SI25115A2 - Naprava za sušenje materiala za sušenje - Google Patents

Abstract

Naprava za sušenje materiala za sušenje, zlasti sena, pri čemer naprava obsega ventilator (1) in razvlažilnik (2) zraka z uparjalnikom (3), s kondenzatorjem (4) in s kompresorjem (5). Po izumu je predvideno, daje ventilator (1) razmeščen in pritrjen v prenosnem prvem kontejnerju (6), da se pri transportu prvega kontejnerja (6) zagotovi določena prostorska lega ventilatorja (1) v prvem kontejnerju (6), daje razvlažilnik (2) zraka razmeščen in pritrjen v prenosnem drugem kontejnerju (7), da se pri transportu drugega kontejnerja (7) zagotovi določena prostorska lega razvlažilnika (2) zraka v drugem kontejnerju (7) in daje v obratovalnem stanju naprave eden od obeh kontejnerjev (6, 7) razmeščen nad drugim in prednostno razstavljivo pritrjen, da se zagotovi določena medsebojna prostorska lega ventilatorja (1) in razvlažilnika (2) zraka.

Description

NAPRAVA ZA SUŠENJE MATERIALA ZA SUŠENJE

PODROČJE IZUMA

Pričujoči izum se nanaša na napravo za sušenje materiala za sušenje, zlasti sena, pri čemer naprava obsega ventilator in razvlažilnik zraka z uparjalnikom, s kondenzatorjem in s kompresorjem.

STANJE TEHNIKE

Znano je, da se pri sušenju materiala za sušenje, zlasti sena, ki se lahko v kmetijstvu uporabi kot idealna krma za govedo, zrak razvlaži in razpiha skozi material za sušenje. V ta namen se material za sušenje tipično namesti v prezračevalno škatlo. Zrak se vsesava preko ventilatoija, dovaja v razvlažilnik zraka in na koncu s pomočjo ventilatorja dovaja v material, namenjen za sušenje oz. vpihava v prezračevalno škatlo.

Pri tem je iz stanja tehnike znano, da se za razmestitev ventilatorja in razvlažilnika zraka predvidi posebna prostorska postavitev, prednostno z ločenima prostoroma za ventilator in razvlažilnik zraka. Takšna prostorska postavitev je npr. stavba, ki obsega prezračevalno škatlo, jo ima integrirano ali lahko predstavlja posebno stavbo.

Izgradnja takšne prostorske postavitve je relativno dolgotrajna in stroškovno intenzivna. Poleg tega je prostorsko postavitev težko zatesniti tako, da se zrak ne bi izgubljal navzven, zlasti ne pri transportu zraka iz razvlažilnika zraka v ventilator. Končno pa je moč prostorsko postavitev komaj kaj spremeniti ali pa samo z visokimi stroški. Temu ustrezno je težka tudi predelava ventilatorja in razvlažilnika zraka za večje zmogljivejše naprave, je pa predelava potrebna zlasti, kadar je treba prezračevalno škatlo povečati ali uporabiti dodatne prezračevalne škatle za sušenje.

Iz CN 201694564 Uje znan zaprt prostor za kompresor, gnan z električnim pogonom, pri čemer zaprti prostor sestoji iz štirih komor, štiri komore so med seboj razstavljivo povezane in jih je moč posamično transportirati, da se zmanjšajo transportni stroški, saj je moč vsak posamični element natovoriti kot standardni kontejner.

V AT 5600 Ul je razkrita kondicionima naprava za razvlaženje kmetijskih posevkov v obliki stisnjenih bal, pri čemer se s pomočjo puhala za zrak vsesava zrak iz okolice, ki se po kanalu za vodenje zraka, ki prednostno obsega množico elementov kanala, vpihava v stisnjene bale. Pri tem ima kanal za vodenje zraka več izstopnih odprtin, na katerih je nasajen obroč za vodenje zraka, ki prodira v stisnjeno balo.

NALOGA IZUMA

Naloga pričujočega izuma je zasnovati napravo za sušenje materiala za sušenje, ki bo odpravila zgoraj navedene slabosti. Naprava po izumu naj bo takšna, da jo bo moč zlasti hitro in stroškovno ugodno postaviti, da bo odpravljena izguba zraka navzven in bo omogočala preprosto predelavo oz. opremo ventilatorja in/ali razvlažilnika zraka.

OPIS IZUMA

Bistvo pričujočega izuma za rešitev zgoraj navedenih težav je, da se ventilator in razvlažilnik zraka razmestita in fiksirata v kontejner, ki ga je moč transportirati. Pri kontejnerjih gre prednostno za takšne kontejnerje, ki so danes v prevozništvu običajni in ki se jih da prevažati s tovornimi vozili. To omogoča preprost, stroškovno ugoden in varen prevoz ter kar najhitrejšo postavitev na želenem kraju. Prevoz je preprost in stroškovno ugoden zlasti zato, ker je za prevoz vsakokratnega kontejnerja z ventilatorjem oz. z razvlažilnikom zraka potreben samo običajen tovornjak.

Poleg tega je moč kontejnerje zaradi njihove stabilnosti - kontejnerji so običajno narejeni iz kovine - brez težav zložiti drugega na drugega na želenem kraju, s čimer se doseže izjemno prostorsko varčna naprava. Takšna razmestitev se lahko izvede zlasti s pomočjo žerjava ali viličarja.

Ker razvlažilnik zraka in ventilator v vsakokratnem kontejnerju zavzemata določeno prostorsko lego, se zagotovi, da je po razmestitvi kontejnerjev drugega vrh drugega oz. v obratovalnem stanju naprave podana želena definirana medsebojna prostorska lega ventilatorja in razvlažilnika zraka.

S tem odpade še zlasti zamudna, dolgotrajna in stroškovno intenzivna izgradnja posebne zgradbe za ventilator in razvlažilnik zraka. Poleg tega se lahko razvlažilnik zraka in/ali ventilator brez težav zamenjata. Za ta namen se kontejnerja spet ločita drug od drugega in želeni kontejner se zamenja s kontejnerjem z novim, po izbiri večjim oz. močneje dimenzioniranim razvlažilnikom zraka oz. ventilatorjem. Kontejnerja se zopet kar najlažje pripeljeta in odpeljeta z običajnim tovornjakom. Za premikanje kontejnerjev na mestu postavitve spet zadošča npr. žerjav ali viličar.

Zato je pri napravi za sušenje materiala za sušenje, zlasti sena, pri čemer naprava obsega ventilator in razvlažilnik zraka z uparjalnikom, s kondenzatorjem in kompresorjem, po izumu predvideno, da je ventilator razmeščen in pritrjen v transportabilnem prvem kontejnerju, da se pri transportu prvega kontejnerja zagotovi določena prostorska lega ventilatorja v prvem kontejnerju, da je razvlažilnik zraka razmeščen in pritrjen v transportabilnem drugem kontejnegu, da se pri transportu drugega kontejnerja zagotovi določena prostorska lega razvlažilnika zraka v drugem kontejnegu, in da je v obratovalnem stanju naprave eden od obeh kontejnerjev razmeščen nad drugim in prednostno razstavljivo pritrjen, da se zagotovi določena medsebojna prostorska lega ventilatorja in razvlažilnika zraka. Se pravi je lega ventilatorja glede na prvi kontejner fiksna in prav tako je lega razvlažilnika zraka glede na drugi kontejner fiksna. Ker sta kontejnerja v obratovalnem stanju zložena drug vrh drugega in speta, je v obratovalnem stanju s tem fiksirana tudi medsebojna lega ventilatorja in razvlažilnika zraka, pri čemer se lahko ta lega vnaprej definira z ustrezno razporeditvijo ventilatorja in razvlažilnika zraka v vsakokratnem kontejnerju.

Prednostno se kontejnerja za razstavljivo pritrditev med seboj privijeta z vijaki.

Za veliko primerov uporabe je treba posušeni zrak vpihavati od spodaj v prezračevalno škatlo, v kateri je razmeščen material za sušenje, ki je namenjen za sušenje, zlasti seno. V veliko primerih je prezračevalna škatla razmeščena poleg kontejnerjev oz. sosednje z njim. Da bi lahko v takem primeru posušeni zrak z ventilatorjem dovajali v območje dna prezračevalne škatle na konstruktivno kar najpreprostejši način, zlasti s pomočjo vsaj enega kanala za zrak, je pri prednostni izvedbi naprave po izumu predvideno, da je v obratovalnem stanju naprave drugi kontejner razmeščen nad prvim kontejnerjem. To pa zato, ker se ventilator že nahaja približno na želenem spodnjem (talnem) nivoju, na katerega je treba dovajati zrak prezračevalne škatle. V omenjenem primeru uporabe se lahko dalje izvede tudi obratovanje z obtočnim zrakom, saj se lahko zrak, ki uhaja iz zgornjega območja prezračevalne škatle, dovaja v razvlažilnik zraka s konstruktivno preprostimi ukrepi, zlasti s pomočjo vsaj enega nadaljnjega kanala za zrak. To pa zato, ker se razvlažilnik zraka že nahaja približno na želenem povišanem nivoju, na katerem struja navlaženi zrak iz prezračevalne škatle.

Tipične dimenzije kontejnerja se gibajo v območju od 3,5 m do 6,1 m dolžine, od 2 m do 2,5 m širine in od 1,9 m do 2,7 m višine. Da bi dosegli še zlasti kompaktno in prostorsko dobro izrabljeno zgradbo pri kontejnerjih z enakimi ali približno enakimi dimenzijami, zlasti glede dolžine in širine, je pri prednostni izvedbi naprave po izumu predvideno, da sta v obratovalnem stanju naprave kontejnerja razmeščena v bistvu skladno drug nad drugim.

Pri prednostni izvedbi naprave po izumu je predvideno, da je v prvem kontejnerju predvidena prva odprtina in v drugem kontejneiju druga odprtina, pri čemer sta v « ·

obratovalnem stanju naprave obe odprtini razmeščeni druga nad drugo, da tvorita prvi prehod za fluidno povezavo med obema kontejnerjema. Na ta način ni treba predvideti lastnega kanala za zrak za transport posušenega zraka iz razvlažilnika zraka v ventilator, kar močno poenostavi izgradnjo naprave po izumu.

Uporaba kontejnerjev ima prednost tudi zato, ker običajni kontejnerji v osnovi relativno dobro tesnijo oz. jih je moč popolnoma zatesniti z majhnimi izdatki. V osnovi lahko po eni strani že z neposredno razmestitvijo obeh odprtin druge nad drugo in po drugi strani z namestitvijo enega kontejnerja na drugega za veliko primerov zagotovimo zadovoljivo tesnjenje prvega prehoda navzven. Da bi to tesnjenje še dodatno izboljšali, je pri prednostni izvedbi naprave po izumu predvideno, da je predvideno vsaj eno tesnilo za zlasti zrakotesno zatesnitev prvega prehoda navzven.

Kot smo že povedali, se posušeni zrak iz ventilatorja na koncu vpihava v material za sušenje, namenjen za sušenje, zlasti v seno. Za transport tega zraka proč od prvega kontejnerja je pri mnogih primerih uporabe predviden kanal za zrak, ki se zaradi prihranka prostora priključuje na območje bočne stene prvega kontejnerja. Lahko se na primer zgodi, daje treba zaradi prostorskih danosti prvi kontejner postaviti tako, da je za kanal za zrak v območju prvega kontejnerja na voljo zgolj relativno majhna reža med bočno steno in steno sosednje stavbe. Zato je zlasti v takih primerih ugodno, če poteka smer izpihovanja, vzdolž katere zrak piha iz ventilatorja, kar se da vzporedno s smerjo, vzdolž katere se mora premikati iztekajoči zrak v kanalu za zrak vsaj v območju prvega kontejneija oz. vzdolž katere kanal za zrak v območju prvega kontejneija poteka proč od njega. V nasprotnem primeru bi prišlo do zastajanja zraka v kanalu za zrak oz. bi bila odvedena količina zraka na časovno enoto pri dani zmogljivosti ventilatorja zmanjšana. Zato je pri prednostni izvedbi naprave po izumu predvideno, daje ventilator v prvem kontejnerju razmeščen tako, da smer izpihovanja, vzdolž katere se zrak izpihuje s pomočjo ventilatoija, z vzdolžno osjo prvega kontejneija in/ali z bočno steno prvega kontejneija oklepa kot od 15° do 60°, prednostno od 40° do 50°. To pomeni, da je lahko ventilator razmeščen v prvem kontejnerju oz. lahko poteka smer izpihovanja prečno na vzdolžno os prvega kontejnerja, zlasti po diagonali osnovne ploskve prvega kontejnerja.

Zaradi takšne obrnjene razmestitve ventilatorja lahko poleg tega v prvem kontejnerju brez težav namestimo tudi zelo velike ventilatorje z vsaj odsekoma naj večjo širino, ki je večja od širine prvega kontejnerja. Načeloma velja to tudi analogno za vsaj odsekoma največjo dolžino ventilatorja, ki je večja od dolžine prvega kontejnerja.

Analogno k tej razmestitvi ventilatorja v prvem kontejneiju, kije optimirana z ozirom na pretok zraka, lahko optimiramo tudi razmestitev razvlažilnika zraka v drugem kontejneiju z ozirom na pretok zraka. V veliko primerih uporabe poteka dovajanje zraka v razvlažilnik zraka skozi odprtino v bočni steni drugega kontejnerja. Smer pritekajočega zraka je lahko pri tem prednostno pravokotna na bočno steno drugega kontejnerja in/ali na vzdolžno os drugega kontejnerja in/ali na vzdolžno os prvega kontejnerja - slednje še posebno takrat, kadar sta kontejnerja razmeščena drug nad drugim tako, da se v bistvu pokrivata. Zato je pri prednostni izvedbi naprave po izumu predvideno, da je razvlažilnik zraka razmeščen v drugem kontejnerju tako, da smer pretoka zraka, vzdolž katere se med obratovanjem naprave zrak s pomočjo ventilatorja vsesava skozi razvlažilnik zraka po najkrajši poti, oklepa z vzdolžno osjo drugega kontejnerja in/ali z vzdolžno osjo prvega kontejnerja in/ali z bočno steno drugega kontejnerja kot od 15° do 90°. Najkrajša pot pri tem tipično določa najkrajšo povezavo med uparjalnikom in kondenzatorjem razvlažilnika zraka.

Da bi upoštevali omenjene različne razmestitve ventilatorja v prvem kontejneiju in pri tem vselej omogočili neproblematično priključitev kanala za zrak, je pri prednosti izvedbi naprave po izumu predvideno, daje predviden difuzor, ki se, gledano v smeri izpihovanja, priključuje na ventilator, pri čemer se lahko vzdolž smeri izpihovanja zrak izpihuje s pomočjo ventilatorja in pri čemer difuzor tvori tesen, zlasti zrakotesen drugi prehod za zrak iz ventilatorja navzven, pri čemer difuzor na zunanjem koncu tvori priključek za kanal za zrak.

• · · . · · · • * .··«· ····· ··· ··· ··

Kot je že bilo prikazano, je lahko pri tipičnih primerih uporabe nujno treba kanal za zrak speljati med bočno steno prvega kontejnerja in steno zgradbe. Seveda pa so možne situacije, kjer stransko od bočne stene ni prostora, ampak je prostor samo v območju hrbtne stene prvega kontejnerja. Konec koncev pa so možne tudi situacije, kjer je tako v območju bočne stene kot tudi v območju hrbtne stene vsakokrat na voljo samo omejen prostor za kanal za zrak. V vseh teh primerih lahko z ustrezno zasnovo difuzorja in vsaj ene ustrezne odprtine v bočni steni in/ali v hrbtni steni prvega kontejnerja dosežemo optimalna razmerja strujanja za iztekajoči zrak. Zato je pri prednostni izvedbi naprave po izumu predvideno, da gre drugi prehod skozi bočno steno in/ali hrbtno steno prvega kontejnerja.

Da bi dosegli še posebno ugodna razmerja strujanja iztekajočega zraka, pri čemer lahko izteka kar se da velika količina zraka na časovno enoto, je pri zlasti prednostni izvedbi naprave po izumu predvideno, da se svetli prerez difuzorja med začetkom, s katerim se difuzor priključuje na ventilator, in zunanjim koncem difuzorja razširi. Na tak način lahko učinkovito preprečimo zastajanje zraka.

KRATEK OPIS SKIC

Izum bo sedaj podrobneje ponazorjen s pomočjo izvedbenih primerov. Risbe so samo za primer in sicer pojasnjujejo ideje izuma, vendar ga nikakor ne zožujejo ali celo dokončno orisujejo.

Slike kažejo:

Sl. 1 shematski prikaz naprave po izumu v aksonometričnem pogledu;

Sl. 2 shematski prikaz razmestitve ventilatorja v prvem kontejnerju naprave po izumu v tlorisu, pri čemer zrak izteka v območju hrbtne stene prvega kontejnerja;

Sl. 3 k sl. 2 analogen prikaz nadaljnje izvedbe naprave po izumu, pri čemer zrak izteka v območju bočne stene prvega kontejnerja;

Sl. 4 k sl. 2 analogen prikaz nadaljnje izvedbe naprave po izumu, pri čemer zrak izteka v območju hrbtne stene in bočne stene prvega kontejnerja;

Sl. 5 shematski prikaz razmestitve razvlažilnika zraka v drugem kontejnerju naprave po izumu v prerezu;

NAČINI IZVEDBE IZUMA

Na sl. 1 je shematsko prikazana naprava po izumu v aksonometričnem pogledu. Naprava obsega prenosni prvi kontejner 6, v katerem je razmeščen in pritrjen ventilator 1 (na sl. 1 nakazan s črtkano črto) v določeni prostorski legi. Naprava po izumu dalje obsega prenosni drugi kontejner 7, v katerem je razmeščen in pritrjen razvlažilnik 2 zraka (prim. sl. 5) v določeni prostorski legi. V prikazanem izvedbenem primeru je drugi kontejner 7 razmeščen nad prvim kontejnerjem 6 oz. na njem, pri čemer se dve strani drugega kontejneija 7 v bistvu zaključita zvezno z dvema stranema prvega kontejnerja 6. S tem je zagotovljena tudi prostorsko določena razmestitev ventilatorja 1 glede na razvlažilnik 2 zraka zlasti v obratovalnem stanju naprave. Drugi kontejner 7 je prednostno z vijaki pritrjen na prvi kontejner 6, da dobimo razstavljivo pritrditev.

Kontejnerja 6, 7 sta narejena iz kovine in zato stabilna, kar omogoča prostorsko ekonomično zlaganje drugega na drugega. Zlaganje drugega na drugega se lahko na primer opravi s žerjavom (ni prikazan) ali z viličarjem (ni prikazan).

Kontejnerja imata običajne dimenzije, ki omogočajo neproblematičen prevoz s tovornjakom. Tipične dimenzije kontejnerjev 6, 7 so v naslednjih območjih: od 3,5 m do 6,1 m za dolžino 24 prvega kontejnerja 6 oz. za dolžino 27 drugega kontejneija 7; od 2 m do 2,5 m za širino 25 prvega kontejnerja 6 oz. za širino 28 drugega kontejnerja 7; in od 1,9 m do 2,7 m za višino 26 prvega kontejneija 6 oz. za višino 29 drugega kontejnerja 7. Skupno višino 32 dobimo torej iz vsote višin 26 in 29. Dolžina 24 se pri • · tem meri vzdolž vzdolžne osi 12 prvega kontejnerja 6, dolžina 27 pa vzdolž vzdolžne osi 16 drugega kontejnerja 7.

Kot je razvidno s sl. 1, ni nujno, da so dimenzije obeh kontejnerjev 6, 7 enake. V prikazanem izvedbenem primeru je drugi kontejner 7 v vseh dimenzijah izveden nekoliko manjše od prvega kontejnerja 6, s čimer se izkaže zlasti razlika 40 v širini. Takšna razlika 40 v širini bi bila seveda možna tudi pri drugem kontejnerju 7, ki je enako dolg kot prvi kontejner 6 (na sl. 1 nakazano s Črtkanimi črtami). Poleg tega sta lahko širini 25, 28 in/ali višini 26, 29 enako veliki. Konkretne dimenzije vsakokratnega kontejnerja 6, 7 so pogojene predvsem z dimenzijami ventilatorja 1 oz. razvlažilnika 2 zraka, ki sta v njem spravljena.

Da bi imeli do razvlažilnika 2 zraka enostaven dostop, npr. zaradi vzdrževanja, ima drugi kontejner 7 dvoje vrat 10 za dostopanje, ki so razmeščena druga vrh drugih. Analogno ima prvi kontejner 6 vrata 10 za dostopanje za preprost dostop do ventilatorja 1.

Na sprednji strani 41 prvega kontejnerja 6 sta nadalje razmeščena krmilna enota 33 in frekvenčni pretvornik 34, s pomočjo katerih lahko krmilimo ventilator 1 in razvlažilnik 2 zraka. Skladno s tem so pri drugem kontejnerju 7 predvidene vtične zveze (niso prikazane), ki so speljane od znotraj navzven, da bi za namen dovajanja energije v razvlažilnik 2 zraka in za krmiljenje razvlažilnika 2 zraka vzpostavili električno zvezo med razvlažilnikom 2 zraka in frekvenčnim pretvornikom 34 oz. krmilno enoto 33.

Ventilator 1 je namenjen temu, da zrak, ki je namenjen za razvlaženje, ki je na sl. 1 prikazan kot dotekajoči zrak 38 s pomočjo puščice, sesa skozi razvlažilnik 2 zraka in potem razvlaženi zrak vpihava proti materialu za sušenje, ki je namenjen za sušenje, zlasti senu. Pri tem je lahko material za sušenje razmeščen v prezračevalni škatli (ni prikazana).

• ·

Dotekajoči zrak 38 zaide v prikazanem izvedbenem primeru preko vstopne ploskve 30 zraka v bočni steni 17 drugega kontejnerja 7 vanj oz. v razvlažilnik 2 zraka. V prikazanem izvedbenem primeru je pri tem smer dotekajočega zraka 38 v bistvu pravokotna na (ravnino) bočne stene 17.

Razvlažilnik 2 zraka ima uparjalnik 3, v katerem se hladilno sredstvo (ni prikazano) uparja zaradi toplote vsesanega zraka, prim. sl. 5. S tem se vsesani zrak ohladi pod rosišče, voda kondenzira na hladni površini uparjalnika 3, od koder odteče oz. odkaplja. Poleg tega ima razvlažilnik 2 zraka kondenzator 4, v katerem hladilno sredstvo kondenzira in pri tem oddaja latentno toploto. Zato lahko kondenzator 4 uporabimo kot vir toplote za segrevanje razvlaženega zraka, pri čemer se zrak, potem ko je šel skozi uparjalnik 3 in se je razvlažil, vsesa skozi kondenzator 4 vzdolž smeri 15 toka.

Smer 15 tokaje pri tem podana po najkrajši poti od uparjalnika 3 h kondenzatorju 4. V prikazanem izvedbenem primeru se uparjalnik 3 in kondenzator 4 razprostirata vzdolž vzporednih ravnin, ki potekata vzporedno z bočno steno 17 in na kateri je smer 15 toka pravokotna. Iz tega izhaja, da smer 15 toka ni samo pravokotna na bočno steno 17 ampak tudi na vzdolžni osi 12, 16.

Smer 15 toka je torej v prikazanem izvedbenem primeru vzporedna s smerjo dotekajočega zraka 38, kar zagotavlja optimalna razmerja strujanja. Na splošno je lahko razvlažilnik 2 zraka po izumu razmeščen v drugem kontejnerju 7 tako, da smer 15 toka z vzdolžno osjo 12 in/ali vzdolžno osjo 16 in/ali bočno steno 17 oklepa kot od 15° do 90°.

Poleg tega razvlažilnik 2 zraka obsega kompresor 5 za stiskanje hladilnega sredstva, ki se je uparilo v uparjalniku 3. Ker kompresor 5 pri tem oddaja toploto, je tudi kompresor 5 primeren kot dodatni vir toplote, ki ga lahko poleg tega brez težav • · namestimo med uparjalnik 3 in kondenzator 4, ne da bi bistveno vplivali na tok zraka od uparjalnika 3 h kondenzatorju 4, glej sl. 5.

Da bi omogočili pretok posušenega zraka k ventilatorju 1, je predviden prvi prehod 8. Ta je tvorjen z odprtino v drugem kontejnerju 7 in z odprtino v prvem kontejnerju 6, pri čemer sta odprtini razmeščeni druga nad drugo, kadar sta oba kontejnerja 6, 7 predvideno razmeščena drug vrh drugega za obratovalno stanje naprave, kot je za primer ponazorjeno na sl. 1. Pri tem je v prikazanem izvedbenem primeru ena od obeh odprtin razmeščena v osnovni ploskvi drugega kontejnerja 7, druga od obeh odprtin pa v vrhnji ploskvi prvega kontejneija 6.

Prvi prehod 8 predstavlja fluidno povezavo med obema kontejneijema 6, 7, pri čemer je že z neposredno razmestitvijo obeh odprtin druge nad drugo po eni strani in z namestitvijo drugega kontejnerja 7 na prvi kontejner 6 po drugi strani za veliko primerov zagotovljena zadostna zatesnitev prvega prehoda 8 navzven.

Da bi to zatesnitev še dodatno izboljšali, je v prikazanem izvedbenem primeru predvideno tesnilo 9 za zatesnitev prvega prehoda 8 navzven, zlasti za zrakotesno zatesnitev. Tesnilo 9 je lahko pri tem načeloma razmeščeno v enem od obeh kontejneqev 6, 7, v obeh kontejnerjih 6, 7 ali med obema kontejnerjema 6, 7. V prikazanem izvedbenem primeru je tesnilo 9 razmeščeno vsaj v drugem kontejnequ 7, prim. tudi sl. 5. Tesnilo 9 je prednostno iz elastičnega materiala, zlasti gumijastega materiala. S tem je izključeno, da bi lahko zrak 39, ki teče iz drugega kontejnerja 7 v prvi kontejner 6 v območju prvega prehoda 8 nehoteno tekel navzven.

Ventilator 1, ki je v prikazanem izvedbenem primeru izveden kot radialni ventilator, gnan z elektromotorjem 36, vsesava zrak 39 iz drugega kontejnerja 7 v prvi kontejner

6. Kot smo že povedali, ventilator 1 potem posušeni zrak vpihava k materialu za sušenje, namenjenemu za sušenje, zlasti senu. Za transportiranje tega zrak proč od prvega kontejnerja 6 je pri večini primerih uporabe predviden kanal 21 za zrak. Glede na razpoložljivi prostor oz. glede na danosti kraja, kjer bosta kontejnerja 6, 7 postavljena, bodo morda potrebne različne razmestitve kanala 21 za zrak. Lahko se na primer zgodi, da je treba zaradi prostorskih danosti prvi kontejner 6 postaviti tako, da je za kanal 21 za zrak v območju prvega kontejneija 6 na voljo zgolj relativno majhna reža med bočno steno 14 prvega kontejnerja 6 in steno sosednje stavbe. Zato je zlasti v takih primerih ugodno, če poteka smer 11 izpihovanja, vzdolž katere zrak piha iz ventilatorja 1, kar se da vzporedno s smeijo, vzdolž katere se mora premikati iztekajoči zrak 35 v kanalu 21 za zrak vsaj v območju prvega kontejneija 6 oz. vzdolž katere kanal 21 za zrak v območju prvega kontejnerja 6 poteka proč od njega. V nasprotnem primeru bi prišlo do zastajanja zraka v kanalu 21 za zrak oz. bi bila odvedena količina zraka na časovno enoto pri dani zmogljivosti ventilatorja 1 zmanjšana. Zato je pri prednostni izvedbi naprave po izumu predvideno, da je ventilator 1 v prvem kontejnerju 6 razmeščen tako, da smer 11 izpihovanja z vzdolžno osjo 12 prvega kontejnerja 6 in/ali z bočno steno 14 prvega kontejneija 6 oklepa kot od 15° do 60°, prednostno od 40° do 50°. To pomeni, da je lahko ventilator 1 razmeščen v prvem kontejneiju 6 oz. lahko poteka smer 11 izpihovanja prečno na vzdolžno os 12 prvega kontejnerja 6, zlasti po diagonali 37 osnovne ploskve 13 prvega kontejneija 6.

Zaradi takšne obrnjene razmestitve ventilatorja 1 lahko poleg tega v prvem kontejnerju 6 brez težav namestimo tudi zelo velike ventilatorje 1 z vsaj odsekoma največjo širino, ki je večja od širine 25 prvega kontejneija 6. Načeloma velja to tudi analogno za vsaj odsekoma naj večjo dolžino ventilatorja 1, ki je večja od dolžine 24 prvega kontejnerja 6.

Da bi upoštevali možne različne razmestitve ventilatoija 1 v prvem kontejneiju 6 in pri tem vselej omogočili neproblematično priključitev kanala 21 za zrak, je predviden difuzor 18, ki se, gledano v smeri 11 izpihovanja, z začetkom 23 priključuje neposredno na ventilator 1, pri čemer difuzor 18 tvori tesen, zlasti zrakotesen drugi

prehod 19 za zrak iz ventilatorja 1 navzven, na zunanjem koncu 20 pa tvori priključek za kanal 21 za zrak.

Kanal 21 za zrak je lahko glede na primer uporabe različno izoblikovan. Kot je že bilo prikazano, je lahko pri tipičnih primerih uporabe nujno treba kanal 21 za zrak speljati med bočno steno 14 prvega kontejnerja 6 in steno zgradbe. V tem primeru gre drugi prehod 19 skozi bočno steno 14, kar je shematično prikazano na sl. 3. Pri tem difuzor 18 poveže ventilator 1 z izstopno odprtino 31 zraka, ki je razmeščena v bočni steni 14 prvega kontejnerja 6. Kanal 21 za zrak se temu ustrezno na zunanjem koncu 20 difuzoija 18 naveže nanj v območju izstopne odprtine 31 zraka.

Seveda pa so možne situacije, kjer stransko od bočne stene 14 ni prostora, ampak je prostor samo v območju hrbtne stene 22 prvega kontejnerja 6. V tem primeru, ki je shematično prikazan na sl. 2, gre drugi prehod 19 skozi hrbtno steno 22. Pri tem difuzor 18 poveže ventilator 1 z izstopno odprtino 31 zraka, ki je v tem primeru razmeščena v hrbtni steni 22 prvega kontejnerja 6. Kanal 21 za zrak se zopet na zunanjem koncu 20 difuzorja 18 naveže nanj v območju izstopne odprtine 31 zraka.

Konec koncev pa so možne tudi situacije, kjer je tako v območju bočne stene 14 kot tudi v območju hrbtne stene 22 prvega kontejnerja 6 vsakokrat na voljo samo omejen prostor za kanal 21 za zrak. V tem primeru, ki je shematično prikazan na sl. 4, gre drugi prehod 19 tako skozi hrbtno steno 22 kot tudi skozi bočno steno 14. Skladno s tem sta lahko v bočni steni 14 in hrbtni steni 22 predvideni dve ločeni izstopni odprtini 31 zraka ali - kot v izvedbenem primeru s sl. 4 - ena velika izstopna odprtina 31 zraka, ki se odsekoma razprostira tako v bočni steni 14 kot tudi v hrbtni steni 22. Pri tem difuzor 18 poveže ventilator 1 z izstopno odprtino 31 zraka v območju hrbtne stene 22. Nasprotno temu pa sega difuzor 18 skozi izstopno odprtino 31 zraka v območju bočne stene 14 tako daleč, da se zunanji konec 20 difuzorja 18 v bistvu zaključi poravnano in zvezno s hrbtno steno 22. Kanal 21 za zrak pa se zopet naveže na zunanjem koncu 20 difuzorja 18 na slednjega.

V vseh teh primerih lahko z ustrezno zasnovo difuzoija 18 in izstopne(-ih) odprtine(-) 31 zraka dosežemo optimalna razmerja strujanja za iztekajoči zrak 35. Še posebno ugodna razmerja so prisotna, če se svetli prerez difuzorja 18 med njegovim začetkom 23 in njegovim zunanjim koncem 20 razširi, kot je to prikazano v izvedbenih primerih na slikah 2 in 4.

SEZNAM SKLICEVALNIH OZNAK ventilator razvlažilnik zraka uparjalnik kondenzator kompresor prvi kontejner drugi kontejner prvi prehod tesnilo vrata za dostopanje smer izpihovanja vzdolžna os prvega kontejnerja osnovna ploskev prvega kontejnerja bočna stena prvega kontejnerja smer pretoka vzdolžna os drugega kontejnerja bočna stena drugega kontejnerja difuzor drugi prehod zunanji konec difuzoija kanal za zrak hrbtna stena prvega kontejnerja začetek difuzorja dolžina prvega kontejneija širina prvega kontejnerja višina prvega kontejnerja dolžina drugega kontejnerja širina drugega kontejnerja

višina drugega kontejnerja vstopna ploskev zraka drugega kontejnerja izstopna odprtina zraka prvega kontejnerja skupna višina krmilna enota frekvenčni pretvornik iztekajoči zrak motor ventilatorja diagonala osnovne ploskve prvega kontejnerja dotekajoči zrak zrak, ki teče iz drugega kontejnerja v prvega razlika v širini sprednja stran prvega kontejnerja

Claims (10)

1. Naprava za sušenje materiala za sušenje, zlasti sena, pri čemer naprava obsega ventilator (1) in razvlažilnik (2) zraka z uparjalnikom (3), s kondenzatorjem (4) in s kompresorjem (5), označena s tem, da je ventilator (1) razmeščen in pritrjen v prenosnem prvem kontejnerju (6), da se pri transportu prvega kontejnerja (6) zagotovi določena prostorska lega ventilatorja (1) v prvem kontejnerju (6), da je razvlažilnik (2) zraka razmeščen in pritrjen v prenosnem drugem kontejnerju (7), da se pri transportu drugega kontejnerja (7) zagotovi določena prostorska lega razvlažilnika (2) zraka v drugem kontejnerju (7) in da je v obratovalnem stanju naprave eden od obeh kontejnerjev (6, 7) razmeščen nad drugim in prednostno razstavljivo pritrjen, da se zagotovi določena medsebojna prostorska lega ventilatorja (1) in razvlažilnika (2) zraka.

2. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, daje v obratovalnem stanju naprave drugi kontejner (7) razmeščen nad prvim kontejnerjem (6).

3. Naprava po enem od zahtevkov od 1 do 2, označena s tem, da sta v obratovalnem stanju naprave kontejneija (6, 7) razmeščena v bistvu skladno drug nad drugim.

4. Naprava po enem od zahtevkov od 1 do 3, označena s tem, da je v prvem kontejnerju (6) predvidena prva odprtina in v drugem kontejnerju (7) druga odprtina, pri čemer sta v obratovalnem stanju naprave obe odprtini razmeščeni druga nad drugo, da tvorita prvi prehod (8) za fluidno povezavo med obema kontejnerjema (6, 7).

5. Naprava po zahtevku 4, označena s tem, da je predvideno vsaj eno tesnilo (9) za zlasti zrakotesno zatesnitev prvega prehoda (8) navzven.

6. Naprava po enem od zahtevkov od 1 do 5, označena s tem, da je ventilator (1) v prvem kontejnerju (6) razmeščen tako, da smer (11) izpihovanja, vzdolž katere se zrak ·* « * φ · izpihuje s pomočjo ventilatorja (1), z vzdolžno osjo (12) prvega kontejnerja (6) in/ali z bočno steno (14) prvega kontejnerja oklepa kot od 15° do 60°, prednostno od 40° do 50°.

7. Naprava po enem od zahtevkov od 1 do 6, označena s tem, da je razvlažilnik (2) zraka razmeščen v drugem kontejnerju (7) tako, da smer (15) pretoka zraka, vzdolž katere se med obratovanjem naprave zrak s pomočjo ventilatorja (1) vsesava skozi razvlažilnik (2) zraka po najkrajši poti, oklepa z vzdolžno osjo (16) drugega kontejnerja (7) in/ali z vzdolžno osjo (12) prvega kontejnerja (6) in/ali z bočno steno (17) drugega kontejnerja (7) kot od 15° do 90°.

8. Naprava po enem od zahtevkov od 1 do 7, označena s tem, daje predviden difuzor (18) , ki se, gledano v smeri (11) izpihovanja, priključuje na ventilator (1), pri čemer se lahko vzdolž smeri (11) izpihovanja zrak izpihuje s pomočjo ventilatorja (1) in pri čemer difuzor (18) tvori tesen, zlasti zrakotesen drugi prehod (19) za zrak iz ventilatorja (1) navzven, pri čemer difuzor (18) na zunanjem koncu (20) tvori priključek za kanal (21) za zrak.

9. Naprava po zahtevku 8, označena s tem, da gre drugi prehod (19) skozi bočno steno (14) in/ali hrbtno steno (22) prvega kontejnerja (6).

10. Naprava po enem od zahtevkov od 8 do 9, označena s tem, da se svetli prerez difuzorja (18) med začetkom (23), s katerim se difuzor (18) priključuje na ventilator (1), in zunanjim koncem (20) difuzorja (18) razširi.