SI25727A - Mleta in odprašena slama in postopek za njeno proizvodnjo - Google Patents

Abstract

Predmet izuma sta mleta in odprašena slama in postopek za njeno proizvodnjo in rešujeta tehnične probleme zagotovitve naravne stelje, ki dobro absorbira vlago, zagotavlja manjšo porabo stelje za zagotovitev ustreznih bivalnih pogojev živali in preprečuje zakisanje zemlje, ki nastane pri odlaganju drugih vrst nastilja, ki vsebujejo lesne komponente, na njivske površine. Kot vhodna surovina pri proizvodnji mlete in odprašene slame, se uporabi kakovostna slama. Velike bale slame, se s sekalnikom za slamo razdrejo in narežejo na določeno dolžino, nakar se slama zdrobi z mlinom, kjer se z uporabo sit prilagodi željena dolžina slame, nakar se drobljena slama odpraši s pomočjo sit in odsesavanja s podtlakom oziroma se iz nje odstranijo fini delci, nakar se izdelek pakira s folijo v bale v obliki kvadrov. V primerjavi z običajno slamo, ki vpija vlago samo ob koncih oziroma prelomih, se z rezanjem in mletjem doseže, da slama vpija vlago po celotni dolžini.

Description

MLETA IN ODPRAŠENA SLAMA IN POSTOPEK ZA NJENO PROIZVODNJO

OPIS IZUMA

Področje tehnike

Slama; mleta slama; odprašena slama; narezana slama; drobljena slama; stelja za živali; prehrana v govedoreji; dodatek krmnim mešanicam.

Prikaz problema

Znanih je več vrst stelj iz naravnih materialov, predvsem: stelja iz slame, stelja iz žagovine, stelja iz lesenih ostružkov in stelja iz konoplje, vsaka od navedenih stelj pa ima svoje pomanjkljivosti.

Stelja iz slame vpija vlago predvsem skozi vlakna na mestih, kjer je slama rezana. Zaradi velike dolžine slame, ostane predvsem osrednji del slame, zelo slabo izkoriščen.

Stelja iz žagovine dobro vpija vlago, vendar jo za razliko od slame tudi zelo hitro oddaja. Prav tako stelja iz žagovine, pri odlaganju uporabljene stelje na njivske površine, povzroča zakisanost zemlje. V primeru, da se žival uleže na žagovino, se vlaga iz žagovine prenese na kožo živali.

Stelja iz lesenih ostružkov, je bolj primerna za glodavce kot za rejo kopitaijev. Stelja iz konoplje redko pride v poštev, zaradi višje cene.

V pričujočem izumu je prikazana stelja iz slame, kije obdelana tako, da se lahko celotna prepoji z vlago in kljub temu dobro akumulira vlago v sebi in je enostavno ne prenaša na živali v primeru stika stelje in živalske kože. Prav tako stelja iz slame ne povzroča zakisanost zemlje pri njenem odlaganju na njivske površine.

Stanje tehnike

Na mestih, kjer so vhlevljene živali, je potrebno zagotoviti ustrezne bivalne pogoje. Ob zagotovljenih bivalnih površinah, je potrebno med drugim poskrbeti še za hrano in steljo.

Stelja zagotavlja predvsem vpijanje vlage, do katere predvsem pride zaradi uriniranja živali, razen odvajanja vlage pa stelja pripomore k toplotni izolaciji med podlago in živaljo. Stelja preprečuje tudi, da bi živali začele boleti noge od dolgotrajnega stanja na trdi podlagi, zato je pri izbiri stelje pomembno, da se v naprej pomisli na udobje, ki ga izbrana stelja nudi živalim. Steljo je potrebno redno menjavati, oziroma jo prečistiti in delno nadomestiti z novo steljo.

Steljo je možno tudi nadomestiti ali delno nadomestiti s podlago iz umetnih materialov, prednostno gumijaste podlage, katerih slabost je predvsem strošek podlage. Gumijaste podlage so mehke in proti-zdrsne in pomagajo pri izboljšanju zdravja parkljev pri govedu.

Večinoma pa se uporablja stelja iz naravnih materialov, pri čemer predvsem ločimo:

- steljo iz slame, ki zagotavlja boljše leglo in povečuje udobje in boljše počutje živali. Stelja uporabljena v ta namen zmanjšuje tveganje za okužbo. V kolikor se doda k stelji še žagovina, se možnost bolezni kopita pri govedu zmanjšajo na minimum. Z uporabo slamnate stelje pri prašičih, se prav tako zmanjša možnost okužb. Predvsem pri vzreji prašičev je priporočljiva predvsem uporaba stelje iz slame. Stelja iz slame ima to dobro lastnost, da vase ne absorbira samo vlage ampak tudi vonj. Ta lastnost se ne izkorišča samo v hlevih, temveč tudi pri raztrosu gnoja po njivah. V gnoju brez dodane slame se dušik mineralizira v sedmih dneh do 50%, po dvajsetih dneh pa izgubi gnoj več kot 80% svoje vrednosti. Slama, kije zelo bogata z ogljikom, služi kot hrana za gnojne bakterije, zaradi česar je izkoristek gnojenja zemlje bistveno boljši. Slabost klasične stelje iz slame je v tem, da slama predvsem vpija vlago preko vlaken in sicer na mestih, kjer je rezana. Zaradi dolžine slame, se slama namoči predvsem na robovih, večji oziroma osrednji del slame pa ostane neizkoriščen,

- stelja iz žagovine, katera je ostanek pri žaganju lesa in je zelo primerna za vse vrste kopitaijev, saj odganja možne okužbe z bakterijami in preprečuje nastanek bolezni. Prav tako ostaja podlaga relativno suha, saj žago vina vase absorbira vlago, vendar pa v primeru, da se žival uleže na mokro žagovino, le ta prenese vlago na žival,

- stelja iz lesenih ostružkov, katera je predvsem primerna za glodavce, saj jim poleg nastilja pomeni tudi dodatek k prehrani. Za kopitarje je manj primerna, saj se z njo ne prehranjujejo. Pri njih je bolj smiselna uporaba slame ali žagovine. Je pa priporočeno, da se tudi stelja iz lesenih ostružkov pomeša z žagovino, slamo ali čim podobnim,

- Stelja iz konoplje je bolj vpojna od klasične slame in od lesnih sekancev. Stelja je manj v uporabi, tudi zaradi višje nabavne cene.

Opis nove rešitve

Predmet izuma sta mleta in odprašena slama in postopek za njeno proizvodnjo in rešujeta tehnične probleme zagotovitve naravne stelje, ki dobro absorbira vlago, zagotavlja manjšo porabo stelje za zagotovitev ustreznih bivalnih pogojev živali in preprečuje zakisanje zemlje, ki nastane pri odlaganju drugih vrst nastilja, ki vsebujejo lesne komponente, na njivske površine, hkrati pa je mleta in odprašena slama uporabna tudi za prehrano v govedoreji.

Mleta in odprašena slama po izumu:

- je popolnoma naraven proizvod,

- izboljšuje pogoje za zdravje živali,

- zagotavlja manjšo porabo nastilja,

- zagotavlja večjo vpojnost vlage,

- zagotavlja zmanjšanje vonjav oziroma izboljšanje klimatskih razmer v hlevu,

- j^e bolj prebavljiva kot neodprašena in nerezana slama v krmnem obroku,

- zagotavlja boljšo izkoristljivost hrane,

- zagotavlja enostavno odlaganje in uporabo kot gnojilo in ne povzroča zakisanost zemlje.

Kot vhodna surovina pri proizvodnji mlete in odprašene slame, se uporabi kakovostna slama, prednostno pšenična slama. Na proizvodni liniji, se surovina najprej zmelje in nareže na kratke delce. V primerjavi z običajno slamo, ki vpija vlago samo ob koncih oziroma prelomih, se z rezanjem in mletjem doseže, da slama vpija vlago po celotni dolžini. Povečana vpojnost mlete in odprašene slame omogoča boljšo vezavo živalskih iztrebkov, kar posledično pomeni količinsko manj nastilja in manjše potrebe po skladiščnih kapacitetah za nastilj. Zaradi boljše vezave amonijaka na mleto in odprašeno slamo, se bistveno zmanjšajo vonjave v hlevu.

V postopku proizvodnje se slama odpraši, da se dobi čista mleta in odprašena slama, brez nečistoč. Zmanjšanje količine prahu v hlevu bistveno pripomore k izboljšanemu zdravju živali.

Pri proizvodnji mlete in odprašene slame se kot vhodna surovina uporabijo velike bale slame, ki se s sekalnikom za slamo razdrejo in grobo narežejo na določeno dolžino, nakar se slama zmelje oziroma zdrobi z mlinom, kjer se z uporabo sit prilagodi željena dolžina slame, zatem se drobljena slama odpraši s pomočjo sit in odsesavanja s podtlakom oziroma se iz nje odstranijo fini delci.

Po odstranitvi finih delcev, se mleta in odprašena slama pakira v ustrezno embalažo, prednostno se pakira v folijo, prednostno v obliko kvadrov, ustreznih pred-nastavljenih dimenzij.

Velike bale slame, ki se uporabijo kot vhodna surovina, se naredijo na njivi v času žetve in se skladiščijo v hali do začetka proizvodnega postopka.

Uporaba mlete in odprašene slame ima prednost pred ostalimi oblikami nastilja. Kot nastilj so popularni lesni oblanci in žago vina, ki pa povzročata težavo pri odlaganju. Pretirano odlaganje nastilja, ki vsebuje lesne komponente na njivske površine, srednjeročno pripelje do zakisanja zemlje. Obstaja velika verjetnost, da tovrstnega nastilja v bodoče več ne bo mogoče odlagati na njive, temveč bo potrebno poskrbeti za odvoz odpadkov. Tovrstnih težav v primeru mlete in odprašene slame ni, saj mleta in odprašena slama razpade še hitreje kot običajna.

Kot nastilj je mleta in odprašena slama, uporabna predvsem v konjereji, reji perutnine in prašičereji. Uporaba mlete in odprašene slame kot nastilja pripomore k izboljšanju bivalnih razmer v hlevu, saj je hlev bolj čist in urejen. Mleta in odprašena slama se ne praši, kar pozitivno vpliva na zdravje živali.

Mleta in odprašena slama, je uporabna tudi za prehrano v govedoreji, še posebej na kmetijah z intenzivnim pitanjem goveda na osnovi koruzne silaže, koruznega zdroba, beljakovinskega in vitaminsko - mineralnega dodatka. V takih obrokih primanjkuje strukturne surove vlaknine, ki jo govedo potrebuje za prežvekovanje. Hranilne snovi v slami so slabo prebavljive, zato slama ni nosilec hranilnih snovi, pač pa dragocen nosilec strukture in surove vlaknine.

Uporaba mlete in odprašene slame, kot dodatek v krmnem obroku, ugodno vpliva na proces prežvekovanja, saj je slama drobljena in na kratko narezana. V krmni obrok se doda količina mlete in odprašene slame, kot je predvideno iz izračunanega krmnega obroka.

Mleto in odprašeno slamo, je možno uporabljati tudi v vrtnarstvu in sadjarstvu kot talno pokrivalo ali tudi kot naravni zvočno toplotni izolator pri gradnji različnih stavb in hiš.

Podrobneje je bistvo izuma pojasnjeno v nadaljevanju z opisom izvedbenega primera.

Izvedbeni primer:

Kot vhodna surovina pri proizvodnji mlete in odprašene slame se uporabi kakovostna pšenična slama, ki je zbalirana v velike bale slame teže 300 do 500 kilogramov. Velike bale slame se naredijo na njivi v času žetve in se skladiščijo v hali, do začetka proizvodnega postopka.

Pri proizvodnji mlete in odprašene slame se velike bale slame s sekalnikom za slamo razdrejo in se slama grobo narežejo na dolžino, približno 10 centimetrov. Po rezanju slame, se narezana slama melje oziroma drobi s pomočjo mlina, kjer se z uporabo sit prilagodi željena dolžina slame, kjer so v izvedbenem primeru uporabljena sita z odprtinami 2 centimetra, kar posledično pomeni slamo dolžine 2 do 3 centimetre.

V primerjavi z običajno slamo, ki vpija vlago samo ob koncih oziroma prelomih, se z rezanjem in drobljenjem doseže, da slama vpija vlago po celotni dolžini zaradi zdrobitve rastlinskih vlaken. Povečana vpojnost mlete in odprašene slame omogoča boljšo vezavo gnojevke, kar posledično pomeni količinsko manj nastilja in s tem tudi manjše potrebe po skladiščnih kapacitetah za nastilj. Zaradi boljše vezave amonijaka na mleto in odprašeno slamo, se bistveno zmanjšajo vonjave v hlevu.

V postopku proizvodnje se slamo nato odpraši, da se dobi čista mleta in odprašena slama, brez nečistoč. S pomočjo sit in aspiracije se odstranijo fini prašni delci, katerih masni delež v zmleti slami je 15 do 20 procentov, kar je odvisno predvsem od vrste in kvalitete slame.

Po odstranitvi finih delcev, se mleta in odprašena slama zapakira v folijo, v obliko kvadrov, dimenzij 80 x 40 x 27 centimetrov, katerih teža znaša 20 kilogramov. Bale se zložijo na standardne palete dimenzij 120 x 80 centimetrov, tako da se zložita dve bali ena ob drugi, ki imata skupno dimenzijo 80 x 80 x 27 centimetrov, ena bala pa se zloži prečno tako, da imajo tri skupaj zložene bale 120 x 80x 27 centimetrov.

Na paleto se zloži 18, 24 ali 27 bal, kar pomeni, da se po višini zloži 6, 8 ali 9 vrst bal, kar da skupno višino zloženih bal 162,216 ali 243 centimetrov. Na paletah zložene bale, se s tovornim vozilom dostavijo do naročnika.

Pri uporabi mlete in odprašene slame kot nastilj za konje, se na boks velikosti 8-12 kvadratnih metrov porabijo 2 -3 bale. Iz boksa se dnevno odstranijo iztrebki in nadomesti odstranjena količina slame.

Uporabljena stelja se pri čiščenju boksov vrže na vibrirajočo rahlo nagnjeno rešetko. Z iztrebki nevezana slama pada skozi rešetko na dno boksa, iztrebki pa skupaj z vezano slamo na koncu vibrirajoče rešetke padejo v samokolnico, s katero se konjski iztrebki odpeljejo na gnoj.

V povprečju, se tedensko porabita ena do dve bali na konjski boks. Enkrat mesečno, je priporočljivo zamenjati celotni nastilj.

Razumljiveje, daje mogoče opisano rešitev izvesti tudi v drugačni oblikovni izvedenki, ki ne spreminja bistva izuma.

Claims (22)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Mleta in odprašena slama označena s tem, da je slama narezana, zmleta in zdrobljena na kratke koščke, nakar je odprašena in zapakirana s folijo v izdelek, ki ima obliko kvadra.
2. 2. Mleta in odprašena slama po zahtevku 1 označen s tem, da se mleta in odprašena slama zapakira s folijo, v bale v obliki kvadrov, dimenzij 80 x 40 x 27 centimetrov, katerih teža znaša 20 kilogramov.
3. 3. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 2 označen s tem, da se bale mlete in odprašene slame zložijo na paleto dimenzij 120 x 80 centimetrov.
4. 4. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3 označen s tem, da je izdelan iz pšenične slame.
5. 5. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da se uporablja kot nastilj v konjereji.
6. 6. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da se uporablja kot nastilj pri reji perutnine.
7. 7. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da se uporablja kot nastilj pri prašičereji.
8. 8. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da se uporablja kot nastilj pri govedoreji.
9. 9. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 8 označen s tem, da ima slama zdrobljena z mlinom, zdrobljena rastlinska vlakna, ki vpijajo vlago po celotni dolžini, kar omogoča boljšo vezavo gnojevke, kar posledično pomeni količinsko manj nastilja in manjše potrebe po skladiščnih kapacitetah za nastilj.
10. 10. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 9 označen s tem, da ima drobljena slama dolžino 2 do 3 centimetre in posledično zaradi zdrobljenih vlaken, bolje veže amonijak na mleto in odprašeno slamo.
11. 11. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4 označen s tem, da se uporabi kot dodatek h krmnim mešanicam v govedoreji, saj v krmnih mešanicah primanjkuje strukturne surove vlaknine, ki jo govedo potrebuje za prežvekovanje, pri čemer slama ni nosilec hranilnih snovi, pač pa dragocen nosilec strukture in surove vlaknine.
12. 12. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4 označen s tem, da se mleta in odprašena slama uporabi v vrtnarstvu in sadjarstvu kot talno pokrivalo.
13. 13. Mleta in odprašena slama po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4 označen s tem, da se mleta in odprašena slama uporabi pri gradnji stavb kot naravni zvočno toplotni izolator.
14. 14. Postopek za proizvodnjo mlete in odprašene slame označen s tem, da se kot vhodna surovina uporabijo velike bale slame, ki se s sekalnikom za slamo razdrejo in grobo narežejo na določeno dolžino, nakar se slama zmelje oziroma zdrobi z mlinom, kjer se z uporabo sit prilagodi željena dolžina slame, nakar se drobljena slama odpraši s pomočjo sit in odsesavanja s podtlakom oziroma se iz nje odstranijo fini delci.
15. 15. Postopek po zahtevku 14 označen s tem, da velike bale slame s sekalnikom za slamo razdrejo in grobo narežejo na dolžino, približno 10 centimetrov.
16. 16. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 14 do 15 označen s tem, da imajo sita v mlinu odprtine dimenzij 2 centimetra, kar posledično pomeni slamo dolžine 2 do 3 centimetre.
17. 17. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 14 do 16 označen s tem, da se pri odpraševanju s siti in odsesavanjem, odstranijo fini prašni delci, katerih masni delež v zmleti slami je 15 do 20 procentov, kar zavisi predvsem od vrste in kvalitete slame.
18. 18. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 14 do 17 označen s tem, da se po odstranitvi finih delcev, mleta in odprašena slama pakira v embalažo v obliki kvadrov.
19. 19. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 14 do 18 označen s tem, da se mleta in odprašena slama pakira v folijo.
20. 20. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 14 do 19 označen s tem, da se velike bale slame, ki se uporabijo kot vhodna surovina, naredijo na njivi v času žetve.
21. 21. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 14 do 20 označen s tem, da imajo velike bale slame, ki se uporabijo kot vhodna surovina, maso 300 do 500 kilogramov.
22. 22. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 14 do 21 označen s tem, da se velike bale slame, ki se uporabijo kot vhodna surovina, skladiščijo v hali do začetka proizvodnega postopka.