SI25412A - Hladilni aparat z vsaj dvema hladilnima predeloma - Google Patents

Abstract

Predlagani izum se nanaša na gospodinjski aparat, konkretno na hladilni aparat, obsegajoč hladilni prostor z vsaj zgornjim hladilnim predelom, z vsaj spodnjim hladilnim predelom in predelom za pripravo hladnega zraka, pri čemer se da omenjeni hladilni prostor zapreti z vsaj enimi vrati, in vsaj eno sredstvo za prisilno kroženje zraka v omenjenem hladilnem prostoru. Predvideno je, da je usmerjevalna stena (6) na svoji strani, obrnjeni proti hrbtni steni (3), zasnovana z vsaj enim rebrom (12), potekajočim približno v navpični smeri omenjenega sprejemnika, pri čemer je omenjeno vsaj eno rebro (12) v neposrednem stiku s hrbtno steno (3), s čimer se med hrbtno steno (3) in usmerjevalno steno (6) ustvari niz približno navpično potekajočih kanalov (7, 7') za obtok zraka.

Description

HLADILNI APARAT Z VSAJ DVEMA HLADILNIMA PREDELOMA

[0001] Predlagani izum se nanaša na gospodinjski aparat, konkretno na hladilni aparat, obsegajoč hladilni prostor z vsaj zgornjim hladilnim predelom, z vsaj spodnjim hladilnim predelom in predelom za pripravo hladnega zraka, pri čemer se da omenjeni hladilni prostor zapreti z vsaj enimi vrati, in vsaj eno obtočno sredstvo za prisilno kroženje zraka v omenjenem hladilnem prostoru.

[0002] Hladilni aparat lahko obsega dva ali več hladilna predela, ki sta hlajena z vsaj enim prenosnikom toplote. Prenosnika oz. prenosnikov toplote ni mogoče ločeno vklopiti, da bi se s tem vplivalo na hladilno moč v vsakokratnem hladilnem predelu. Na hladilno moč se sicer da vplivati bodisi s spremembo časa delovanja kompresorja ali frekvence kompresorja, delovanjem obtočnega sredstva za prisilno kroženje zraka in njegove vrtilne frekvence. Pri tem sta omenjena hladilna predela, ki se nahajata drug nad drugim, izbiroma medsebojno ločena s celico, pregrado, polico ali podobnim.

[0003] V odvisnosti od višine hladilnega aparata sta omenjena hladilna predela namenjena shranjevanju živil pri različnih temperaturah, pri čemer je na primer v zgornjem hladilnem predelu predvidena višja temperatura od tiste v spodnjem hladilnem predelu. Predel za pripravo hladnega zraka lahko predstavlja ločen prostor s hladnim prenosnikom toplote, ki je z zgornjim in spodnjim hladilnim predelom povezan preko vstopnih in izstopnih odprtin. Pretok zraka skozi predel za pripravo hladilnega zraka je zagotovljen z naravno konvekcijo in/ali s pomočjo omenjenega obtočnega sredstva, ki se ga vklopi in/ali izklopi v odvisnosti od trenutne zahteve po hlajenju.

[0004] V hladilnem aparatu se ob normalnem obratovanju vzpostavi temperaturni gradient po višini aparata. Pri tem je temperatura na dnu nižja od temperature na vrhu aparata. Omenjeni temperaturni gradient je večji, kadar je omenjeno obtočno sredstvo neaktivno, in manjši, kadar je omenjeno sredstvo aktivno. Delovanje omenjenega sredstva pospeši kroženje zraka, s čimer povzroči poenakomerjanje temperature v hladilnem aparatu.

[0005] Znani so dokumenti, na primer WO 0155655, EP 0 793 066, EP 1 605 215, ki razkrivajo hladilne aparate, obsegajoče več hladilnih predelov, ki imajo različne temperature, in obtočno sredstvo za kroženje zraka v hladilnih predelih. Z vklapljanjem in izklapljanjem omenjenega obtočnega sredstva se vpliva na temperaturne gradiente v hladilnem aparatu, s čimer se doseže delno ločeno nastavljivost posameznih predelov hladilnega aparata. Pomanjkljivosti znanih izvedb ležijo v omejeni nastavljivosti temperature v posameznem predelu hladilnega aparata, saj mora biti spodnji hladilni predel vedno hladnejši od zgornjega. Poleg tega so zaradi naravne vzpostavitve temperaturnega gradienta po višini hladilnega aparata prisotne temperaturne razlike tudi znotraj posameznega predela, kar ima lahko, zlasti v zgornjem hladilnem predelu, negativen učinek na kakovost shranjevanja živil.

[0006] Naloga predlaganega izuma je ustvariti hladilni aparat z vsaj dvema hladilnima predeloma, s katerim se da enostavno vplivati na razmerje delitve hladilne moči med spodnjim in zgornjim hladilnim predelom ter zagotovi manjši temperaturni gradient po višini zgornjega hladilnega predela.

[0007] Zastavljena naloga je po predlaganem izumu rešena z značilnostmi, podanimi v značilnostnem delu 1. patentnega zahtevka. Podrobnosti izuma so razkrite v pripadajočih podzahtevkih.

[0008] Izum je v nadaljevanju podrobneje predstavljen na osnovi ne omejujočega izvedbenega primera in s sklicevanjem na priložene skice, kjer kaže sl. 1 hladilni aparat po izumu z neprikazanimi vrati v shematskem tridimenzionalnem pogledu, sl. 2 usmerjevalno steno v shematskem tridimenzionalnem pogledu, sl. 3 usmerjevalno steno s sl. 2 v prečnem prerezu, sl. 4 hladilni aparat v shematskem tridimenzionalnem prikazu, sl. 5 drugi izvedbeni primer hladilnega aparata v shematskem tridimenzionalnem prikazu.

[0009] Hladilni aparat po izumu obsega stranski steni 1, 2, hrbtno steno 3, vrhnjo steno 4 in spodnjo steno 5, katere tvorijo hladilni prostor oz. sprejemnik za sprejem dobrin, ki se jih shranjuje. Omenjeni sprejemnik se da zapreti z vrati, ki na slikah niso prikazana. Znotraj omenjene hrbtne stene 3 je izbiroma razporejen uparjalnik. Na odmiku od hrbtne stene 3 proti notranjosti omenjenega sprejemnika, je razporejena vsaj ena, po vsaj delu višine sprejemnika potekajoča usmerjevalna stena 6. Na tak način je med hrbtno steno 3 in usmerjevalno steno 6 zasnovan vsaj en kanal 7, 7’ za obtok zraka v hladilnem aparatu. Omenjeni obtok zraka v hladilnem aparatu se zagotavlja bodisi z naravnim tokom zraka bodisi s prisilnim obtočnim sredstvom 8’, razporejenim bodisi v usmerjevalni steni 6 ali na kateremkoli drugem ustreznem mestu v omenjenem sprejemniku hladilnega aparata. Omenjeno obtočno sredstvo 8’ je primeroma izbrano kot ventilator.

[0010] Hladilni aparat po predlaganem izumu dalje obsega vsaj eno približno vodoravno potekajočo predelno steno 10, s pomočjo katere je omenjeni sprejemnik hladilnega aparata predeljen na prvi hladilni predel 11 in drugi hladilni predel 11’. V predstavljenem izvedbenem primeru je omenjeni prvi hladilni predel 11 z višjim temperaturnim režimom predviden v zgornjem območju hladilnega aparata in je omenjeni drugi hladilni predel 11’ z nižjim temperaturnim režimom predviden v spodnjem območju hladilnega aparata.

[0011] Omenjena usmerjevalna stena 6 je zasnovana kot ploska zgradba, katere širina je prednostno enaka širini omenjenega sprejemnika. Višina usmerjevalne stene 6 je lahko približno enaka ali manjša od višine omenjenega sprejemnika. Kadar je višina usmerjevalne stene 6 približno enaka višini omenjenega sprejemnika, je v območju bodisi vrhnjega in/ali spodnjega konca usmerjevalne stene 6 predviden izrez 8 za sprejem obtočnega sredstva 8’ in je v območju spodnjega ali vrhnjega konca usmerjevalne stene 6 predvidena vsaj ena odprtina oz. reža 9 za vstop oz. izstop obtočnega zraka. Kadar je višina usmerjevalne stene 6 manjša od višine omenjenega sprejemnika, je v območju bodisi vrhnjega in/ali spodnjega konca usmerjevalne stene 6 predvideno obtočno sredstvo 8’, medtem ko je vstop oz. izstop obtočnega zraka predviden skozi vsaj eno odprtino oz. režo 9', ki je v območju pod omenjeno predelno steno 10 in s tem v omenjenem drugem hladilnem predelu 11’ na voljo med vsaj enim koncem usmerjevalne stene 6 ter omenjeno vrhnjo steno 4 in/ali omenjeno spodnjo steno 5 oz. omenjeno predelno steno 10.

[0012] Kot omenjeno zgoraj je usmerjevalna stena 6 zasnovana kot navpično orientirana ploska zgradba, ki je na svoji strani, obrnjeni v omenjeni sprejemnik, v bistvu gladka, medtem ko je na svoji strani, obrnjeni proti hrbtni steni 3, zasnovana z vsaj enim rebrom 12, potekajočim približno v navpični smeri omenjenega sprejemnika. Omenjeno rebro 12 poteka od območja tistega roba usmerjevalne stene 6, ki leži blizu vrhnje stene 4, po vsaj delu poteka usmerjevalne stene 6 v smeri proti nasproti ležečemu robu le-te. Pri predstavljenem izvedbenem primem hladilnega aparata je usmerjevalna stena 6 na svoji strani, obrnjeni proti hrbtni steni 3, zasnovana z dvema rebroma 12, ki v približno navpični smeri potekata na prečnem odmiku od vsakokratnega navpičnega robnega območja usmerjevalne stene 6. Kadar je usmerjevalna stena 6 nameščena, je/sta/so omenjena rebra 12 v neposrednem stiku s hrbtno steno 3. Na tak način se med hrbtno steno 3 in usmerjevalno steno 6 ustvari niz približno navpično potekajočih kanalov 7,7’, ki omogočajo obtok zraka skozi omenjeni sprejemnik. Dalje je po izumu predlagano, da so kanali 7, 7’ v medsebojni fluidni povezavi.

[0013] Po predlaganem izumu je predvideno, da eden od omenjenih kanalov 7, 7’ obsega bistveno večji prečni presek za pretok hladnega zraka od preostalih kanalov. V predstavljenem izvedbenem primeru je kanal 7, ki leži približno v osrednjem območju hrbtne stene 3 oz. v njej razporejenega uparjalnika, izbran kot odsek z večjim prečnim presekom, v katerem se pripravlja hladen zrak. Omenjeni uparjalnik se prednostno razteza le znotraj obsega omenjenega širokega kanala 7. Dalje so kanali 7, 7’ tvorjeni z rebroma 12, pri čemer rebri 12 ne potekata po celomi dolžini usmerjevalne stene 6, temveč le po delu njene dolžine. Na tak način se med širokim kanalom 7 in kanalom 7’ z manjšim prečnim prerezom ustvari omenjeneo fluidno povezavo. Omenjeno obtočno sredstvo 8’ je razporejeno v izrezu 8, predvidenem v območju vrhnje stene 4. Obtočno sredstvo 8’ sesa sorazmerno topel zrak A iz zgornjega predela 11 in ga potiska v omenjeni široki kanal 7, kjer se ob omenjenem uparjalniku ohladi. Na tak način ohlajeni zračni tok B potuje po širokem kanalu 7 navzdol, pri čemer se razdeli na dva dela. Prvi del C ohlajenega zračnega toka se po kanalu 7’ z manjšim prečnim prerezom preusmeri ob usmeijevalni steni 6 navzgor in skozi omenjeno odprtino oz. režo 9 nazaj v zgornji hladilni predel 11. Drugi del D ohlajenega zračnega toka potuje ob usmerjevalni steni 6 in preko omenjene predelne stene 10 dalje navzdol skozi odprtino oz. režo 9’ v spodnji hladilni predel 11’. Omenjeni drugi del D zračnega toka se ob dobrinah, shranjenih v spodnjem hladilnem predelu 11’ segreje in ob spodnji steni 5 ter vratih hladilnega aparata kot sorazmerno topel zračni tok A vrne v zgornji hladilni predel 11. Na takšen način se doseže enakomernejšo porazdelitev temperature po višini zgornjega hladilnega predela 11, pri čemer je pri opisanem prvem izvedbenem primeru izuma spodnji hladilni predel 11’ vedno hladnejši od zgornjega hladilnega predela 11. Kadar je obtočno sredstvo 8’ aktivno, znaša temperaturna razlika med zgornjim hladilnim predelom 11 in spodnjim hladilnim predelom 11’ tipično približno 1 °C do 3 °C.

[0014] Pri prvem izvedbenem primem hladilnega aparata po izumu obstajata dve varianti delovanja. Prvo varianto predstavlja zgoraj opisan primer z aktivnim obtočnim sredstvom 8’, medtem drugo varianto predstavlja neaktivno obročno sredstvo 8’. Gibanje zračnega tokaje pri tem zagotovljeno s pomočjo naravnega vleka in gravitacije. Hitrost zračnega toka je znatno nižja kot pri prvi varianti. Glavnina ohlajenega zraka potuje skozi odprtino oz. režo 9' v spodnji hladilni predel IV, medtem ko se po kanalu 7’ v zgornji hladilni predel 11 vrača manjšina ohlajenega zraka. V spodnjem hladilnem predelu 1Γ se zrak ob živilih segreje ter se ob vratih aparata kot sorazmerno topel zrak vrne v zgornji hladilni predel 11. V tem primeru temperaturna razlika med zgornjim in spodnjim predelom znaša tipično 5 do 8 °C.

[0015] Pri drugem izvedbenem primeru izuma je predvideno, da je obtočno sredstvo 8’ razporejeno v izrezu 8, ki je v usmerjevalni steni 6 zasnovan v območju predelne stene 10. Pri tem sta mogoči dve varianti delovanja, prva predvideva, da je obtočno sredstvo 8’ aktivno, medtem ko druga varianta predvideva, da je obtočno sredstvo 8’ neaktivno. Pri tem drugem izvedbenem primeru je omenjeni izrez 8 zasnovan v enem od reber 12, s čimer se ustvari omenjeno fluidno povezavo med omenjenim širokim kanalom 7 z večjim prečnim presekom in enim od kanalov 7’ z manjšim prečnim presekom. Aktivno obtočno sredstvo 8’ sesa sorazmerno topel zrak E iz zgornjega predela 11 skozi omenjeni široki kanal 7, kjer se ob omenjenem uparjalniku ohladi. Na tak način ohlajeni zračni tok F potuje po širokem kanalu 7 navzdol, pri čemer se razdeli na dva dela. Prvi del G ohlajenega zračnega toka obtočno sredstvo 8’ posesa iz širokega kanala 7 in ga po kanalu 7’ z manjšim prečnim prerezom preusmeri ob usmeijevalni steni 6 navzgor in skozi omenjeno odprtino oz. režo 9 nazaj v zgornji hladilni predel 11. Drugi del H ohlajenega zračnega toka zaradi vztrajnosti potuje ob usmerjevalni steni 6 in preko omenjene predelne stene 10 dalje navzdol skozi odprtino oz. režo 9’ v spodnji hladilni predel 11’. Omenjeni drugi del H zračnega toka se ob dobrinah, shranjenih v spodnjem hladilnem predelu 11’ segreje in ob spodnji steni 5 ter vratih hladilnega aparata kot sorazmerno topel zračni tok E vrne v zgornji hladilni predel 11. Pri opisanem drugem izvedbenem primem izuma je spodnji hladilni predel 11’ nekoliko toplejši od zgornjega hladilnega predela 11. Temperaturna razlika med zgornjim hladilnim predelom 11 in spodnjim hladilnim predelom 11’ tipično znaša približno 1 °C do 3 °C.

[0016] Kot omenjeno zgoraj je po drugi varianti delovanja predvideno, da je obtočno sredstvo 8’ neaktivno. V tem primem je tok zraka po hladilnem aparatu gnan s pomočjo naravnega vleka in gravitacije. Bistvena razlika med obema variantama delovanja leži v tem, da je hitrost zračnih tokov pri drugi varianti delovanja znamo nižja kot pri prvi varianti delovanja. Pri opisani drugi varianti delovanja je spodnji hladilni predel 11’ nekoliko hladnejši od zgornjega hladilnega predela 11. Temperaturna razlika med zgornjim hladilnim predelom 11 in spodnjim hladilnim predelom 11· tipično znaša približno 5 °C do 8 “C.

Claims (7)

Patentni zahtevki

1. Hladilni aparat z vsaj dvema hladilnima predeloma, obsegajoč stranski steni, hrbtno steno, vrhnjo steno in spodnjo steno, ki tvorijo hladilni prostor oz. sprejemnik za sprejem dobrin, ki se jih shranjuje, pri čemer omenjeni hladilni prostor oz. sprejemnik obsega vsaj zgornji hladilni predel, vsaj spodnji hladilni predel in predel za pripravo hladnega zraka in pri čemer se da omenjeni hladilni prostor zapreti z vsaj enimi vrati, in vsaj eno na odmiku od hrbtne stene hladilnega aparata razporejeno usmerjevalno steno obtočnega zraka, ki z omenjeno hrbtno steno tvori vsaj en kanal za obtok zraka v hladilnem aparatu, značilen po tem, da je usmerjevalna stena (6) na svoji strani, obrnjeni proti hrbtni steni (3), zasnovana z vsaj enim rebrom (12), potekajočim približno v navpični smeri omenjenega sprejemnika, pri čemer je omenjeno vsaj eno rebro (12) v neposrednem stiku s hrbtno steno (3), s čimer se med hrbtno steno (3) in usmerjevalno steno (6) ustvari niz približno navpično potekajočih kanalov (7, 7’) za obtok zraka, pri čemer so kanali (7, 7’) v medsebojni fluidni povezavi.

2. Hladilni aparat po zahtevku 1, značilen po tem, da se omenjeno vsaj eno rebro (12) razteza od območja roba usmerjevalne stene (6), ki leži blizu vrhnje stene (4), po vsaj delu poteka usmerjevalne stene (6) v smeri proti njenemu nasproti ležečemu robu.

3. Hladilni aparat po zahtevkih 1 in 2, značilen po tem, da je omenjena fluidna povezava med kanali (7,7’) zasnovana s pomočjo omenjenega vsaj enega rebra (12).

4. Hladilni aparat po zahtevku 3, značilen po tem, da je omenjena fluidna povezava med kanali (7, 7') zasnovana na način, da omenjeno vsaj eno rebro (12) potekata le po delu dolžine usmerjevalne stene (6).

5. Hladilni aparat po zahtevku 3, značilen po tem, da je omenjena fluidna povezava med kanali (7, 7’) zasnovana na način, da omenjeno vsaj eno rebro (12) obsega izrez (8).

6. Hladilni aparat po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da je obtočno sredstvo (8’) razporejeno v območju vrhnje stene (4).

7. Hladilni aparat po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da je obtočno sredstvo (8’) razporejeno v območju predelne stene (10).