SI25119A - Vsebnik za pripravo raztopine - Google Patents

Abstract

Vsebnik (5) za pripravo raztopine v treh izvedbenih primerih prednostno obsega tulec (51) in ventil (52), ki v sodelovanju s pokrovom (53) oziroma folijo (54) tvorita osrednji, hermetično zaprt prostor za shranjevanje topljenca za pripravo raztopine. Segmenti vsebnika (5) obsegajo vsaj eno oblikovno zvezo, ki z vzajemnim delovanjem vključenih površin brez uporabe dodatnih tesnil oziroma v sodelovanju s plastenko (1) in zamaškom (3) embalaže tvorijo gibljiv hermetični spoj oziroma kontakt, ki ob aksialnem premiku ventila (52) s pomočjo privitja zamaška (3) sproži doziranje topljenca za pripravo raztopine. Vsebnik (5) je namenjen za shranjevanje in doziranje topljenca oziroma koncentrata v obliki kapljevine, trdne snovi ali plina, pri čemer je sveže pripravljena raztopina prednostno namenjena za zaščito in vzdrževanje rastlin.

Description

VSEBNIK ZA PRIPRAVO RAZTOPINE

Področje tehnike

Predmet izuma se nanaša na vsebnike za doziranje substance oziroma topljenca z namenom priprave raztopine v embalaži, ki po procesu mešanja oziroma priprave raztopine omogoča uporabo v smislu doziranja raztopine skozi osrednji kanal vsebnika. Taka uporaba vsebnika je primerna za pripravo toplih ter hladnih napitkov (živil), zdravilnih učinkovin, kozmetike, kemičnih pripravkov oziroma preparatov za preganjanje in uničevanje mrčesa in žuželk oziroma živali ter za pripravo preparatov za nego, vzdrževanje ali zaščito rastlin in površin. Kot sledi, je zaradi raznolikih področij uporabe v okviru te patentne prijave v ospredje postavljen najbolj kompleksen primer embalaže, ki poleg embalaže in pokrova (kot je recimo plastenka in pokrovček s pitnikom) obsega črpalko in črpalno cev za črpanje raztopine iz osrednjega rezervoarja embalaže, kot so škropilnice, razpršilke, pršilke in brizgalke, kjer je prednostni izvedbeni primer vsebnika po izumu širše razložen na primeru brizgalke.

Prikaz problema

Tehnični problem, ki ga obravnava predmet te patentne prijave predstavlja pomanjkanje vsebnika za doziranje substance A v rezervoar s substanco B, ki za svojo integracijo ne zahteva uporabe dodatnih tesnilnih elementov, ampak je tesnjenje med vključenimi komponentami vsebnika in brizgalko zagotovljeno z odrivno oziroma pritisno silo vključenih komponent, ki hkrati zagotavlja nadzorovano proženje oziroma doziranje substance A v rezervoar substance B.

Stanje tehnike

Mednarodni register intelektualne lastnine obsega večje število relevantnih rešitev, kjer stanje tehnike najbolje opisuje rešitev po patentu US8261943. Ključna pomanjkljivost izpostavljene rešitve se kaže v kompleksni izvedbi, ki ne zagotavlja nadzorovanega proženja vsebnika in odrivne sile za tesnjenje med komponentami vsebnika ter embalažo brizgalke, saj je osrednji del vsebnika v funkciji ventila prosto vpet in se ob delovanju aksialne sile brez povečanega odpora odpre oziroma pomakne vzdolž centralne osi, ob čemer se vsebina vsebnika sprosti v rezervoar embalaže. Bistvena pomanjkljivost take rešitve se zatorej kaže v tem, da vsebnik brez dodatnih tesnilnih elementov (npr. obročastih tesnil) ne zagotavlja tesnjenja med vključenimi komponentami in posledično varne uporabe brizgalke.

Opis nove rešitve

Predmet te patentne prijave predstavlja vsebnik za doziranje substance A v rezervoar plastenke s substanco B, pri čemer je substanca A koncentrat oziroma topljenec (trdna snov, oziroma prašek, kapljevina ali plin) za pripravo raztopine in substanca B (prednostno voda) v funkciji topila za pripravo raztopine, kot je recimo sredstvo za nego in zaščito rastlin. Razume se, da raztopina oziroma preparat lahko obsega več substanc in ne le zgolj substanco A in B, pri čemer vsebina preparata ni izključno omejena na sredstva za nego in zaščito rastlin, ampak vključuje tudi druga navedena in nenavedena področja uporabe, kot so recimo preparati za preganjanje in uničevanje mrčesa in žuželk, čistila za domačo rabo (gospodinjstvo, kuhinje, kopalnice idr.), zdravila, živila ipd. Bistvena prednost takega načina priprave preparata je v natančnem doziranju in daljšem roku uporabe, saj se preparat pripravi neposredno pred uporabo, kjer se zgolj z zamenjavo oziroma z vstavljanjem novega vsebnika lahko ista embalaža uporabi za pripravimo nove količine preparata, pri čemer uporabnik v procesu priprave preparata ne pride v stik z eventualno zdravju škodljivo substanco preparata (koncentrat substance A v vsebniku).

V prednostni izvedbi predstavlja plastenka embalažo z izoblikovanim vratom za sprejem in namestitev pokrovčka oziroma zamaška z integrirano brizgalko, pri čemer brizgalka nadalje obsega črpalno cev, ki skozi odprtino oziroma utor v vsebniku sega v notranjost rezervoarja embalaže (v nadaljnjem besedilu plastenke). Kot omenjeno, se sekundarno rešitev po izumu navezuje na embalažo za pripravo raznovrstnih raztopin, kot so recimo topli ter hladni napitki (živila), pri čemer embalaža prednostno obsega plastenko z oblikovanim vratom za sprejem vsebnika in pokrovčka z integriranim pitnikom za enoročno uporabo embalaže ali slamico za lažjo uporabo oziroma izčrpanje pripravljene vsebine. Razume se, da je namesto plastenke v funkciji rezervoarja embalaže lahko uporabljena tudi steklenica ali posoda iz drugih nenavedenih materialov, kjer je bistvo izuma podrobneje predstavljeno v nadaljevanju s pomočjo priloženih slik in z razlago treh izvedbenih primerov vsebnika v dveh različnih aplikacijah.

Slika 1 prikazuje plastenko 1 z vgrajenim vsebnikom 5 po izumu v izometrični projekciji. Na sliki so prikazani in označeni: plastenka 1, brizgalka 2, zamašek 3, varovalka 4 in prečna ravnina A-A.

Slika 2 prikazuje plastenko 1 z vgrajenim vsebnikom 5 v prečni ravnini A-A. Na sliki so prikazani in označeni: plastenka 1, brizgalka 2, cev 21, zamašek 3, varovalka 4, vsebnik 5 in območje detajlnega pogleda B.

Slika 3 prikazuje plastenko 1 z vgrajenim vsebnikom v prečni ravnini A-A, natančneje v območju detajlnega pogleda B. Na sliki so prikazani in označeni: plastenka 1, cev 21, zamašek 3, vmesnik 31, varovalka 4, lokalna oslabitev varovalke 41, tulec 51, ventil 52, pokrov 53, kontakt vratu rezervoarja Cl, kontakt tulca C15, kontakt zamaška C25, kontakt ventila C51, kontakt pokrovčka C52, relativni odmik zamaška H15, absolutni odmik zamaška H13 in odmik ventila H5.

Slika 4 prikazuje plastenko 1 z vgrajenim vsebnikom 5 v prečni ravnini A-A, natančneje v območju detajlnega pogleda B, pri čemer je vsebnik 5 na sliki prikazan v sproženem, to je v odprtem stanju, kjer je ventil 52 glede na tulec 51 vsebnika 5 skladno s položajem zamaška 3 premaknjen v vzdolžni smeri vsebnika 5 z namenom sprostitve oziroma doziranja substance A v rezervoar plastenke 1. Na sliki so prikazani in označeni: plastenka 1, cev 21, zamašek 3, vmesnik 31, tulec 51, ventil 52, pokrov 53, kontakt vratu rezervoarja Cl, kontakt tulca C15, kontakt zamaška C25 in kontakt ventila C51.

Slika 5 prikazuje prvi izvedbeni primer vsebnika 5 po izumu s pogledom v izometrični projekciji. Na sliki so prikazani in označeni: tulec 51, ventil 52 in prečna ravnina C-C.

Slika 6 prikazuje prvi izvedbeni primer vsebnika 5 po izumu v prečni ravnini C-C. Na sliki so prikazani in označeni: tulec 51, ventil 52, pokrov 53, kontakt ventila C51, kontakt pokrovčka C52, nazivni premer vsebnika R5, premer odprtine tulca R51, premer pokrova R53, ter območje detajlnega pogleda D in E.

Slika 7 prikazuje prvi izvedbeni primer vsebnika 5 po izumu v prečni ravnini C-C, natančneje znotraj območja detajlnega pogleda D. Na sliki so prikazani in označeni: tulec 51, zunanja naležna obroba 511, zareza obrobe 512, tesnilni obroč tulca 513, ventil 52, tesnilni obroč ventila 521 s tesnilno obrobo 522, območje naležne površine obroča ventila Z51 in vpadni kot obroča ventila a.

Slika 8 prikazuje prvi izvedbeni primer vsebnika 5 po izumu v prečni ravnini C-C, natančneje znotraj območja detajlnega pogleda E. Na sliki so prikazani in označeni: tulec 51, notranja • · naležna obroba 514, ventil 52, pokrov 53, tesnilni obroč pokrova 531 s konusno naležno površino 532, oblikovna zveza pokrova 515, območje naležne površine obroča pokrova Z52 in vpadni kot obroča pokrova β.

Slika 9 prikazuje drugi izvedbeni primer vsebnika 5 po izumu v izometričnem pogledu, pri čemer so sicer nevidni robovi elementov v notranjosti za lažje razumevanje prikazani s črtkano črto. Na sliki so prikazani in označeni: tulec 51, ventil 52, stabilizatorji 516 in folija 54.

Slika 10 prikazuje drugi izvedbeni primer vsebnika 5 po izumu v prečnem prerezu. Na sliki so prikazani in označeni: tulec 51, ventil 52, stabilizatorji 516 in folija 54.

Slika 11 prikazuje tretji izvedbeni primer vsebnika 5 po izumu v prečnem prerezu. Na sliki so prikazani in označeni: plašč 55, povezovalni segment 551 in folija 54.

Slika 12 prikazuje prvi izvedbeni primer vsebnika 5 po izumu v prečnem prerezu, pri čemer je sedaj namesto embalaže brizgalke prikazana poljubno oblikovana embalaža z nameščenim pitnikom 6. Na sliki so prikazani in označeni: plastenka 1, varovalka 4, višina varovalke H4, zamašek 3 z integriranim pitnikom 6 in pripadajočim zaščitnim pokrovčkom 61, relativni odmik zamaška H15, odmik ventila H5, nazivni premer odprtine R1 za sprejem vsebnika 5, nazivni premer vsebnika R5, nazivni premer tulca R511, nazivni premer ventila R52, nazivni premer odprtine tulca R51, nazivni premer pokrova R53, tulec 51, ventil 52 ter pokrov 53 vsebnika 5.

Prvi izvedbeni primer vsebnika 5 po izumu (kot predstavljeno na slikah 1—8) je prednostno zasnovan kot simetrično in koncentrično oblikovan sestav, ki obsega tulec 51, ventil 52 in pokrov 53, kateri v osrednjem delu vsebnika 5 tvorijo hermetično zaprt prostor za sprejem oziroma shranjevanje substance A. Velja izpostaviti, da sestav vsebnika 5 vzdolž centralne osi oziroma prednostno v njenem središču obsega prehod v obliki kanala oziroma utora za prehod črpalne cevi 21, kar omogoča vgradnjo vsebnika 5 v vrat plastenke 1 in zagotavlja nemoteno delovanje ter uporabo brizgalke 2 s črpalno cevjo 21. Tulec 51 je prednostno podrejeno prilagojen obliki in dimenzijam vratu plastenke 1, kjer tulec 51 v obliki obojestransko odprte cevi na enem koncu, prednostno v območju vratu plastenke 1 obsega lokalno izboklino oziroma tesnilni obroč, ki v sodelovanju s plastenko 1 na notranji površini vratu plastenke 1 tvori kontakt tulca C15. Razume se, da je kontakt tulca C15 lahko izveden na različne načine, pri čemer je kontakt tulca C15 v prednostni izvedbi izveden s tesnilnim obročem tulca 513, ki se s svojim vrhom po obodu stika oziroma zarine v notranjo površino vratu plastenke 1 in ob delovanju pritisne sile z delno elastično deformacijo kompenzira tehnološke tolerance in nepravilnosti površin vključenih elementov. Iz zapisanega sledi, da tulec 51 v območju tesnilnega obroča tulca 513 obsega lokalno oslabitev, prednostno v obliki stanjšane stene tulca 51, ki z vsaj delno elastično deformacijo dovoljuje omenjeno kompenzacijo toleranc tehnoloških postopkov izdelave vključenih elementov in oblikovno prilagoditev tesnilnega obroča tulca 513 naležni površini na notranji strani vratu plastenke 1. Razume se, da omenjena deformacija tesnilnega obroča tulca 513 zahteva prosto območje, zaradi česar je ventil 52 na notranji strani nekoliko odmaknjen od notranje površine tulca 51. Kljub temu, da je za zagotovitev kontakta tulca C15 na prikazanem izvedbenem primeru prikazan zgolj en tesnilni obroč tulca 513, lahko v drugotnih izvedbenih primerih tulec 51 obsega več enakih ali različnih tesnilnih obročev v obliki vijačnice oziroma navoja ali kolobarjev, kar pa ne spremeni bistva izuma.

Podobno kot tulec 51 obsega tudi ventil 52 v prvem izvedbenem primeru izrastek oziroma tesnilni obroč ventila 521 s tesnilno obrobo 522, ki se ob vgradnji ventila 52 v tulec 51 vsebnika vsaj delno elastično deformira in tvori kontakt ventila C51, ob čemer se kot obroča ventila a zaradi zagotavljanja radialne pritisne sile po konceptu elastične deformacije vsaj nekoliko zmanjša. Opozoriti velja, da je zaradi lažjega prikaza in razumevanja na slikah 1-8 tesnilna obroba oziroma obroč v funkciji mehanizma za zagotavljanje hermetične zapore prikazan v nedeformiranem stanju, kjer je zunanji premer tesnilnega obroča tulca 513 (nazivni premer vsebnika R5) oziroma zunanji premer tesnilne obrobe 522 na tesnilnem obroču ventila 521 zaradi zagotavljanja radialne pritisne sile večji od notranjega premera ciljne naležne površine (notranji premer plastenke 1 v območju vratu oziroma notranji premer tulca 51 v območju kontakta ventila C51), kar v sodelovanju z lokalno oslabljenim območjem dotične komponente omogoča vsaj delno elastično deformacijo tesnilne obrobe z namenom kompenzacije toleranc tehnološkega procesa izdelave in oblikovnih ter površinskih nepravilnosti vključenih komponent. Prednostno velja, da je nazivni premer tesnilne obrobe vsaj za 0,5% večji od nazivnega premera sodelujoče ciljne naležne površine. Nadalje je podobno kot tulec 51 tudi ventil 52 zasnovan kot element cilindrične oblike, ki se v območju vratu izteka v razširitvenem segmentu za sprejem brizgalke 2 in njenih tesnilnih elementov oziroma komponentterčrpalne • · cevi 21, pri čemer ventil 52 na ciljno oblikovani naležni površini za vzpostavitev kontakta zamaška C25 obsega izboklino oziroma utor, ki podobno kot radialni tesnilni obroč sedaj v aksialni smeri lokalno poveča pritisk na zamašek 3 oziroma tesnilni vmesnik 31, ki je prednostno zaradi zagotavljanja hermetičnega spoja med zamaškom 3 in plastenko 1 sicer del standardizirane brizgalke 2 oziroma zamaška 3. Kot je razvidno iz slik 1-4 kontakt tulca C15, kontakt zamaška C25 in kontakt ventila C51 že hermetično zaprejo oziroma ločijo rezervoar plastenke 1 od zunanje okolice, pri čemer je notranjost vsebnika 5 (vmesni prostor med tulcem 51 in ventilom 52) nadalje zaprta oziroma ločena od rezervoarja plastenke 1 s pokrovom 53, kjer podobno kot tulec 51 in ventil 52 tudi pokrov 53 obsega tesnilni obroč pokrova 531, ki v sodelovanju s tulcem 51 tvori hermetični spoj oziroma kontakt pokrovčka C52. Razume se, da v tej patentni prijavi uporabljen termin »hermetični spoj« prednostno predstavlja vodotesno oblikovno zvezo, ki vsaj v primeru tlačne izravnave, ko je tlak na eni strani hermetičnega spoja enak tlaku na drugi strani hermetičnega spoja, preprečuje pretok vsebine skozi oziroma mimo oblikovanega hermetičnega spoja. V naprednih izvedbenih primerih omenjeni hermetični spoj lahko dovoljuje tudi nadtlak oziroma podtlak, kar pa ne spremeni bistva izuma.

Kot sledi, je ventil 52 s pokrovom 53 vgrajen v tulec 51 vsebnika 5, pri čemer je premična hermetična zapora tesnilnih obročev zagotovljena vsaj v območju naležne površine obroča ventila Z51 oziroma v območju naležne površine obroča pokrova Z52, kar je pomembno predvsem iz vidika rokovanja z vsebnikom 5, saj omenjeni območji pred uporabo dovoljujeta minimalne relativne premike ventila 52 glede na tulec 51 vsebnika 5. Nadalje velja izpostaviti, da vsebnik 5 po izumu tvori kontakt zamaška C25 po principu reakcijske aksialne sile, kjer vsebnik 5 prednostno obsega vsaj eno oblikovno zvezo, ki v funkciji mehanske ovire za nadzorovano proženje vsebnika 5 oziroma za nadaljnji aksialni pomik ventila 52 glede na tulec 51 vsebnika 5 vsaj v eni smeri zahteva povečano aksialno silo, ki je bistveno večja od sile trenja, kjer reakcijska aksialna komponenta rezultante sil omenjene oblikovne zveze ob privitju zamaška 3 ob ventil 52 zagotavlja aksialno pritisno silo za hermetični spoj (kontakt zamaška C25) med ventilom 52 in tesnilnim vmesnikom 31 zamaška 3.

Na prikazanem prvem izvedbenem primeru je omenjena oblikovna zveza izvedena kot mehanska ovira za prehod konusne naležne površine 532 tesnilnega obroča pokrova 531, ki z napredovanjem lastne deformacije tvori reakcijsko odrivno silo v aksialni smeri in hkrati zagotavlja pritisno silo ob notranjo naležno obrobo 514 tulca 51 v radialni smeri, katera vsaj v w · območju naležne površine obroča pokrova Z52 zagotavlja in tvori hermetični spoj vključenih komponent. Razume se, da območje naležne površine obroča pokrova Z52 oziroma območje naležne površine obroča ventila Z51 vpliva predvsem na zanesljivost vključenih hermetičnih spojev z namenom preprečevanja neželene oziroma predčasne sprožitve vsebnika 5 v obdobju rokovanja in priprave embalaže. Kot prikazano na sliki 8, tesnilni obroč pokrova 531 tvori vpadni kot obroča pokrova β, ki se ob napredovanju lastne deformacije oblikovne zveze oziroma ob prehodu pokrova 53 skozi zoženo odprtino tulca 51 vsaj delno spremeni, prednostno zmanjša, kar je posledica omenjene oblikovne zveze med pokrovom 53 in tulcem vsebnika 5, kjer je premer odprtine tulca R51 prednostno manjši od premera pokrova R53. Prednostno velja, da je oblikovna zveza za zagotavljanje aksialne odrivne sile izvedena s prekrivanjem nazivnih premerov vključenih komponent, kjer je prekrivanje vključenih površin prednostno večje od 1% nazivnega premera komponente z manjšim premerom. Iz zapisanega sledi, da je aksialna oblikovna zveza v prikazanem prvem izvedbenem primeru definirana z razmerjem premera odprtine tulca R51 in premera pokrova R53, kjer je premer pokrova v nedeformiranem stanju prednostno 5% večji od premera odprtine tulca R51). Kot prikazano na sliki 8, se zaradi ohranjanja enostavnosti koncepta vsebnika 5 po izumu rezervoar vsebnika 5 po doziranju substance A hermetično zapre z vgradnjo pokrova 53 na ventil 52, kjer je hermetični spoj med sedežem ventila 52 in pokrovom 53 prednostno izveden po principu tesnega ujema vključenih komponent vsebnika 5.

Drugi izvedbeni primer vsebnika po izumu je konceptualno zelo podoben poprej opisanemu prvemu izvedbenemu primeru, kjer sedaj vsebnik 5 namesto pokrova 53 obsega folijo 54, ki se po doziranju substance A v rezervoar vsebnika 5 namesti na naležne površine tulca 51 in ventila 52, pri čemer je oblikovna zveza oziroma hermetični spoj med folijo 54 in vključenimi komponentami v procesu polnjenja vsebnika 5 prednostno izdelan z ultrazvočnim varjenjem. Na prikazanem drugem izvedbenem primeru je zaradi lažjega razumevanja poprej opisane oblikovne zveze za zagotavljanje odrivne sile oziroma kontakta zamaška C25 tesnilni obroč prikazan v deformiranem stanju (prednostno vsaj delno elastična deformacija), kjer je predvsem zaradi prikaza različnih možnih izvedbenih primerov oblikovna zveza sedaj izvedena med ventilom 52 in tulcem 51 vsebnika 5. Kot prikazano na slikah 9 in 10, vsebnik 5 na notranji strani tulca 51 nadalje obsega stabilizatorje 516 v funkciji distančnikov osrednjega dela ventila 52, ki so prednostno simetrično razporejeni po notranjem obodu v spodnjem delu tulca 51 in • · • · · · v procesu polnjenja vsebnika 5 s substanco A zagotavljajo koncentričnost ventila 52 in tulca 51. Razume se, da se podobno kot v prvem tudi v drugem izvedbenem primeru vsebnik 5 prednostno aktivira s pomočjo navojne zveze med zamaškom 3 in vratom plastenke 1, ki rotacijo zamaška 3 ob drsenju kontakta zamaška C 25 pretvori v aksialni pomik ventila 52 relativno glede na tulec 51 vsebnika 5, pri čemer se folija 54 zaradi vsaj lokalno presežene natezne trdnosti ob določeni deformaciji oziroma premiku ventila 52 pretrga. V napredni izvedbi drugega izvedbenega primera naležna površina ventila 52, ki je namenjena za izdelavo hermetičnega spoja med folijo 54 in ventilom 52, obsega obrobno zarezo oziroma rezilo, ki pretrg folije 54 v procesu sprožitve vsebnika 5 bistveno olajša. Podobno lahko omenjena naležna površina ventila 52 za sprejem folije 54 v prečnem prerezu izkazuje ploskev, podobno mnogokotniku z osrednjo luknjo za prehod cevi 21, kjer je število stranic omenjenega mnogokotnika prednostno med 3 in 8 (trikotnik do osem kotnik), kar podobno kot zareza v funkciji rezila bistveno olajša pretrganje folije 54 oziroma sprožitev vsebnika 5 po izumu. Na prikazanem drugem izvedbenem primeru vsebnik 5 poleg poprej opisane oblikovne zveze med ventilom 52 in tulcem 51 vsebnika 5 za zagotavljanje odrivne sile oziroma kontakta zamaška C25 obsega oblikovno zvezo med folijo 54, tulcem 51 in ventilom 52, ki do pretrga tvori in zagotavlja odrivno silo za kontakt zamaška C25.

V tretjem izvedbenem primeru vsebnika 5 po izumu sta tulec 51 in ventil 52 poprej opisanih izvedb združena v obliki plašča 55, kjer sta segmenta v funkciji tulca 51 oziroma ventila 52 sedaj med seboj povezana z deformabilnim povezovalnim segmentom 551, kar omogoča izdelavo ogrodja vsebnika 5 po metodi brizganja plastike zgolj iz enega kosa, pri čemer je prostor za sprejem substance A v procesu polnjenja vsebnika podobno kot v drugem izvedbenem primeru zaprt s folijo 54 ali pokrovom 53. Razume se, da je v tretjem izvedbenem primeru izvor aksialne sile za hermetični spoj med zamaškom 3 in vsebnikom 5 (kontakt zamaška C25) podobno kot poprej razloženo zagotovljen bodisi z deformacijo folije 54 vsaj enega segmenta pokrova 53, bodisi s kritično uklonsko silo povezovalnega segmenta 551 v funkciji gibljive oblikovne zveze oziroma hermetičnega spoja med tulcem 51 in ventilom 52.

Kot prikazano na sliki 12, je vsebnik 5 nameščen v poljubno embalažo, ki nadalje obsega zamašek 3 z integriranim pitnikom 6 in zaščitnim pokrovčkom 61. Ne glede na izvedbo je vsebnik 5 po izumu prednostno oblikovan kot cilindrični vstavek oziroma zamenljiva ampula, ki je oblikovno in dimenzijsko prilagojena za namestitev v vrat ciljne embalaže v obliki plastenke 1, pri čemer vsebnik 5 omogoča in zagotavlja nemoteno vgradnjo brizgalke 2 in prehod črpalne cevi 21 ali slamice v rezervoar plastenke 1. Razume se, da so komponente vsebnika 5 zaradi ekonomije obsega prednostno izdelane po tehnologiji brizganja plastike, zaradi česar so vse vključene komponente oblikovane z vsaj minimalnimi snemalnimi koti v območju med 1/4° in 3° nagiba. Zaradi nizkih snemalnih kotov so komponente vsebnika po izumu prednostno izdelane iz HDPE, PA, ali ABS umetne mase. Glede na obliko plastenke 1 je razpoložljiv prostor za oblikovanje elementov vstavka 5 načelno omejen s premerom odprtine v območju vratu in z razdaljo med dnom rezervoarja ter vrhom vratu plastenke 1, ki je sicer namenjen za sprejem zamaška 3 z integrirano brizgalko 2. Volumen vstavka 5 je določen z dimenzijami in obliko elementov vstavka 5 v sestavu, kjer je volumen vstavka za sprejem substance A v funkciji topljenca oziroma koncentrata načeloma dosti manjši od volumna rezervoarja plastenke 1 za sprejem substance B v funkciji topila. Razmerje volumnov namenjenih za sprejem substance A v vsebniku 5 in volumna rezervoarja plastenke 1 je prednostno v območju med 1:10 in 1:1000, pri čemer je volumen osrednjega prostora vsebnika 5 za shranjevanje substance A prednostno med 3mL in 500ml.

Proženje vsebnika 5 oziroma sprostitev substance A je prednostno izvedena z aksialno silo, ki ob rotaciji oziroma privitju zamaška 3 na podaljšanem navoju plastenke premakne ventil 52 vzdolž centralne osi vsebnika 5, pri čemer je relativni aksialni pomik ventila 52 glede na tulec 51 vsebnika 5 prednostno rezultat delovanja navojne zveze med zamaškom 3 in plastenko 1. Razume se, da je zaradi zahtevanega aksialnega pomika pred sprožitvijo vsebnika 5 zamašek 3 odmaknjen od vrha zunanje naležne obrobe 511, kjer je relativni odmik zamaška H15 prednostno manjši od absolutnega odmika zamaška H13, ter hkrati večji od zahtevanega odmika ventila H5, ki je potreben za sprožitev vsebnika 5 po izumu (aksialni pomik ventila 52 za pretrg folije 54 ali odprtje pokrova 53). Razume se, da je odmik ventila H5 definiran kot aksialni pomik ventila, ob katerem pokrov 53 zdrsne čez oblikovno zvezo oziroma ob katerem folija 54 preseže natezno trdnost deformacije. Za preprečevanje nenamerne oziroma nehotene sprožitve vsebnika 5 rešitev po izumu obsega varovalko 4, ki do pretrga v območju lokalne oslabitve varovalke 41 s svojo obliko preprečuje dokončno privitje zamaška 3 na sicer podaljšanem navoju plastenke 1. Pretrg varovalke 4 je lahko neposredno ali posredno sprožen s strani uporabnika z odstranitvijo varovalke 4 ali s privitjem zamaška 3, kar pa ne vpliva na obseg in razumevanje bistva tehnične rešitve. Vsebnik 5 po izumu je prednostno podrejeno prilagojen standardiziranim dimenzijam plastenke 1 oziroma embalaže, katere notranji premer v območju vratu oziroma odprtine za sprejem vsebnika 5 je med lOmm in 250mm. Iz zapisanega sledi, da je nazivni premer odprtine R1 za sprejem vsebnika 5, nazivni premer vsebnika R5, nazivni premer tulca R511, nazivni premer ventila R52, nazivni premer odprtine tulca R51 ter nazivni premer pokrova R53 v območju med lOmm in 250mm. Izpostaviti velja, da je tesnjenje med vsebnikom 5 in plastenko 1 oziroma zamaškom 3 z integrirano brizgalko 2 zagotovljeno na vsaj dveh nivojih (prednostno kontakt tulca C15 in kontakt pokrovčka C52), kjer je oblikovna zveza oziroma kontakt rezervoarja Cl prvenstveno namenjen pozicioniranju vsebnika 5 ob vgradnji v vrat plastenke 1, ter zadrževanju položaja tulca 51 vsebnika 5 ob delovanju aksialne sile na ventil 52 v procesu nadzorovanega proženja vsebnika 5 (aksialni pomik ventila). Tesnjenje med elementi vsebnika 5 (tulec 51, ventil 52 in pokrov 53) in med vsebnikom 5 in elementi embalaže oziroma plastenke 1 je zagotovljeno z vzajemno delujočimi pritisnimi silami vključenih površin, ki se po namestitvi vsebnika 5 v plastenko 1 prednostno vzpostavijo na kontaktu tulca C15, kontaktu zamaška C25, kontaktu ventila C51 in kontaktu pokrovčka C52. Sekundarno lahko vsebnik 5 namesto kontakta zamaška C25 tvori hermetični spoj oziroma kontakt med pokrovom 53 in cevjo 21 ali med ventilom 52 in cevjo 21, kjer je notranjost rezervoarja plastenke 1 dokončno razmejena od zunanje okolice v sodelovanju s črpalko brizgalke 2. Koncept vsebnika 5 po izumu predvideva enkratno vstavljanje ali večkratno zamenjavo oziroma uporabo novega vsebnika 5 kot ampule v isti plastenki 1, zaradi česar tulec 51 na spodnji strani obsega zarezo obrobe 512, ki po uporabi omogoča predvsem lažji izvlek oziroma odstranitev vsebnika 5 iz vratu plastenke 1. Razume se, da je kontakt rezervoarja Cl oziroma kontakt tulca C15 z odrivno silo oblikovne zveze lahko izveden na različne načine, ki poleg prikazane oblikovne zveze v obliki zunanjega kolobarja lahko obsegajo tesnilni obroč tulca 513 v obliki vijačnice z enkratnim ali večkratnim startom, ki tvori navojno zvezo za namestitev in odstranitev vsebnika 5 iz embalaže, kjer velja, da je nazivni premer vsebnika R5 vsaj deloma večji od nazivnega premera odprtine za sprejem vsebnika 5.

Razume se, da lahko strokovnjak iz obravnavanega področja na podlagi razloženih izvedbenih primerov razvije drugačne izvedbene primere in metode za sestavo in uporabo vsebnika 5 po izumu, ki pa ne zaobidejo sledečih patentnih zahtevkov.

Claims (3)

1. Patentni zahtevki

   1. Vsebnik (5) za pripravo raztopine, ki obsega tulec (51) in ventil (52), katera v sestavu tvorita vsaj en osrednji prostor za shranjevanje in doziranje vsaj ene substance oziroma topljenca za pripravo raztopine, kjer je vsebnik (5) podrejeno oblikovan za vgradnjo v odprtino rezervoarja embalaže in nadalje obsega skoznjo odprtino oziroma kanal za prehod črpalne cevi (21) brizgalke (2) značilen po tem, da omenjeni tulec (51) obsega vsaj en obroč tulca (513) v funkciji oblikovne zveze, ki ob vgradnji vsebnika (5) v odprtino rezervoarja embalaže tvori kontakt tulca (C15) oziroma hermetični spoj med vključenimi komponentami, pri čemer je nazivni premer vsebnika (R5) vsaj deloma večji od premera odprtine rezervoarja embalaže za sprejem vsebnika (5); da nadalje obsega vsaj eno oblikovno zvezo med tulcem (51) in ventilom (52), ki do sprožitve vsebnika (5) z napredovanjem lastne deformacije vsaj v eni smeri nasprotuje premiku ventila (52) v vzdolžni smeri tulca (51), pri čemer se z namenom doziranja topljenca oziroma sprožitve vsebnika (5) ob premiku ventila (52) v vzdolžni smeri tulca (51) zaradi delovanja aksialne sile na ventil (52) in zaradi delovanja reakcijske sile na tulec (51) ob prekoračeni mejni vrednosti oziroma kritični sili vsaj ena omenjena oblikovna zveza oziroma hermetični spoj prekine.
2. 2. Vsebnik (5) za pripravo raztopine po zahtevku 1 značilen po tem, da omenjeni kontakt tulca (C15) obsega vsaj en tesnilni obroč tulca (513), ki zaradi razlike v nazivnih premerih tvori hermetični spoj med vključenimi komponentami, pri čemer je tesnilni obroč tulca (513) oblikovan vobliki enega ali več kolobarjev, ali v obliki vijačnice z enkratnim ali večkratnim startom; da omenjeni ventil (52) nadalje obsega skoznjo odprtino oziroma kanal; da omenjeni ventil (52) nadalje obsega naležno površino, ki ob vgradnji vsebnika (5) v embalažo v aksialni smeri glede na centralno os vsebnika (5) v sodelovanju s tesnilnim vmesnikom (31) zamaška (3) tvori hermetični spoj med vsebnikom (5) in zamaškom (3), pri čemer ventil (52) na omenjeni naležni površini prednostno obsega utor, kateri koncentrira oziroma lokalno usmeri aksialno pritisno silo in prednostno v aksialni smeri vsaj lokalno poveča površinski tlak med ventilom (52) in vsaj enim segmentom zamaška (3); da omenjeni ventil (52) nadalje obsega segment z razširjenim koncem za sprejem segmentov zamaška (3).
3. 3. Vsebnik (5) za pripravo raztopine po zahtevku 2 značilen po tem, da omenjeni kontakt tulca (C15) obsega lokalno oslabitev, ki z lokalno deformacijo vsaj enega tesnilnega obroč tulca (513) tvori hermetični spoj med tulcem (51) vsebnika (5) in ciljno površino embalaže.