robovi 93 prekrivanja 92, ki obdajajo končni odsek 84, segajo pri prikazanem primeru do spodnje ravnine prekrivne zaslonke 1l4a in s tem do središčne ravnine svetlega sevalnika. Ta delilna ravnina pa se lahko tudi glede na svetli sevalnik prestavi nadalje navzgor ali prednostno navzdol, da bi se z robom 93 še nadalje zajelo končni odsek 90. Pomemben je razmik, s katerim je obdan konec svetlega sevalnika, s tem da je od tam možen odvod toplote in je preprečeno pregrevanje konca.

- 29 Posebno prednostna je kombinacija obeh izvedbenih oblik s prekrivanjem 92 in plastjo 89.

Pri izdelavi prekrivne zaslonke s prekrivanjem 92 je treba paziti na to, da je posebno prekrivanje 92 v kar največji meri nepropustno za svetlobo, kar se lahko izvede po eni strani s posebno zgostitvijo gradiva, npr. keramičnega vlakna iz aluminijevega dioksida, ki je poznano pod trgovskim imenom Fiberfax, ali pa z ustrenim za svetlobo nepropustnim oplastenjem ali z obema. Ker je zaželena nepropustnost za svetlobo tudi za prekrivno zaslonko, se lahko ta smoter doseže tudi z ustreznim obarvanjem ali izbiro absorbirajočega veziva. Gradivo prekrivne zaslonke naj bi bilo utrjeno z mineralnimi vezivi, da bi se dobilo na notranjem robu natančen, optičen rob kuhalne ploskve določujoč vogal. Z razporeditvijo, pri kateri sega skozi zunanjo odprtino 87 samo sploščen končni odsek, se zasloni velik del izstopajoče svetlobe že v področju robne izvotline 86. Bilo bi pa tudi možno, da lahko štrli navzven celoten sploščen odsek 84, čeprav je z njegovim obseženjem v robno izvotlino možno zanesljivo vodenje halogenske žarnice, tudi proti zasuku, kar je npr. važno potem, kadar ima svetli sevalnik sam reflektirajočo plast na zunanji ali notranji strani svojega balona 82. Prednostno je predvsem tudi, da se z namestitvijo po izumu lahko prihranijo zahtevna končna podnožja. Zaradi sevalnih razmer od končnih odsekov svetlih sevalnikov 90 je pomemben posebno rob 93 prekrivanja 92, ker zadržuje glavni del nezaželenega sevanja. Bilo bi tudi možno, da se oblikuje prekrivanje iz gradiva izolacijskega

- 30 nosilca 24, če se skrbi za ustrezno zgostitev in svetlobno nepropustnost pri zadostnem zračenju konca. Bilo bi pa tudi možno, da se predvidi na obroču in izolacijskem nosilcu prekrivne dele, ki so v npr. v velikosti svojega roba tako različni, da se sicer po višini prekrivajo, vendar puščajo za zračenje med seboj zadostno režo. S tem bi bilo oblikovano labirintu podobno prekrivanje, ki praktično ne dopušča nobenega izstopa svetlobe. V praksi je lahko torej predvideno npr. na izolacijskem nosilcu prekrivanje v osnovni obliki v sl. 25 prikazanega prekrivanja 92, medtem ko je na prekrivni pločevini 114 predvideno prekrivanje izoblikovano posebno s svojim robom večje in sega preko spodaj predvidenega prekrivanja z razmikom.

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Sevalni grelnik za kuhalne naprave s kuhalno ploskvijo, izoblikovano posebno kot ploščo iz steklene keramike 15, z najmanj enim električnim svetlosevalnim grelnim elementom 20,20a, ki deluje namembnostno pri zvišani temperaturi nad 1500 K (približno 1200 °C) in katerega spekter sevanja sega občutno v vidno področje, označen s tem, da ima sevalni grelnik (11) razen najmanj enega svetlega sevalnika (20,20a) najmanj eno grelno cono (27) z namembnostno pri temperaturah pod 1500 K (približno 1200 °C) delujočim temno sevalnim grelnim elementom (25), ki se lahko vklopi istočasno in/ali izmenoma s svetlim sevalnikom (20,20a).

2. Sevalni grelnik po zahtevku 1, označen s tem, da sestoji svetli sevalnik (20a) iz uporovnega gradiva na osnovi molibdenovega disilicida (MoSi₂).

3. Sevalni grelnik po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da je med obratovanjem svetlega sevalnika (20,20a), predvidenim posebno samo v zgornjem področju moči za pričetek kuhanja in za peko, temu zaporedoma priključen nanjmanj en temni sevalnik (25), medtem ko so prednostno v spodnjem področju moči za nadaljevanje kuhanja vključeni samo temni sevalniki (25), v danih pogojih impulzno ogrevani z v taktu delujočo napravo za krmiljenje moči (40).

4. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da sta predvidena dva temna sevalnika (34,35), ki sta predpriključena svetlemu sevalniku (20,20a) v vzporedni

- 32 vezavi, ki pa sta v področju moči za nadaljevanje kuhanja vključena med seboj zaporedoma.

5. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da so sevalni grelniki (25) sami nameščeni v središčnem odročju sevalnega grelnika (11), ki je obdan z obroČastim področjem (28), v katerem se nahaja svetli sevalnik (20,20a), pri čemer so prednostno ravno svetli sevalniki (20) nameščeni v mnogokotni obliki okoli temnosevalnih grelnih con (27).

6. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da so med svetlimi sevalniki, ki segajo premočrtno skozi prednostno približno krožno ogrevano področje (23) sevalnega grelnika (11) in sestojijo prednostno iz halogenskih žarnic, nameščene s temnimi sevalniki (25) opremljene grelne cone (27), pri čemer so prednostno svetli sevalniki (20) nameščeni v področju vrzeli (26) ali poglobitev med izolacijskimi nosilci (24), ki nosijo temne sevalnike (25).

7. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da so temni sevalniki (25) pričvrščeni z delno vložitvijo na izolacijskih nosilcih (24) trakaste ali ploščaste oblike, ki so nameščeni med svetlimi sevalniki (20) vzporedno k njim.

8. Sevalni grelnik po^-enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je palicasto temperaturno tipalo temperaturnega omejilnika (17) nameščeno prednostno vzporedno svetlemu sevalniku (20) poleg tega nad temno sevalno grelno cono (27).

9. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da temperaturni oraejilnik (17) odklaplja temne sevalnike (25), pri čemer ostajajo svetli sevalniki (20,20a) kot preostala moč.

10. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je temperaturno stikalo z ustrezno temperaturi pričetka kuhanja naravnano temperaturo in tako veliko stikalno zakasnitvijo, da po enkratnem izklopu med obratovanjem sevalnega grelnika (11) ne vklopi ponovno, vključeno pred svetlim sevalnikom (20,20a).

11. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je v taktu delujoča priprava za krmiljenje moči (40) opremljena z dodatnim stikalom (37,37a), ki se lahko vključuje ročno preko nastavitvene gredi (42) priprave za krmiljenje moči in ki je prednostno vsebovano v predpriključenem stikalu in vključuje v zgornjem območju moči vsaj en svetli sevalnik, posebno pri nastavitvi moči priprave za krmiljenje moči (40) s 100 % relativnim trajanjem vklopa.

12. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je v srednjem in spodnjem področju moči zaporedna vezava svetlih in temnih sevalnikov (20,25) oskrbovana s pripravo za krmiljenje moči (40) z napetostjo v taktu.

13. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je moč sevalnega grelnika (11) z več svetlimi sevalniki (20) in najmanj enim temnim sevalnikom (25,34,35) v vzporedni, posamični in zaporedni vezavi sevalnikov krmiljena prek večtaktnega vezja, prednostno sedemtaktnega vezja.

- 34 14. Sevalni grelnik, posebno po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da mu je dodeljeno temperaturno tipalo (60) temperaturnega regulatorja (69), ki deluje v taktu z reguliranim relativnim vklopnim trajanjem in je v danih pogojih opremljen s krmilnim ogrevanjem (73), pri čemer temperaturni regulator (69) regulira temne sevalnike (25) in mu je dodeljeno dodatno stikalo (76), prednostno v obliki na temperaturni regulator (69) nasajenega predpriključenega stikala (75), pri Čemer se lahko upravlja skupaj z njegovo nastavitvijo in ki pri ali v področju najvišje regulacijske temperature priključuje svetli sevalnik.

15. Sevalni grelnik po zahtevku 14, označen s tem, da se lahko vsi svetli sevalniki (20) priključijo z dodatnim stikalom (76), in da se lahko prednostno svetli sevalniki (20) in temni sevalniki (25) v taktu regulirajo z regulacijskim kontaktom (77) temperaturnega regulatorja (69).

16. Sevalni grelnik, posebno po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je temperaturno tipalo (60) opremljeno z elementom za prenos toplote (64) v obliki pločevine, ki v robnem področju sevalnega grelnika (11) prekriva odsek vsaj enega temnega sevalnika (25) in je nameščen med tem in kuhalno ploskvijo (15) z kontaktnom z njo ter da je temperaturno tipalo, izoblikovano prednostno kot tipalna doza (60), napolnjena z razteznostno tekočino, nameščeno izven sevalnega grelnika (11) v toplotnem kontaktu z elementom za prenos toplote (64).

- 35 17. Sevalni grelnik, posebno po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da ima v robnem področju sevalnega grelnika (11) zaslon pred sevanjem (89,92,93,114,1I4a).

18. Sevalni grelnik po zahtevku 17, označen s tem, da zaslanja zaslon pred sevanjem (89,92,93) končne odseke svetlega sevalnika (20) proti področju kuhalne priprave (100), ki leži izven sevalnega grelnika (11).

19. Sevalni grelnik po zahtevku 17 ali 18, označen s tem, da je rob (22) izolacijskega telesa (24) sevalnega grelnika (11) prekrit z zaslonom pred sevanjem, izoblikovanim prednostno kot v glavnem obročasta izolacijska prekrivna zaslonka (114, 1l4a), ki je obrnjen proti kuhalni ploskvi (15), pri čemer sestoji posebno prekrivna zaslonka (1l4,1l4a) iz izolacijskega gradiva z večjo čvrstostjo in v danih pogojih gostoto kot pod njo nameščeno izolacijsko telo (24), da je izdelana iz visoko temperaturno obstojne termične izolacijske mase, opremljene z mineralnimi vezivi in da štrli prednostno na svojem prednostno ostro omejenem notranjem obodu (81) preko ustreznega notranjega oboda (80) roba (22) izolacijskega telesa (24) in ima posebno v primerjavi s širino obroča relativno nizko višino.

20. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je najmanj eden končni odsek svetlosevalnega grelnega elementa (20), ki leži v robni izvotlini, opremljen s plastjo (89), ki tvori zaslanjanje pred sevanjem ter absorbira in/ali reflektira svetlobo, pri čemer je v veliki meri s plastjo prekrita čelna ploskev (91) svetlega sevalnika.

- 36 21. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je vsaj en končni odsek (90) svetlosevalnega grelnega elementa (20) obdan navzgor ter vsaj deloma stransko in v področju čelne ploskve (91) končnega odseka (90) s prekrivanjem (92), ki se priključuje na robno izvotlino (86,87) in tvori zaslon pred sevanjem, pri čemer je prednostno prekrivanje (92) del termične izolacije (24,114,1I4a) sevalnega grelnika (11), pri čemer so lahko prednostno na prekrivni zaslonki (1l4a) predvideni vsaj deli prekrivanja (92) in lahko prekrivna zaslonka (1l4a) vsebuje vsaj del robne izvotline (86b), pri čemer ima prekrivanje (92), ki prednostno pokriva proti kuhalni ploskvi (15) obrnjen in v danih pogojih tudi del končnega odseka (90) svetlosevalnega grelnega elementa (20), obtočni rob (93) in je v smeri navzdol odprto.

22. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je robna izvotlina (86,87) predvidena v robu (22) izolacijskega telesa (24) in je prednostno v smeri navzgor odprta.

23. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da prekrivanje (92) vsaj delno z razmikom obdaja v njej nameščen odsek (84) svetlosevalnega grelnega elementa.

24. Sevalni grelnik po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da sega v preseku zmanjšujoč se, posebno sploščen odsek (84) na koncu svetlosevalnega grelnega elementa skozi ustrezno izoblikovano režasto zunajo odprtino (87) robne izvotline (86).

Za

19356-IX-85-MŠ

E.G.O. Elektro-GerSte Blanc u. Fischer:

Claims (1)

1. POVZETEK

   Sevalni grelnik za kuhalne naprave

   Sevalni grelnik 11 za ogrevanje kuhalne plošče iz steklene keramike vsebuje električne grelne upore dveh tipov: temne sevalnike 25 v obliki običajnih, v obliki vijačnice navitih grelnih uporovnih žic, ki delujejo z nižjo temperaturo, in svetle sevalnike 20 z visoko sevalno temperaturo v svetlem področju, ki so lahko oblikovani npr. s halogenskimi žarnicami. Temni sevalniki 25 se lahko vključujejo pred svetle sevalnike 20, da bi se po eni strani zmanjšalo visok vklopni tok in po drugi strani zgradilo regulacijo enostavneje in za uporabnika manj zapleteno.

   Alternativno k halogenskim svetlim sevalnikom se lahko uporabljajo tudi takšni iz molibdenovega disilicida (MoSi₂). Predlagana so krmilna vezja z v taktu delujočimi pripravami za krmiljenje moči in večtaktnimi stikali.

   K temu sl. 1